LETNO POROČILO NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI za leto 1972 KAZALO A. SPLOŠNI PODATKI B. SAMOUPRAVLJANJE 1. Zbor delovne skupnosti knjižnice 2. Knjižnični svet 3. Ravnatelj 4. Samoupravni akti knjižnice 5- Komisije in strokovna kolegija C. FINANČNO-GOSPODARSKI POLOŽAJ KNJIŽNICE 1. Finančni položaj in poslovanje knjižnice 2. Prostori in oprema D. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KNJIŽNICE E. SISTEMIZACIJA IN ZASEDBA DELOVNIH n±)ST F. POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Notranje poslovanje knjižnice 1. 1 Dotok knjižničnega gradiva 1. 2 Obdelava knjižničnega gradiva a) Inventarni katalog b) Abecedni imenski katalog c) Stvarni in sistematski katalog d) Oddelek za obdelavo periodičnega tiska e) Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska f) Kartografska in slikovna zbirka g) Glasbena zbirka h) Francoska zbirka i) Rokopisna zbirka j) Zbirka slovenskega drobnega tiska k) Centralni katalogi knjižnic 1) Glavno skladišče m) Razmnoževalnica 1. 3 Pomožne delovne enote knjižnice a) Upravna pisarna in računovodstvo b) Knjigoveška delavnica 2o Zunanje poslovanje knjižnice 2c 1 Število vpisanih bralcev 2. 2 Obisk 2„ 3 Izposoja /v čitalnice, na dom, medbibliotečna/ 2. 4 Informacije 2o 5 Fotografska delavnica 2. 6 Založniška dejavnost 2o 7 Razstave 2. 8 Strokovno izobraževanje 2o 9 Sodelovanje z drugimi ustanovami 3«. Oddelek za pospeševanje knjižničarstva 3. 1 Centralna katalogizacija slovenskega tiska 4. Strokovno udejstvovanje delavcev ZAKLJUČEK A. SPLOŠNI PODATKI Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila osnovana 1774, leta, je od leta 1938 dalje delovala v okviru univerznih ustanov kot "Univerzitetna biblioteka" „ Po osvobo= ditvi je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije /UL SNOS in NVS, štev. 46 z dne 24. oktobra 1945/ postala centralna knjižnica federalne Slovenije z imenom "Narodna in univerzitetna knjižnica" ter je bila kot republiška ustanova pod vrhovnim nadzorstvom tedanjega Mini= strstva za prosveto. Toda zakon o Univerzi v Ljubljani iz le= ta 1957 /UL LRS, štev« 23 z dne 5« julija 1957/ je spremenil pravni status knjižnice, ki je ponovno postala zavod Univerze v Ljubljani in s tem centralna univerzna knjižnica. Tako opravlja knjižnica poleg nalog osrednje slovenske študijske, znanstvene in nacionalne knjižnice tudi naloge centralne uni= verzne knjižnice. Po določilih 22, člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o knjižnicah /UL SRS, štev, 11 z dne 31, marca 1965/ pa opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica še naloge republiške matične knjižnice za območje SR Slovenije, Bo SAMOUPRAVLJANJE 1. Zbor delovne skupnosti knjižnice V letu 1972 sta bila dva zbora delovne skupnosti in sicer: 16. februarja in 12» aprila. Na teh zborih so člani delovne skupnosti razpravljali o vseh pomembnejših vprašanjih, ki so v zvezi z delom knjižnice. 2. Knjižnični svet Knjižnični svet je imel v letu 1972 skupno 16 sej in sicer 13 rednih v ožjem sestavu (samo člani iz vrst delovne skup= nosti), 2 redni v širšem sestavu (skupno s predstavniki jav= nosti) in 1 izredno sejo. Sestavlja ga 9 članov, ki jih je izvolila delovna skupnost knjižnice in 8 predstavnikov druž= bene skupnosti, ki so jih. imenovali Univerzitetni svet Univer= ze, Svet umetniških akademij, Fakultetne knjižnice univerze, Skupnost študijskih knjižnic SRS, Društvo bibliotekarjev Slo= venije in Zveza študentov Univerze. Predsednik sveta je Ančka Korže-Strajnar, namestnik pa Maks Veselko. Knjižnični svet se je na svojih sejah ukvarjal s problematiko samoupravnih aktov, s finančno-gospodarsko problematiko knjiž= nice, s kadrovskimi vprašanji in drugimi problemi v zvezi z normalnim potekom delovanja knjižnice. 3. Ravnatelj V zvezi s spremembami, ki jih je predvidel statut, so na rav= knjižnice, ki je individualni izvršilni organ, delno prešle tudi nekatere pristojnosti odpravljenega upravnega od= bora. Tako ima knjižnica sedaj namesto dveh izvršilnih orga= nov /kolektivnega in individualnega/ samo enega. V me&ocu marcu se je ravnatelju iztekla štiriletna mandatna doba ter je bil po predhodnjem reelekcijskem postopku ponovno izvoljen za naslednje mandatno obdobje. 4. Samoupravni akti knjižnice V zvezi z ustavnimi amandmaji in s splošnimi spremembami po= zitivnih pravnih predpisov s področja samoupravljanja, dclov= nih razmerij itd. smo v tem letu nadaljevali z delom pri spre= membah in dopolnitvah samoupravnih aktov in pri sestavljanju novih. V knjižnici je tudi sedež skupne komisije podpisnikov samo= upravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov s področja knjižničarstva. 5. Komisije in strokovna kolegija Za reševanje posameznih tekočih pi-oblemo-v ima knjižnica osem stalnih in začasnih komisij ter dva strokovna kolegija kot posvetovalna organa. Njihove naloge so predvsem proučevanje vprašanj in posredovanje mnenj ter predlogov z delovnega po= dročja osnovne knjižnične oziroma širše strokovno bibliotekar= ske problematike. C. FINANČNO-GOSPODARSKI POLOŽAJ KNJIŽNICE 1. Finančni položaj in poslovanje knjižnice Finančni položaj knjižnice je bil tudi v letu 1972 kot vsa prejšnja leta nezadovoljiv in se ni bistveno spremenil, čeprav so se sredstva za redno strokovno dejavnost in za redno poslo= vanje knjižnice nekoliko povečala. Kljub povišanju nam ta sredstva žal še vedno ne zadoščajo za normalno poslovanje knjižnice, za pravilnejše in pravičnejše nagrajevanje zapo= slenih strokovnih in ostalih delavcev ter za normalno in redno vzdrževanje stavbe in tehničnih pripomočkov. Sredstva so še vedno tako tesna, da nekaterih nujnih in v organizacijski shemi določenih ter sistemiziranih delovnih mest ne moremo zasesti. Zaradi tega trpi naše notranje, predvsem pa seveda zunanje delo /delo z uporabniki knjižničnega fonda/. Prav tako trpi naše delo zaradi zastarelih delovnih pripomočkov in tehničnih naprav, katerih zaradi omejenih finančnih možnosti in drugih ovir ne moremo pravočasno nadomeščati in obnavljati oziroma uvajati novih, da bi svoje poslovanje modernizirali in vsaj delno mehanizirali. V zvezi s finančnim položajem knjižnice moramo poudariti, da je bilo leto 1972 finančno izredno problematično, saj se je morala knjižnica lotiti obsežnih akcij, ki so bile v delovni program knjižnice vključene že vrsto let, toda: vc=dr>o uspešno. Največja akcija je bila vsekakor dofcorvčanje del pri pripravi nacionaliziranega dela samostana Mekinje za knjižni depo, za kar smo dobili namensko dotacijo- Nadaljnja planirana akcija, ki smo jo v letošnjem letu pričeli uresničevati, je ureditev in povečanje skladišča v periodičnem oddelku. Tudi za to smo dobili namensko dotacijo. V letu 1972 smo dotacije od Izobraževalne skupnosti za osnovno dejavnost in dotacije iz republiškega proračuna za dejavnost matične službe redno prejemali. Samo za amortizacijo smo od Izobraževalne skupnosti prejeli le 25%, ostanek 75% pa smo po navodilih knjižnili kot dohodek in izkazali kot terjatev do Izobraževalne skupnosti. V letu 1972 smo imeli: dohodkov ..... 