543 Letnik 43 (2020), št. 2 sta v e astr ona vtik e in r ak etne t ehnik e, sodelo v ali so s pr edsta vniki v ojašk eg a R a - k etneg a šolsk eg a centr a iz Batajnice, se udeleže v ali r ak etarskih r azsta v , k ongr e - so v in str ok o vnih sr ečanj v mednar odnem ok olju. Kljub v sem r eor g anizacijam, spr emembam imena, izgubi društv enih pr ost or o v je bila r deča nit delo v anja celj - skih r ak etarje v v es čas prisotna, tj. pr ogr am r ak et SIRIJ. Leta 1991 so minimalna občinsk a denarna sr edstv a k omaj zadost o v ala za pokritje osno vnih str ošk o v za delo v anje društv a. Društv o je po ukinitvi občinsk eg a financir anja f ormalno pr e - nehalo z delo v anjem, v endar so njego vi člani nadalje v ali z delo v anjem po s v ojih domo vih. Leta 2012 so celjski r ak etarji pr azno v ali 50-letnico s v ojeg a delo v anja in začeli zbir ati gr adi v o za knjigo, ki bi po vzela njiho v a prizade v anja za r azv oj r ak etarstv a na Celjsk em. Zbr ano slik o vno in filmsk o gr adi v o so pr edali Zgodo vin - sk emu ar hi vu Celje (f ond SI_ZA C/1615 Astr ona vtično in r ak etno društv o Celje), kjer je na v oljo zaint er esir anim r azisk o v alcem in v sem, ki jih r ak etarstv o zanima. V nadalje v anju knjige so pr edsta v ljeni v si r ak etni pr ogr ami po pr ojektih. O v sak em od petih r ak etnih pr ogr amo v (SIRIJ, P oštne r ak et e, V eg a, R ak et e pr oti t oči, Obr ambn e r ak et e) so pr edsta v ljeni zgodo vina nastajanja pr ojekta, k oncept r azv oja r ak et e, r ezultati posk uso v …, k ar je opr emljeno s t ehničnimi podatki in pr edsta v ljeno na tak šen način, da je r azumlji v o tudi laičnemu br alcu. Knjigo Želeli smo do zvezd; Zgodovina celjskih raketarjev spr emlja tudi r az - sta v a na pr ost em, ki je bila v mesecu sept embru na og led v sr edišču mesta Celje, pr ed no vim T ehno par k om, k ar je v elik poklon celjskim r ak etarjem za njiho v o v seži v ljenjsk o delo na podr očju r ak etarstv a. Anja Prša Janez Mlinar: Urbarji belopeškega gospostva (Thesaurus memoriae. Fontes; 14) (Novejši urbarji za Slovenijo; zv. 2) Ljubljana: Založba ZR C, ZR C S AZU , 2018, 222 str ani. Janez Mlinar je v letu 2018 za izdajo pripr a vil kritično obja v o d v eh ur bar - je v gospostv a Bela peč iz let 1498 in 1636 t er se s t em priključil št e vilnim r azi - sk o v alcem, ki se v zadnjem času zanimajo za ur barialno gr adi v o. A vt or v u v odu poudarja t o po v ečano zanimanje, ki g a pripisuje deloma načrtnim e videntir a - njem ur barje v za celot en slo v enski pr ost or in obja v am v odnik o v , ki jih v zadnjem času izdajajo slo v enski ar hi vi, obenem pa z obja v o dopolnjuje monogr afijo Ur- barji na Slovenskem skozi čas , nastalo na t emelju pr edhodneg a simpozija Dolga zgodovina urbarjev , ki se je v pr ost orih ZR C S AZU od vijal v okt obru 2015. Ur barji k ot zgodo vinski vir imajo še danes v elik o v logo v r azisk a v ah go - spodarsk e, upr a vnopr a vne, demogr af sk e t er družbene in k ulturne zgodo vine. Oba belopešk a ur barja r azis k o v alcem sicer nista bila neznana, na k ar opozarja tudi a vt or sam. Ob t em poudari k ar nek aj r azlogo v za njuno kritično obja v o. Prvi r azlog je zagot o v o s v oje vrstna geogr af sk a in gospodarsk a leg a gospostv a Bela peč, ki se je r azlik o v ala od drugih kr anjskih gospost e v in gospost e v v šir - šem alp sk em pr ost oru. Gospostv o se je osamos v ojilo z izločitvijo iz gospostv a R ado v ljica šele v tridesetih letih 15. st oletja, t or ej dok aj pozno, geogr af sk o pa je bilo stisnjeno na se v eru med Kar a v ank e in na jugu med visok e Julijsk e Alpe. Pričak o v ali bi, da mu bo geogr af sk a ut esnjenost šk odo v ala, v endar mu ni, celo naspr otno, bila je njego v a v elik a pr ednost . Pr ek o ozemlja belopešk eg a gospo - stv a so namr eč t ekle g la vne tr go v sk e poti med F ur lanijo, K or ošk o in Gor enjsk o. Na r ok o so mu šla tudi bog ata nahajališča železo v e rude, k ar je v odilo v k oloni - zacijo t eg a odmaknjeneg a pr ost or a in r azcv et neagr arnih deja vnosti. V se t o je pog anjalo njego v r azv oj in ži v ljenje v eč st oletij. 