341
Slovensko slovstvo.
y
Valenštajnov ostrog. Spisal Miroslav Siler. Poslovenil in založil France Cegnar. Tisk Egerjev v Ljubljani.   1864.
Že zdavnej napovedani „Valenštajnov tabor" (Wal-lensteins Lager) je^ unidan kot „ Valenštajnov ostrog" zagledal beli dan. Čeravno je lepa beseda „tabor" vdo-mačena čez in Čez po vsem Slovenskem (imamo še kraje „Tabor" imenovane), vendar tudi ne prerekamo malo znanega ,,ostroga"; saj prav za prav tudi Frid. Schillerjev ,.Lager" ni v tej igri v strogem pomenu „befestigter Ort" itd.; vse, kar se tu godi, je le prizor iz ^vojaškega življenja", ktero si je Schiller idealiziral, da je marsikaj na desno in levo povedal, kar mu je za isti čas pri srcu bilo. — Kar se tiče prevoda, lahko rečemo, da se vvrstuje najboljim prevodom, ki jih imamo v slovenskem jeziku. Ni lahka reč, nasledovati pomešane, šaljive skoke v merilu, in te igrače v zrod-nih besedah , kterih je prepolna vsa ta igra, posebno pa kapucinov kreg, napravljen po šegi Abrahama a S. Clara; ravno tako nam se vrlo dopada pesem vojnika, ki se nahaja na koncu te igre; tu nam iz prevoda govori prav izvirni duh pesnikov. — Kar se pa tiče v sedanji slovenski pisavi celo nenavadnih oblik, kterih gosp. Cegnar v svojih prevodih dosihdob ni rabil in jih menda tudi v drugih svojih spisih zdaj ne rabi, mislimo, da bojo še dolgo, in nektere na veke samice ostale; ne, da bi kakošna teh oblik ne živela v narodu, al mnogo jih je, ki jih težko kdaj iz mrtvega jezika bodemo   sklicali  na dan.   Ali   še  tudi   iz   druzega ve-
levažnega ozira smo zoper nektere teh oblik, in to je? da nas oddaljujejo od sedanjega jugoslavenskega pisma, namesti da se mu bližamo.                                      J-č.