4. 721.655 , 4-2 izdatkov ..... 4.4-37• 105,H razlika ..... 284.548,31 Dohodki so v primerjavi z 1. 1971 večji za 13,6%, izdatki pa so večji za 8,1%, če pa upoštevamo še tekočo skupno porabo pa za 11,1%. Od izdatkov smo izdali 70,2% za osebne dohodke, 29,8% pa za materialne izdatke. Aktiva: žiro račun ........................... 262.086,75 blagajna ........................... 420,97 devize ................................ 3-500,05 kupci 24.423,85 kom.zav. za SZ ......................... 553,65 predplačila za revije ................. 40.305,15 zaloge materiala ...................... 72.906,07 neplač. amort. zg. ................... 362.724,- o snovna sredstva ................. .7.533 • 580,59 investicije v teku .................... 36.462,20 rezervni sklad ........................ 29-328,24 sklad skupne porabe ..................... 4,398,69 Pasiva: neplačani računi ................ 12.511»05 obv. iz sklada skupne por....... 3*730,4-0 dolgoročni krediti ......... 360.000,- poslovni sklad............... 7»817*m,99 rezervni sklad ............ 52.936,49 sklad skupne porabe ....... 124.400,28 Po finančnem poročilu danem na zboru delovne skupnosti dne 14.2.1972 in na osnovi sklepa seje knjižničnega sveta z dne 16.2.1972 se razdeli din 284.548,31: din 240.940,61 v sklad skupne porabe " 23.608,25 t.j. 0,5% cel. doh. po sam. sporazumu v rez. sklad 11 20.000,- v poslovni sklad 2. Prostori in oprema Samoupravni organi in uprava knjižnice že dolgo vrsto let opozarjajo pristojne organe na krizo s prostori, ki je iz dneva v dan akutnejša. Kljub najrazličnejšim poskusom nam bo v kratkem zmanjkalo skladiščnih, prostorov. Prav tako smo zelo na tesnem z delovnimi prostori in prostori za obisko= valee. Toda vsa ta naša prizadevanja smo v preteklem obdobju vendarle vsaj delno uresničili. Naša dolgoletna želja po skladiščnih depojih se je končno le uresničila. Skupščina občine Kamnik nam je pogodbeno odstopila nacionalizirani del samostana v Mekinjah, kjer smo pridobljene prostore preuredi* li za knjižni depo. Adaptacijo teh prostorov pa smo lahko izvedli samo s posebno finančno podporo Izvršnega sveta SRS. Prav tako smo s finančno podporo lahko dokončno preuredili skladiščne prostore časopisnega oddelka, kjer smo namestili etažne kovinske police "Primat". V zvezi s samo gradbeno zasnovo zgradbe moramo poudariti, da nepraktične, razporeditev prostorov ovira modernizacijo delov= nega procesa; mnoge naše delovne enote so razporejene v višjih in odročnih delih stavbe, čeprav bi morale biti bližje obisko= valcem; za naše tehnične delavnice ni primernih prostorov itd. Vso to nesrečo pa nam dopolnjuje še stara in iztrošena oprema, tako pisarniška, kakor tudi skladiščna. Prav tako pa je dotra= jala tudi večina hišnih inštalacij (elektrika, centralna itd.). Večina naše opreme in pripomočkov je zrelih za odpis. Toda v uporabi jih imamo samo zato, ker nimamo nobenih večjih realnih možnosti za sistematično in poenoteno zamenjavo z novimi in ^redvsen modernejšimi in funkcionalnejšimi. Iz leta v leto uspevamo zamenjati kak kos iztrošene opreme oziroma pripomo= ček, toda vse to še zdaleč ne pomeni pridobitve in olajšanja delovnega postopka, prav tako pa tudi ne poenotenja, ker mora= mo pač kupiti to, kar je v danem trenutku na razpolago. Kljub težavam smo se v preteklem obdobju sistematično začeli ukvarjati z reševanjem obstoječih gospodarskih težav in ob= stoječih problemov. Težava pa je zlasti v tem, ker nam last= na sredstva nikakor ne zadoščajo niti za najnujnejšo reali= zacijo obširnega sanacijskega programa in bo njegova uresni= čitev odvisna predvsem od finančne pomoči pristojnih organov v obliki namenskih dotacij. D. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KNJIŽNICE Po določilih statuta opravljajo posamezne delovne naloge knjižnice; - osnovne /bibliotekarske/ in - pomožne /upravne in tehnične/ delovne enote Organizacijski razpored teh enot pa je naslednji: Zap« št. Enota Vodja enote 1, 2. 3« 4. 5. Ravnatelj Oddelek za pospeševanje knjižni= carstva z enotami: - bibliotekarski strokovni in znanstveno raziskovalni center - matična organizacijska in instruktorska služba Oddelek za dopolnjevanje knjižnic= nega gradiva Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska z enotama: - tekoča splošna narodna bibliogra= fija Jaro Dolar dr.Branko Berčič Ančka Korže Jože Žužek Jože Munda - retrospektivna splošna narodna bibliografija in specialne bibliogr. Oddelek za obdelavo knjižnega gradiva z enotami: - inventarni katalog - abecedni imenski katalog - stvarni in sistematski katalog Oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico Oddelek za delo z obiskovalci z enotami: - informacijska služba - izposoja - centralni katalogi - čitalnice - skladišča - fotografska delavnica Posebne zbirke: - rokopisna zbirka - zbirka slov. drobnega tiska Janez Sešek Maks Veselko Miloš Ryb£r Jelica Jugovec Radojka Vrančič tt tl Anton Bajt Radojka Vrančič Rudi Čepon Radojka Vrančič v.d. Jaro Dolar Zap. št. Enota Vodja enote - kartografska in slikovna zbirka - glasbena zbirka - francoska zbirka v.d. Metka Vobovnik v.d. Ivan Klemenčič Jožica Pirc Tatjana Marušič 9. Razmnoževalnica 10. Tajništvo z: - upravno pisarno - računovodstvom - knjigoveško delavnico Ivan Pintarič Ančka Dolenc Peter Štaut E. SISTEMIZACIJA IN ZASEDBA DELOVNIH MEST Po obstoječi sistemizaciji, ki jo določajo samoupravni akti knjižnice, bi morali imeti za normalno in uspešno poslovanje 117 oseb. Kljub tej na videz visoki številki moramo poudariti, da s tem številom delovnih mest še zdaleč ne dosegamo mednarodno sprejetih norm, ki dolo= čajo število delovnih mest glede na število knjig, dotok knjižničnega gradiva, število obiskovalcev ipd. ter da močno zaostajamo za drugimi jugoslovanskimi knjižnicami. Dne 31» 12. 