544 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions Prvi ur bar je bil spisan leta 1498 v okviru r ef orme da v čne upr a v e kr alja Mak similijana I. Habsburšk eg a. Nek daj so obstajali trije izv odi, danes je ohr a - njen le še izv od, namenjen kr anjsk emu vicedomsk emu ur adu. Ur bar je bil dolgo časa napačno datir an v let o 1598, zat o g a ni najti med sr ednje v eškimi ur barji v star ejši lit er at uri. Kljub poznemu nastank u, dobrih 50 let po oblik o v anju samo - st ojneg a gospostv a, pa je v sebinsk o izjemno pomemben. Dok umentir a namr eč r azmer e pozne k olonizacije t eg a pr ost or a v času pr ehoda iz sr ednjeg a v zgodnji no vi v ek. Drugi ur bar je bil spisan v letu 1636, ohr anjen je v d v eh izv odih, poleg t eg a pa imamo ohr anjen tudi k asnejši izv leček. Nastal je v času pr odaje deželno - knežjeg a gospostv a Bela peč r odbini Eggenber g. Oba ur barja sk upaj tak o prina - šata vr st o podatk o v o k olonizaciji in izk oriščanju t eg a odmaknjeneg a alpsk eg a pr ost or a, o r azv oju železarstv a, prinašata tudi obilo demogr af skih podatk o v , v njih najdemo barvit o palet o poznosr ednje v eških in zgodnjeno v o v eških načino v merjenja, spoznamo pa tudi denarni sist em, značilen za Kr anjsk o ob k oncu sr e - dnjeg a v ek a, ki se je ohr anil še g lobok o v zgodnji no vi v ek. Na t em pr ost oru se je namr eč pr epletalo v eč vrst v alut in r azličnih št e vnih sist emo v . Obja v ljena ur bar - ja prik azujeta tudi pestr o socialno struktur o podložnik o v . Knjigo Urbarji belopeškega gospostva je a vt or sicer r azdelil na štiri po - g la vja. V pr edgo v oru nam Mlinar na kr atk o poda zgodo vino pr euče v anja in izdajanja ur barje v na Slo v ensk em do današnjih dni, smiselno pa tudi ut emelji obja v o obeh belopeških ur barje v . Prvi sklop zaključujeta na v edba neobja v ljenih in obja v ljenih vir o v in seznam lit er atur e, pojasni pa tudi v knjigi upor abljene kr atice. V drugem sklopu a vt or br alcu pr edsta vi zgodo vinski r azv oj gospostv a Bela peč do leta 1636, t or ej do pr odaje gospostv a Eggenber gom, čas in ok olišči - ne nastank a obeh ur barje v , podr obno tudi oba r ok opisa, dalje r azlične v ur barju upor abljene mer e (žitne, po vršinsk e in pr eostale), denarni sist em s k onca 15. st oletja in z začetk a zgodnjeg a no v eg a v ek a, podložnišk e ob v eznosti in dajatv e, pr edsta vi tudi edicijsk a načela obja v e. Pr ed obja v o najdemo tudi pet str ani in pol nemšk eg a po vzetk a. Osr ednji del knjige pr edsta v ljata obja v ljena ur barja, prvi iz leta 14 98, drugi iz leta 1636. A vt or se je pri obja vi za v estno odpo v e - dal običajni pr ak si tabelaričneg a prik aza v sebine. Ob v eznosti podložnik o v so prik azane po posameznih v aseh, ob k oncu najdemo po vzet ek sk upnih pr a vic in ob v eznosti it d. A vt or je obja v o opr emil z znanstv enim apar at om, v k at er em je r azr ešil v ečino t oponimo v , hidr onimo v in or onimo v . Odprta je ostala le lo - k alizacija nek at erih ledinskih imen. Knjig a ob k oncu prinaša tudi priloge, kjer zaint er esir ani br alec lahk o najde r azlične tabele (o prihodkih, natur alnih da - jatv ah, zemlje vid gospostv a po najstar ejšem ur barju). Isk anje po knjigi olajša podr obno imensk o in kr aje vno k azalo, dobr odošlo pa je tudi stv arno k azalo z nemškimi izr azi v izvirni obliki in slo v enskimi pr e v odi. Ob k oncu knjige je najti tudi v eč slik o vnih prilog. A vt or je na s v oje delo lahk o upr a vičeno ponosen in lahk o samo upamo, da bodo podobna dela izhajala tudi v prihodnje. dr . Jur e V olčjak Alojz Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas. Izobraževanje Ljubljančanov na dunajski univerzi 1392–1917 Ljubljana: ZR C S AZU , Inštitut za k ulturno zgodo vino, 2019, 524 str ani. Ena izmed prvih, če že ne prv a misel, ki člo v ek a pr ešine, k o polista po za - dnji v vrsti knjig Alojza Cind riča, je, da drži v r ok ah zr elo delo, ki je lahk o nastalo le na t emelju v ečletneg a r azisk o v anja in pr emišlje v anja. P otr dit e v t e misli prina -