1972 so bila delovna mesta takole sistemi= zirana in zasedena: Zahtevana kvalifikacija Vrsta delovnega mesta Delovnih mest Sistemi= zased, ziranih VISOKA znanstvena, višja biblio= tekarska /bibl.I/, biblio= tekarska /bibl.II/ in uprav= no računovodska /upravna I in II/ Zahtevana kvalifikacija Vrsta delovnega mesta Delovnih Sistemi= ziranih mest zased. VIŠJA višja knjižničarska /bibl.III/ in upravno-računovodska/upr.III/ 19 10 SREDNJA knjižničarska /bibl.IV/ in upravna /upr.IV/ 21 18 POKLICNA upravno-računovodska /upr.V/ 2 2 NIŽJA manipulantska /bibl.V/ in upravna /upr.VI/ 10 8 VKD tehnična /tehnična I/ 2 2 KD tehnična /tehnična II/ 5 5 PKD tehnična /tehnična III/ 8 6 NKD pomožna 9 8 Dne 31. 12. 1972 smo imeli torej od 117 sistemiziranih delovnih mest zasedenih 87 ali 7^-, 36% F, POSLOVANJE KNJIŽNICE Pri poslovanju knjižnice lahko govorimo o poslovanju v ožjem smislu, to je z obiskovalci /uporabniki/ knjižnice oziroma v širšem smislu - to je poslovanje knjižnice kot slovenske nacionalne, centralne univerzne in matične knjiž= nice SR Slovenije kakor tudi osrednje slovenske strokovne bibliotečne in bibliotekarske ustanove. 1. Notranje poslovanje knjižnice Sem štejejo vsa strokovna bibliotekarska in tehnična opra= vila, ki morajo biti opravljena, da je knjižnično gradivo pravilno strokovno obdelano in na razpolago obiskovalcem. 1. lc Dotok knjižničnega gradiva V letu 1972 je knjižnica prejela 201.741(leta 1971: 197.979) kosov različnega gradiva in še 5.667(leta 1971: 6.523) pla= katov iz drugih, republik, ki pa smo jih odložili. Dotok ro= kopisov (razen glasbenih.) tu ni upoštevan. V celoti je naša knjižnica za svoje fonde sprejela 106.920 (leta 1971: 115-091) kosov, preostanek 94.82l(leta 1971: 82.888) kosov pa je poslala drugim nacionalnim knjižnicam. Koliko od tega za nas sprejetega gradiva so prevzeli posa= mezni oddelki naše knjižnice, je razvidno iz priloženega statističnega pregleda. Če rezimiramo statistični pregled in pri tem ne upoštevamo drobnega tiska, grafike, letakov, zemljevidov in razglednic, je knjižnica prejela: knjig: plošč: per.tiska: z dolž.izv. 21.063(1971: 21.653) 940(892) 62.605(67.549) z nakupi 7^3(1971: 1.656) 2( - ) 2.732( 3.253) z zameno 967(1971: 1.655) -( - ) 3.521( 4.658) kot dar 1362(1971: 1.590) -(1) 3.394( 3.166) 24.135(1971: 26.554) 942(893) 72.252(78.626) K primerjavi z lanskoletnim pregledom je potrebno pripomiti naslednje: - ugotavljamo porast števila tiskov; - manj (za okoli 3*500) je šlo v naše fonde; več (za okoli 12.000) je šlo v druge republike; - zaradi podražitve knjig in valut ter zaradi pomanjkanja sredstev je nakup v primerjavi z letom 1971 za dve tretji= ni manjši; - pri zamenah pa je število manjše, ker je bila večja pošiljka ob koncu leta naročena pri British Museum, ni pa še prišla. Tudi v letu 1972 je knjižnica prevzemala razne odstope publi= kacij in jih nudila drugim knjižnicpan. Statistični pregled prejetega gradiva, ki je bilo nato posredovano dalje, pa je naslednji: Obvezni izvodi Nakupi: Zamene: Darovi: Skupaj Skupaj 188.986 3.479 4.488 4.788 201.741 + plakatov iz drugih republik 5.667 (odloženo) Jddali lastni ustanovi: Obvezni izvodi Nakupi: Zamene: Darovi: Skupaj Skupaj 94.165 3.479 4.488 4.788 106.920 °ddali drugim nacionalnim knjižnicam: V druge republike in avtonomne pokrajine oddali 94.821 kosov različnega bibl. gradiva. Za zameno knjižniga gradiva smo kupili: knjig 759 period. 645 odposlali: knjig 1404 period. 1615 V oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva je tudi ekspedit, ki je v preteklem letu odposlal: 454 paketov dolžn. izvodov 400 poštnih zavitkov za zameno in prodaja bibliografije 568 poštnih zavitkov medbibl. izposoje V zvezi s problematiko dotoka knjižničnega gradiva pa moramo omeniti tudi vprašanje povečanega obsega dela v zvezi s spre= jemanjem in obdelavo dolžnostnih izvodov. Nov republiški za= kon o dolžnostnih izvodih predvideva 22 izvodov dolžnostnega tiska, katerega ustanova prejema in nai~o posreduje dalje. Ker je novi zakon začel veljati 1„1.1973> smo morali v letu 1972 najti primerne in seveda samo začasne prostore in organi= zacijske rešitve, da bi lahko naloženo nalogo v redu o= pravijali. Poudariti pa moramo, da te naloge morda sploh ne bomo mogli izvršiti, ker so se pokazale nepremagljive ovire - stiska s prostori in kadri. Trikratnega povečanega obsega dela pri istih prostorih in kadrovskih kapacitetah dolgo časa ne bomo vzdržali. Če pristojni organi ne bodo v kratkem izpolnili finančnih obveznosti, ki so se s sprejemom zakona pojavile, bo morala knjižnica izpolnjevanje zakonskih obveznosti odpovedati. 1. 2 Obdelava knjižničnega gradiva a) Inventarni katalog V letu 1972 je prejel inventarni katalog v obdelavo 30.111 raznih tiskov in sicer: 1. Za inventarizacijo in postavitev iz oddelka za dopolnje= vanje knjižničnega gradiva, iz oddelka za obdelavo slovenske^ ga tiska in iz oddelka za obdelavo periodičnega tiska 29c703 tiskov (26.910 dolžnostnih izvodov - 19.898 knjig, 7.012 drobnih tiskov - 702 nakupa, 1.004- zamene, 1.087 darov). 2. Samo za postavitev 4-08 tiskov (stari fond 3» oddelek za obdelavo periodičnega tiska 405). Akcesijsko obdelano (vpis v inventarno knjigo, inventariza= cija z vpisom v opombi, obdelava Lfg) je bilo 28.537 tiskov (16.151 vpisov, 12.386 obdelano z vpisom v opombi oz. Lfg) in sicer 25. 278 dolžnostnih izvodov (13.014 vpisov, 12.264 v opombi oz. Lfg), 960 nakupov (909 vpisov, 51 v op. oz. Lfg), 1.471 zamen (1.457 vpisov, 14 v opombi oz. Lfg.), 828 darov (771 vpisov, 57 v opombi oz. Lfg). Slovenike je bilo od tega akcesijsko obdelanih 9-942 kosov (5.636 vpisov, 4.306 v op. oz. Lfg). Pri inventarizaciji je bilo vpisanih v pomožne akcesijske kartoteke 8.211 tiskov. Postavljenih, je bilo 13.449 tiskov (redna postavitev 11.065, arhivi 2.107, duplikati 277)- Dolžnostnih izvodov je bilo postavljenih 10.234, nakupov 958, zamen 1.505, darov 587, FZC 28, starega fonda 3, periodike 134. Začasno obdelanih je bilo 14.117 tiskov. Jugoslovanskih standardov - JUS - je bilo obdelanih 529 V katalogizacijo, tehnični oddelek ter v glavno in akcesijsko skladišče je bilo oddanih 27.356 tiskov in sicer: 1. V katalogizacijo 10.855 (nova katalogizacija 7.095, komple= tacije 3*626, periodični oddelek 134) 2. V knjigoveznico in v tehnični oddelek 2.107 arhivskih iz= vodov 3. V glavno skladišče 1.958 (duplikati 277, društveni spisi 1.414, visokošolski spisi 146, šolski .spisi 121). 4. V akcesi.isVo .ckinaiač« 12^36 tiskov v Knjigoveznico je bilo -oddanih 2.218 tiskov (vezava, večja popravila 530, manjša popravila 661, vlepljanje ovitkov 1027) Z delom pri urejevanju akcesijskega skladišča amo zaradi pre= majhnega prostora ter pomanjkanja polic in manipulativnih miz prenehali. Gradivo bomo zopet •eač-eli urejati po dodelitvi primernega prostora v Mekinjah. b) Abecedni imenski katalog V abecednem imenskem katalogu so poleg rednega abecednega imenskega katalogiziranja gradiva opravljali tudi druga stro* kovna opravila, npr. pripravljali "Bilten novosti NUK", "Sez= nam novosti" za Naše razglede ipd. Statistični podatki opravljenega dela so naslednji Katalogizacija Prevzeto od akcesije Oddano a) stvarnemu katalogu 7*751 b) tehn. oddelku 2.144 skupaj Izdelano k oddanim knjigam Izdelano za centralno katalogizacijo Čitalniški katalog Novo vloženih listkov Matični katalog Vloženih na novo Vrnjenih starih 12-797 2.843 skupaj Signatuma knjiga Vpisanih Bilten novosti NUK Za objavo natipkanih Seznami novosti v Naših razgledih Pripravljenih in natipkanih 23 seznamov, tj Interni katalogi V katalog arhivov vloženih V katalog Bibliogr- instituta vloženih 10.721 knjig 9.895 12.520 1.324 knjig listkov listkov 12.636 litkov 15,640 litkov 6.054 vpisov 2.413 listkov 655 enot 2.519 819 li%kov listkov c) Stvarni in sistematski katalog V stvarnem in sistematskem katalogu so poleg rednih katalo= gizacijskih opravil opravljali še druge strokovne naloge kot npr. urejanje gradiva za "Objave Narodne in univerzitetne knjižnice ipd. Statistični podatki opravljenih nalog so naslednji: Dotok Kradiva: štetje AIK štetje SK Redna oddaja: štetje AIK štetje SK Za centralno katalogizacijo Izdelanih gesel Izdelanih DK Kazalke Vloženih listkov - ASK - UDK 8.648 8.062 7.377 6 o 77^ 233 /samo tiste enote (kompletacije in periodika) ki se niso več vrnile v oddelek/ 4.514 9.582 48 7.584 /1. 1971: 6.740/ 11.098 /1. 1971: 9.435/ Prikaz prirastka je naslednji: Po izvoru Število zvezkov Obvezni Nakupi Zamene Darovi FZC Stari fond Skupaj Po jezikih: angleški nemški francoski italijanski romunski španski latinski ruski 7385 827 789 344 20 14 9379 /1971: 9008/ 446 843 232 116 13 7 49 221 °L 78.6 8.9 8.5 3.6 0.3 0.1 100.0 4.7 8.9 2.4 1.2 2.3 ukrajinski 16 poljski 146 1.5 češki 40 slovaški 37 srbohrvatski 4530 48.2 slovenski 2246 23.9 makedonski 245 3-6 albanski 77 turški 3 madžarski 37 ostali 75 9379 Seštevek glavnih skupin 1. Humanistične vede v celoti od tega družbene vede in pravo Število zvezkov 4997 2277 % 53.5 45.5 2. Prirodne vede in uporabne vede od tega prirodne vede in uporabne vede 2350 871 1479 25.2 37.1 62.9 3. Leposlovje 2032 21,3 9379 100.0 Odnos med prirastkom in prekatalogizacijo: katalog. % per. cont. . % skup. % Prirastek 6706 99-9 2673 99.95 9379 99.9 Prekatal. 12 0.1 4 0.05 16 0.1 6718 100.0 2677 100.00 9395 100.0 čL) Oddelek za obdelavo -periodičnega tiska Velik uspeh., ki smo ga v preteklem latu končno le dosegli, je preselitev gradiva skladišča časopisnega oddelka v nove police. Z novo postavitvijo gradiva smo izdelali tudi nove lokacijske kataloge. Ob preseljevanju smo posebno pozornost posvečali gradivu, ki ga bomo preselili in hranili v depoeitnem skladišču v Mekinjah. Določili smo mu poseben prostor in izdelali po= sebno kartoteko za izločeno gradivo. Zato je rasumljivo, da je zaradi preselitve trpelo tekoče delo oddelka, kar je razvidno tudi iz statističnega pr€gl#. mm I m M^.WI ^ K Skupaj 869 enot Revi.ie: Skupaj 1.387 enot Skupaj časniki in revije: 2.255 enot Izdelanih listkov: Skupaj 3.935 listkov od tega kartoteka gradiva na Mekinje 3§5 listkov Vloženih listkov: Skupaj 2.177 listkov Seznam inozemske periodike NUK za Bibliografski inštitut za leto 1971 698 enot Pregled periodičnega tiska po državah oziroma jezikih je naslednji (po številu naslovov): Država Časniki Revije Skupaj enot Jugoslavija Slovenija 154 496 650 Zamejski Slovenci 14 30 44 Emigrantski listi 5 24 29 Srbija 502 1000 1502 Hrvat ska 244 496 740 Bosna in Hercegovina 123 141 264 Črna Gora 20 22 42 Makedonija 79 87 166 1141 2296 3437 Vilija 6 64 70 Albanija - 6 6 Avstrija 3 28 31 Belgija - 3 3 Bolgarija 2 21 23 ČSSR 3 38 41 Danska - 8 8 Egipt - 1 1 Finska - 1 1 Francija 6 43 49 Grčija - 1 1 Indija - 3 3 Italija 7 50 57 Izrael - 3 3 Japonska - 3 3 Južna Afrika — 1 1 Država Časniki Hevije Skupaj enot Kanada - 4 4 Kitajska - 4 4 Koreja - 2 2 Latinska Amerika 1 6 7 Madžarska 1 22 23 Nemčija (Vzh. in Zah. ) 8 108 116 Nizozemska - 10 10 Norveška - 1 1 Pakistan - 1 1 Poljska 2 35 37 Somunija - 6 6 SSSR 7 66 73 Španija - 1 1 Švedska 1 1 Švica - 19 19 Turčija - 2 2 ZDA 5 64 69 OZN in druge medn.org. 26 26 51 651 702 Skupaj jugosl. in inozemske periodike 1192 2947 4139 Statistika prirastka katalogiziranih periodičnih publikacij in začasno obdelanih časnikov in sorodnega gradiva: Po izvoru: Število enot % Obvezni izvodi 803 45,5 Nakupi 504 28,5 Zamene 172 9,7 Darovi 175 9,8 Stari fond 115 6,5 Skupaj 1767 100,0 Po strokah: Število enot % 1. Humanistične vede v celoti 1226 69,4 Od tega družbene vede in pravo 387 31,57 2. Prirodne vede in uporabne vede 4-38 24,8 Od tega: prirodne vede 106 24,2 uporabne vede 332 75r8 3c Leposlovje 103 103 5,8 Skupaj 1767 100,0 Provizorično obdelani časniki 70 e) Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska: Redno delo je obsegalo predvsem vsa tekoča strokovna opra= vila v zvezi z bibliografskim evidentiranjem gradiva, pri= pravo rokopisov za sestavo in objavo tekoče bibliografije slovenskega tiska ipd. Pripravil je rokopis za slovensko bibliografijo za leto 1969,' opravil korekture za Slovensko bibliografijo za leto 1968, sestavljal mesečno bibliografijo za "Knjigo" in Zavod SRS za statistiko; opravil kontrolo posebnih bibliografij s Slovensko bibliografijo z izpiso= vanjem manjkajočih podatkov; prepisovanje listkov iz Slo= venske bibliografije za leto 1952 in 1953 za abecedno karto= teko člankov (2-4-18 listkov); izdeloval kartotečne listke za katalog tekoče slovenske bibliografije knjig in člankov. Iz= delal je za knjige 1.251 glavnih listkov (AIK in DK), 1.353 dopolnjenih listkov in 1.527 pomožnih listkov. Za članke pa je izdelal 11.665 glavnih listkov, 2.109 pomožnih listkov in 11.365 DK listkov. Naslovnih kartotek je bilo izdelanih 1.629 Vloženih je bilo 37.225 listkov. Opravljena je bila kontrola 15.4-96 AIK in DK listkov. V evidenčne liste za periodiko je bilo vpisanih 10.914- enot periodike. V redno delo od= delka spada tudi dopisovanje z založniki in izdajatelji v zvezi z razreševanjem šifer in psevdonimov avtorjev. f) Kartografska in slikovna zbirka Dne 31» dec. 1972 je kartografska in slikovna zbirka obse= gala 105.44-9 kosov knjižničnega gradiva (od tega 91.295 zaredilo postavitev, 9«349 arhivskih in 4.805 dvojnih primerkov). V tem letu se je zaloga oddelka povečala za 4.535 kosov, to je 4.070 kosov za redno postavitev, 454 arhivskih in 11 dvoj= nih primerkov. Od tega je bilo dobra polovica obveznih izvo= dov (2.34-6), tretjina nakupov (1.646), ostalo darovi in 8 zamen. V inventarno knjigo je bilo vpisanih 2.815 postavk (lani 2.874-), napisanih 5.411 katalognih oz. evidenčnih listkov (lani 5.608), obdelanih in shranjenih pa: 1.331 grafik, 1.237 razglednic, 574- lepakov, 143 zemljevidov, 39 atlasov, 51 por= tretov in 1.160 osmrtnic. g) Glasbena zbirka Zbirka je sodelovala s svojimi eksponati na Aškerčevi razsta= vi, ob odkritju spomenikov Ipavcem v Šentjurju pa je samostoj-=-no pripravila razstavo "Glasbeni rod Ipavcev", ki je zajela muzikalni prikaz dela Benjamina, Gustava, Alojzija in Josipa Ipavca. Del eksponatov je bil prenesen s pomočjo kseroks ko= pij iz naše knjižnice na razstavo v Šentjur. Na koncu velja med pridobitvami slovenike omeniti rokopise skladatelja Viktorja Parme, s čimer je bila bistveno izpopol= njena zbirka njegovih opernih in operetnih del. Dobili smo jih s posredovanjem tov. L. Engelmana od tov. Lije Parma, pri čem' bo treba zaradi naknadnega posredovanja razčistiti vprašanje odškodnine, tudi zato, ker je nekaj rokopisnega gradiva še v posesti imenovane lastnice. Prav tako je oddelek nadaljeval z iskanjem in zbiranjem slo= venike, ki izide v inozemstvu. Oddelek .je prejel: Skupaj 1325 enot. Oddelek .je obdelal: Inventarizirano: - muzikalij e 433 enot - gramof.plošče 521 " Katalogizirano: Enot Novi listki Vpis na prejšnje Nova + gesla - muzikalije 454 2.748 1.411 - gramof. plošče 580 346 42 Opravljena je bila tudi revizija katalogizacije in sicer za 1.330 enot muzikalij in gramofonskih plošč (3011 novih listkov, 1237 vpisov, popravkov 372). h) Francoska zbirka: Statistični pregled obdelanega gradiva je naslednji: Inventariziran.j e - letnikov periodik 19 - novih knjig 169 Skupaj 188 Vpisovanje posameznih zvezkov period. 324 Katalogiziran j e: - obdelava novitet 117 - kompletacije 10 Skupaj 127 (Opomba: Poleg popolnoma obdelanih in postavljenih knjig je deloma obdelanih cca 100 novitet - manjka jim le stvarna katalogizacija in tehnična oprema.) Poleg navedenega strokovnega dela v zvezi z obdelavo prejete= ga gradiva so v oddelku opravljali tudi druge naloge, npr. priprava seznama deziderat ipd. i) Rokopisna zbirka: V letu 1972 je rokopisna zbirka prejela naslednje važnejše enote: del rokopisne zapuščine V. Zamika, nekaj enot iz zbirke rokopisov J. Korbana, celotno rokopisno ostalino V. Bartola, del ostaline E. Justina (Smrekarjevi rokopisi), po= samezne enote V. Levstika, D. Ketteja (rodovnik), M. Kramber= gerjaj več dragocenih rokopisov smo pridobili v kseroksnih kopijah (S. Gregorčič, I. Cankar, S. Kosovel, J. Kopitar, I. Čampa, J. Jurčič, F. Levstik). Pridobljena je bila tudi kseroksna kopija Trubarjeve knjige Cerkovna ordninga 1564. Akcija za sistematično evidentiranje in pridobivanje lite= ramih ostalin sodobnih umrlih pisateljev je deloma uspela (V. Bartol), ponekod je še v teku, drugoi pa še nismo uspe= li. Tisti del rokopisne ostaline F. Albrehta, ki je prišel k nam z njegovo knjižnico, je neobdelan torzo, ker prof. Verstovšek iz Kamnika še vedno ni izročil Albrehtove kores= pondence, ki jo je bil v smislu oporoke odnesel, da iz nje izloči nepomembno gradivo. Izročitev smo zahtevali ponovno, a brezuspešno. Inventarizacija: Zgoraj navedene pridobitve so vpisane v inventarno knjigo rokopisne zbirke in obsegajo 17 inventarnih številk z 2.605 kosi (enotami). Pomožna kartoteka inventariziranega gradiva se je pomno= žila s 27 listki. Začasna obdelava Vse novo gradivo je bilo pregledano, sistematično ureje= no (nepomembno škartirano), spravljeno v mape in inventa= rizirano, da je tako lahko in hitro dostopno. Začasno je bil obdelan tudi del tipkopisnega gradiva Sklada Borisa Kidriča. Po obsegu je to gradivo razdeljeno takole: novo rokopisno gradivo 2.605 kosov dela sklada BK 348 kosov skupaj 2.953 kosov Redna obdelava: Redna obdelava (t.j. podrobna katalogizacija) tudi v letu 1972 ni tekla iz istih razlogov kot v letu 1971 (nezasede= na delovna mesta katalogizatorjev). Zbirka del Sklada Boris Kidrič: V letu 1972 se je zlsirka povečala kar za 940 del. Od tega smo jih mogli začasno obdelati samo 348; ostanek 592 del je ostal neobdelan in deponiran kar na internem hodniku, ker za to gradivo ni ne v prostorih rokopisne znirke ne v glavnem skladišču več prostora. Uprava sklada Boris Kidrič je upravi NUK sporočila, da prepušča vse to gradivo v traj= no last NUK. Zato je potrebno to gradivo čimprej izločiti iz začasnega čuvanja v rokopisni zbirki in ga vključiti v redni knjižni fond ter ga obravnavati kot npr. disertacije. Filmoteka: Iz fotografske delavnice prevzeto filmsko gradivo smo ure= dili po tekočih številkah v novih kartonskih škatlah, tako da je lahko in hitro dostopno. Obsega 775 enot s 319 signa= turami (škatlami). O) Zb' cka slovenskega drobnega tiska To zbirko je statut, sprejet v letu 1970, predvidel kot novost v organizacijski strukturi knjižnice. Kljub temu, da je gradiva izredno veliko, je le delno urejeno in do sedaj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal nismo mo= gli organizirati te zbirke, čeprav vemo, da bi bilo treba začeti z delom, saj je zbrano gradivo zelo pomembno,, k) Centralni katalog knjižnic V Narodni in univerzitetni knjižnici se zbirajo kartotečni listki knjig in periodičnih publikacij, ki se nahajajo v znanstvenih in strokovnih knjižnicah SR Slovenije, poleg ^o-a se tu urejajo listki, ki smo jih za obdobje od leta 1919 do 1955 in od 1961 do 1963 prejemali preko Jugoslo= vanskega bibliografskega instituta v Beogradu- Med letom je prejel katalog: - listkov v originalu 36.217 Razdelil pa je 30.891 kopij listkov za centralne kataloge strokovnih knjižnic. Ostale kopije listkov so bile arhivi= rane za bodoče centralne kataloge. V kataloge pa so vložili: a/ CKK SRS - avtorski katalog 30.000 listkov - kopij 30.891 Skupno 67.108 (1. 1971: 66.345) - periodika - anonima 4.605 5.699 tl b/ CKK SFRJ 10.270 It Skupno 50.574 listkov /1.1971: 50.545/ Število vseh doslej vloženih xistkov v posamezne kataloge pa znaša dne 31» 12. 1972 v katalogu SRS 655-908 listkov v katalogu SFRJ 751.827 " Skupno 1,407.735 listkov Število vključenih knjižnic v CKK SRS znaša skupno 313 1) Glavno skladišče Statistika prejema gradiva v glavnem skladišču je nasledi Trsta postavitve: knjige /redna postavitev/ Število: 10.780 /1. 1971 11.631/ arhivi 2.109 / tl 2.982/ duplikati 257 / tt 285/ društveni spisi 1.136 / II 1.423/ šolski in visokošolski spisi 155 / tl 179/ Skupaj 14.A-37 kosov /1971: 16.500 Statistika opravljenega dela v zvezi z manipulacijo s knjiž= ničnir jo naslednja: število došlih listkov /naročilnic/ 23.407 število izdanih knjig 24.224 število vrnjenih knjig 23.951 število neustreznih listkov 3.194 m) Razmnoževalnica V tem oddelku pretipkavajo katalogne listke za javne kata= loge knjižnice, signirajo knjižnično gradivo ipd. Opravljeno je bilo naslednje delo: pretipkanih katalognih listkov /novih/ popravljenih katalognih listkov signatur število signatur v signaturni knjigi izvršen pregled katalognih listkov signatur 38.187 818 67.128 6.000 26.500 12.780 1. 3 Pomožne delovne enote knjižnice Pomožne delovne enote knjižnice obsegajo naslednja delovna področja: upravno pisarno, računovodstvo in knjigoveško delavnico. a) Upravna pisarna in računovodstvo V upravni pisarni, računovodstvu in ekonomatu so opravljali opravil n. lr-L Oo prrv«z,tnip -7, npi'flvno-t ehničnim, izvršilnim, rJnanrnim, gospodarskim in pomožnim poslovanjem knjižnice. Vodijo se vse predpisane knjige in evidence. Poslovanje je ažurirano. Delovodnik upravne pisarne izkazuje A-16 vpisnih številk. Prejetih dopisov je bilo 311, odposlanih pa 564-. Vseh do= pisov skupno 875? ne računajoč najrazličnejših prilog. Poleg navedenega delovodnika se v upravni pisarni vodi de= lovodnik za področje zamen, nabav, darov. Delovodnik izka= zuje 4-66 vpisnih številk oziroma 1377 dopisov /770 prejetih, 607 odposlanih/o Upravna pisarna skrbi za administrativno poslovanje, ka= drovsko evidenco, izvršuje naročila za kserokopiranje gra= diva itd. Ekonomat skrbi za realizacijo potreb ustanove v zvezi z nabavo, vzdrževanjem inventarja in zgradbe ipd. Ra= čunovodstvo pa opravlja celotno finančno poslovanje knjižnice. V sestavu upravne pisarne je tudi kseroks razmnoževalnica, ki je v letu 1972 izdelala 181.260 kseroks kopij« b) Knjigoveška delavnica Knjigoveška delavnica je zaradi preobremenjenosti opravljala storitve samo za knjižnico in zato zunanjih naročil ni spre= jemala, razen v res izjemnih primerih, ko je šlo za nujna in neodložljiva restavratorska opravila. Knjigoveznica je opravila skupaj 3.168 vezav /vezave, prevezave, popravila, restavriranja kartoniranje/, izdelala 2.579 map raznih velikosti in ovitkov /za arhivske izvode/; narezali so preko 300.000 kartotečnih listkov, luknjali preko 14-7.000 kartotečnih listkov in opravi= li še mnogo drugih opravil kot npr. izdelava kartotečnih ška= tel, specialnih ščitnikov oziroma etuijev, lepljenje ovitkov v knjige, izdelava /tiskanje/ plakatov za razstave, izdelava fantomov, pregradnih kartončkov z indeksom itd. 2. Zunanje poslovanje knjižnice 2. 1 Število vpisanih bralcev V Narodno in univerzitetno knjižnico se lahko uporabniki gradiva vpisujejo samo za šolsko ne pa za koledarsko leto. Število redno vpisanih bralcev v študijskem letu 1971/72 je 4-.564 /1969/70: 3-900, 1970/71: 4.326/. Vpis je glede na prejšnje študijsko leto porasel za 238 obiskovalcev. Od navedenega števila vpisanih bralcev v letu 1971/72 odpade na študente : 4.057 /1970/71: 3.894/ zaposlene : 506 /1970/71: 428/ ustanove : 1 /1970/71: 4/ Obisk v naši knjižnici vedno bolj narašča. Tako smo v tem letu zabeležili 130.534 obiskovalcev /leta 1971: 118.134 in sicer: v veliki in posebni čitalnici 74.574 /1971 69-978/ v informacijah in izposoji 43.682 /1971 35.928/ v CKK SRS 1.880 /1971 1.544/ v oddelku za obdelavo periodič= nega tiska 2.996 /1971 3.410/ v oddelku za bibliografsko ob= delavo slovenskega tiska 2.200 /1971 1.992/ 'r rokopisni zbirki 0- C0 CTn « 1—1 /1971 1.506/ -^coski zbirki 1.919 /1971 2„114/ v kartografski zbirki 664 /1971 775/ v glasbeni zbirki 632 /1971 847/ Plcapaj 130.534 V primerjavi z letom 1971 je obisk narasel za 12.400 ali 10,50%. Seveda pa moramo poudariti, da v citiranem številu obiskovalcev niso šteti obiski v nekaterih drugih oddelkih kot npr. v oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, v inventarnem katalogu, v abecednem imenskem, stvarnem in si= otematskem katalogu, v matični službi itd. 2. 3 Izposoja /v čitalnice, na dom, medbibliotečna/ Knjižnično gradivo smo izposojali v posameznih čitalnicah, na dom ter preko domače in tuje medbibliotečne izposojeval= ne mreže. Statistični prikaz številčnega stanja izposoje po oddelkih in vrstah izposoje je naslednji: delovna enota v čitalni= na dom medbibio= vsega /1971/ cah tečno oddelek za delo z obiskovalci 32.528 16.480 599 49.607 /39.124/ oddelek za obde= lavo period.tiska 5 o670 265 5.935 / 6.546/ rokopisna zbirka 4.295 48/kseroks/ 4.343 / 4.714/ kartografska in slikovna zbirka — 4.011 /6. 203/— glasbena zbirka 2.193 228 2.421/ 3.930/ francoska zbirka 2.212 2 .280 4.492 / 5.373/ Skupaj 70.809 /65.-890/ Medtem ko je bila v letu 1971 izposoja 65.890, se je v letu 1972 dvignila na 70.809, to je za 4.919 ali 7,47%. Medbibliotečna izposoja je posebna dejavnost knjižnice, ki poteka po posebnem izposojevalnem režimu. 0 njej pričajo tele številke: Izposoja od drugih knjižnic: Odposlane naročilnice: 502 /1971: 321) Rezultat: Naročeno dobili - iz slov. knjižnic 60 = 95% iz jugosl. knjižnic 65 = 39% iz tujih knjižnic 212 = 77% skupno 337 = 67% Po so .ja drugim knjižnicam: Prejete naročilnice: iz slov. knjižnic 682 /1971: 486/ iz jugosl. knjižnic 164 /1971: 92/ iz tujih knjižnic 169 /1971: 139/ skupno 1.015 /1971: 717/ Rezultat: naročilu smo ustregli 792 = 78% naroč. nismo mogli ustreči 158 = 16% naroč. posred. dalje 65 = 6% skupno 1.015 Podrobna razčlenitev pozitivno rešenih zahtevkov: posojilo knjig = zvezkov 599 = 511 naročil = 65% /1971:7$%/ izdelava reprodukcij xerox 3292 foto 1120 skupno 4412 = 281 naročil = 35% /1971:25%/ 2. 4 Informacije Delovna enota: Vrsta informacije Osebne Telefonske Pismene Skupno Oddelek za delo z obiskovalci 3.150 1.287 139 4.576 CKK SRS 1.880 135 - 2.015 Oddelek za biblio= graf. obdelavo slov. tiska 2.131 Oddelek za obdelavo period, tiska 2.593 623 — 3.216 Rokopisna zbirka 1.520 - 17 1.537 Kartografska in sli= kovna zbirka 494 73 — 567 Glasbena zbirka 229 Francoska zbirka 606 Skupno 14.877 K navedenim evidentiranim informacijam lahko prištejemo vsaj še četrtino neevidentiranih, ker oddelki zelo neredno bele« žijo dane informacije; tu gre predvsem za manjše in časovno krajše informacije. Če to upoštevamo, prav lahko trdimo, da smo posredovali preko 20.000 informacij. Pri navedenem številu posredovanih informacij pa niso všteta inštruktor= ska opravila, ki jih posredujejo delavci republiške matične službe in druge delovne enote knjižnice. 2. 5 Fotografska delavnica Fotografska delavnica je tudi v letu 1972 opravljala delo v glavnem za zunanje naročnike, vendar je bilo razmeroma veliko tudi število domačih naročil. Sprejetih je bilo 96 naročil, izdelanih 2.761 mikrofilmskih posnetkov in 1.490 povečav. 2. 6 Založniška dejavnost Poleg rednih objav "Novosti NUK" v Naših razgledih in mesečne bibliografije v "Knjigi" smo v tem letu izdali: 3 številke "Objav republiške matične knjižnice" /ciklostil/ 2 številki "Objav NUK v Ljubljani. Seznam inozemskih knjig /ciklostil/ Slovenska bibliografija za leto 1968 /tisk/. 2. 7 Razstave Poleg stalne razstave dragocenejših rokopisov in slovenskih knjižnih redkosti smo priredili sami ali v sodelovanju z drugimi ustanovami naslednje razstave: 1) 8. - 15- februarja Anton Aškerc (1856-1912-1972) 2) 19. - 29. junija Glasbeni rod Ipavcev 3) 15. - 21. septembra Sto let slovenskega pesništva 4) 17. - 27. novembra Žeja po branju 2. 8 Strokovno izobraževanje V zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem bibliotekarskega kadra moramo omeniti naslednje: a/ V knjižnici deluje komisija za priznanje strokovnih kva= lifikacij bibliotekarske stroke. Pred komisijo so v letu 1972 /2 izpitna termina/ uspešno položili izpite: 7 biblio= tekarjev, 12 višjih knjižničarjev, 12 knjižničarjev in 4 knjižničarski manipulanti. Komisija je v letu 1972 prejela 3 vloge za priznanje strokovne kvalifikacije višjega biblio= tekarja in uvedla predvideni postopek za priznanje. b/ Na Pedagoški akademiji predavajo naši sodelavci: Jaro Dolar, Jože Munda, Maks Veselko in Miloš Ryb£r. c/ Sodelovanje s strokovnimi prispevki v glasilu Društva bibliotekarjev Slovenije "Knjižnica1' itd. d/ Štiritedenski letni knjižničarski tečaj od 4. septembra do 29o septembra. e/ Predizpitni seminar za knjižnične delavce od 10. do 21. aprila. f/ Uvajanje praktikantov in študentov Pedagoške akademije. g/ Sistematično uvajanje študentov 1. letnika slavistike in FSFVNo 2. 9 Sodelovanje z drugimi ustanovami Sodelovanje knjižnice z drugimi ustanovami je bilo dokaj uspešno. Na eni strani sodelujemo z domačimi sorodnimi usta= novami in organizacijami in z drugimi organizacijami in orga* ni - npr. z univerznimi knjižnicami, s študijskimi knjižnica= mi, s Skupnostjo študijskih knjižnic Slovenije, s Skupnostjo jugoslovanskih nacionalnih knjižnic, z Društvom bibliotekar= jev Slovenije, z nacionalnimi knjižnicami v drugih republikah, z Društvom slovenskih pisateljev, z Republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, s sindikati, s Kulturno skupnostjo Slovenije, s Kulturno skupnostjo Ljubljane itd. Na drugi stra= ni pa sodelujemo z ustanovami v inozemstvu: Central National Library, London; Oesterreichische Natio= nalbibliothek, Wien; Bayerische Staatsbibliothek, Miinchen; Universitatsbibliothek, Wien; Universitatsbibliothek, Miinchen; Bibliotheque Nationale, Pariš; Orszagos Szechenyi konyvtar, Budapest; Universitni knihovna, Praha; Universitni knihovna, Brno; Universitna knižnica, Bratislava; Biblioteka uniwersytecka, Varszawa; Bodleian Library, London; Deutsche Forschungsgemeinschaft, Bonn-Bad Godesberg; Deutsche Staats= bibliothek, Berlin; Fundamentalnaja biblioteka Akademii nauk SSSR, Moskva; Gosudarstvennaja biblioteka SSSR imeni V.I. Lenina, Moskva;vGosudarstvennaja publičnaja biblioteka imeni M.E. Saltykova-Ščedrina, Leningrad; Library of Congress, Washington; Matica slovenska, Martin; Narodna biblioteka, Sofija; Naučnaja biblioteka imeni M. Gorkogo, Leningrad; Statni knihovna, Praha; University of London; Vsesojuznaja gosudarstvennaja biblioteka innostranoj literatury, Moskva; Universitetsbiblioteket, Oslo; University of California; The British Museum, London in še z velikim številom drugih nacio= nalnih in znanstvenih knjižnic v tujini. 3. Oddelek za pospeševanje knjižničarstva Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja poleg nalog slo= venske nacionalne in centralne univerzne knjižnice še naloge republiške matične knjižnice za SR Slovenijo. Te naloge oprav= lja v okviru matične službe. Naloge so zaradi raznovrstnosti porazdeljene takole: Organizacija knjižnic in knjižničarstva - Ukvarjali smo se z organizacijo knjižnic in uvajanjem novega koncepta splošnoizobraževalne knjižnične mreže. Z našim sode lovanjem so bili pripravljeni razvojni programi splošnoizo= braževalne knjižnične mreže v 34 občinah. Obiskanih je bilo 7 regionalnih središč in 16 občinskih knjižnic. Izvedeno je bilo eno posvetovanje z predstavniki kulturnih skupnosti in knjižničarji iz nerazvitih občin celjskega ob= močja v Celju in 2 posvetovanja z gorenjskimi knjižničarji v Radovljici in Kranju. Za reorganizacijo univerznih knjižnic je bila ustanov= ljena posebna komisija. Zbrani in statistično obdelani so bili podatki o delu 148 splošnoizobraževalnih knjižnic in 74 univerznih knjiž nic v letu 1971. Delno so ti podatki objavljeni v Knjiž= nici št.1-4/1972. Organiziran je bil 1 mesečni tečaj za knjižničarje od 4.9. - 29.9.1972. Tečaja se je udeležilo 24 tečajnikov, realiziranih je bilo 132 ur predavanj in 19 ur ogledov knjižnic. Organizirana sta bila 2 izpitna termina za strokovne iz= pite 8.5.1972 in 4.12.1972. Od 10. do 21.4. je bil organiziran predizpitni knjižnični tečaj. Pri izdelavi pravilnikov o sistemizaciji delovnih mest smo pomagali 18 knjižnicam. Za organizacijo šolanja knjižničnega tehnika smo se po= svetovali na Zavodu za šolstvo in izdelali osnutek pro= grama za izobrazbo tega profila. Organiziran je bil seminar za uporabo listkov centralne katalogizacije in o katalognem sistemu v splošnoizobra= ževalni knjižnični mreži. 3 knjižnice smo strokovno pregledali, ocenili in sodelo= vali pri njihovi preureditvi. Pri 4 knjižnicah smo ocenili ustreznost načrtov za opremo Pri pripravah za gradnjo in adaptacijo knjižnic smo sode= lovali v 9 občinah. - Izdelali smo kritične pripombe k vprašalniku Zavoda SRS za statistiko. - S kulturno skupnostjo SRS smo sodelovali pri družbenem dogovarjanju o financiranju knjižnic. - S kulturno skupnostjo Slovenije smo sodelovali tudi pri razdelitvi knjig 33 nerazvitim občinskim knjižnicam. Skupna vrednost razdeljenih knjig je bila 1,000.000.- din. - Pripravili smo 4 seje komisije za samoupravni sporazum. Strokovno delo Vse akcije matične službe so temeljile na strokovnem delu, ki ga opravljajo inštruktorji matične službe poleg organi= zacijskih nalog. /Strokovni center matične službe zaradi finančnih težav še vedno ni ustanovljen./ Od strokovnega dela omenjam le: - 3 številke "Obvestil" matične službe in - Analizo stanja knjižnične mreže po posameznih občinah glede na postavljene normative v letu 1971. Tekoče organizacijsko in tehnično delo To delo je teklo redno, vodeni so bili vsi pregledi, karto= teke, arhivi, delovodnik itd. 3. 1 Centralna katalogizacija slovenskega tiska Poseben uspeh oddelka za pospeševanje knjižničarstva je prav gotovo centralna katalogizacija slovenskega tiska, pri kate= ri sodelujejo oddelki knjižnice oziroma knjižničnega "teko= čega traku". Na centralno katalogizirane listke so naročene vse občinske matične knjižnice in vrsta šolskih knjižnic. Naročnikov je za B - set 70 + 28 za NUK, za A - set 95 in za Š set 112, skupaj 305 setov. V letu 1972 je bilo centralno. katalogizi= ranih 1.324 knjig: »lcvenik® in prodanih- 266.306 liatkov: a 0,30 din. Listki se pošiljajo povprečno 14 dnevno, poslani so bili 23 krat na 4.140 naslovov. Računov je bilo izdanih 400 za znesek 67.243.- din. V tiskarni je bilo tiskanih 370.760 listkov. Neprodane listke hranimo in jih na željo kasneje prodajamo novim na= ročnikom. V letu 1972 je bilo iz stare zaloge odprodanih 22.360 listkov. 4. Strokovno udo.istvtpvapje delavcev Delavci knjižnice sodelujejo v Komisiji za priznanje kvali= fikaoij bibliotekarske stroke kot člani /Jaro Dolar, dr. Branko Berčič, Ivan Pintarič/ in kot izpraševalci oziroma namestniki /Ivan Pintarič, Jaro Dolar, dr. Branko Berčič, Maks Veselko, Radojka Vrančič, Miloš Ryb£r, Tatjana Banič/. Na Pedagoški akademiji predavajo: Jaro Dolar, Jože Munda, Maks Veselko, Miloš Ryb£K Miloš Ryb£r je zunanji izpraše= valeč za predmet Splošna in narodna zgodovina države in prava na Pravni fakulteti. V upravnih in nadzornih odborih ter komisijah strokovnih bibliotekarskih organizacij sodelujejo: a/ v Društvu bibliotekarjev Slovenije: Jaro Dolar, Jelica Jugovec, Ančka Dolenc, Ančka Korže-Strajnar, Boža Pleničar, Vlasta Pacheiner, Miloš Ryb6r; b/ v Zvezi društev bibliotekarjev Jugoslavije: Maks Veselko, Jože Munda, Jaro Dolar, dr, Branko Berčič; c/ v Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic: Jaro Dolar, Ivan Pintarič, Ančka Dolenc; d/ v Skupnosti študijskih knjižnic: Jaro Dolar, e/ člana Kulturne skupnosti Slovenije sta Jaro Dolar in Ančka Korže-Strajnarj f/ člana Kulturne skupnosti Ljubljane pa Ivan Pintarič in Miša Sepe. Na letnih knjižničarskih tečajih in tečajih za pripravo na strokovne izpite so predavali Jaro Dolar, Ančka Korže-Straj= nar, Ivan Pintarič, Niša Sepe, Janez Sešek, Boža Pleničar, Majda Armeni, dr. Branko Berčič in Miloš Ryb£r. V strokovni reviji "Knjižnica", ki jo izdaja Društvo biblio= tekarjev Slovenije, so naši člani s svojimi strokovnimi pri= spevki aktivno sodelovali. Prav tako s svojimi prispevki so= delujejo na drugih področjih. Naj omenimo npr. samo nekatere: Jože Ba.jec: 1/ Anthony J. Klančar. - Slovenski koledar, 20/1973» str. 221-224. (Z bibliografijo.) 2/ Munda Jože. Bibliografija izdaj Državne za= ložbe Slovenije. 194-5-1965 in 1965-1970. Knjižnica 16/1972, str. 167-168. 3/ Zgodovinsko gradivo v koledarju Slovenske iz<= seljenske matice 1954-1973* (Bibliografija.) -Slovenski koledar, 20/1973) str. 254-267« Jaro Dolar: 1/ Trubar znova odkrit. V Vatikanu so našli nje= govo knjigo Cerkovna ordninga, ki je veljala za izgubljeno. - Delo XIV/1972 (26.IX.) št. 263 str.7* 2/ Žeja po branju. Ob razstavi v NUK v Ljubljani. -Delo XIV/1972 (18.XI.) št. 315 str.20 3/ Poštenost, odločnost in trdoživost. Beseda ob stoletnici Društva slovenskih pisateljev. -Delo XIV/1972 (16.IX.) štev. 253 str.19 Vlasta Pacheiner: 1/ Bibliotekarska, bibliografska in dokumenta= listična literatura v NUK. - Knjižnica 16/1972 stro 147-150 Ivan Pintarič: 1/ Uporaba mehanizacije v knjižnicah,, (Referat na posvetovanju DBS v Velenju oktobra 1972, 28 strani. Boža Pleničar: 1/ Mladi svet. 1951-1958. - Otrok in družina. 1969-1971» Bibliografsko kazalo. Sest. Boža Pleničar. (Grafična oprema Judita Skalar.) (Ljubljana, Mladinska knjiga 1972.) 24+XI str. + str.25-248 + pril. 8o. (Kultura in znanost.) 2/ Članki: Stanislav Kos: Bibliografija založbe Obzorja, Maribor. 1951-1970. - Knjižnica 1972 št.1/4 str. 163-164. Bibliotekar. Beograd, Društvo bibliotekara Srbije. God. XXII/1970. Br.1-6. - Knjižnica 1972 št.1/4 str. 174-175. Vjesnik bibliotekara Hrvatske. Zagreb, Društvo bibliotekara Hrvatske. God.XVI/1970. Br.1/2-3/4. - Knjižnica 1972 št.1/4 str. 188-189. Miloš Ryb6fr: 1/ Zgodovinske publikacije v letu 1971« -Zgodovinski časopis XXVI/1972 št. 3/4 str. 461-469 2/ Počastitev 60-letnice smrti Antona Aškerca. /0 razstavi v NUK./ - Naše delo(Laško) VI/1972 št.3 str. 8-9 3/ Štempihar Juri, pravnik ... - Slovenski biograf= ski leksikon III, str. 684 4/ Štempihar Valentin, odvetnik in publicist ... - Slovenski biografski leksikon III, str. 684-685 5/ Nove knjige v Narodni in univerzitetni knjiž= nici, knjižnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knjižnici Oddelka za zgodovino filozofske fakultete in knjižnici Inštituta za narodnostna vprašanja /skupno z dr. Melitto Pivec-Stele, Olgo Janša in Maro Mervič/. -Zgodovinski časopis XXVI/1972, št.3/4 str.427-460. MiloŠ Ryb£r: 6/ 800 let Jurkloštra. Naše delo VI/1972, št.1,3,4,5/6,7/8,9,10,12 7/ Pomemben uspeh dveh naših znanstvenikov (Tone Knez, prof. arheologije, Tomo Korošec, prof. slavistike). Naše delo VI/1972, št.10 str.6-7 8/ Naši pevski zbori na radiu. Naše delo VI/1972, št.10 str.8 9/ Drago Cvetko: Bibliografija prof. Janka Orožna /ocena/. Knjižnica XVI/1972, str.161-162 10/ Janez Logar: Uvod v bibliografijo /ocena/ Knjižnica XVI/1972, str.165-167 11/ Dr.A.Pernat - devetdesetletnik. Naše delo VI/1972, št.12 str.4. Miša Sepe: 1/ Centralna katalogizacija slovenskega tiska. Obvestila št.10/1972 2/ Strokovni kadri v regionalnem sistemu splošno= izobraževalnih knjižnic. Obvestila št.8/1972 Radojka Vrančič: 1/ Nekaj vtisov iz knjižnic v Nemški demokratični republiki. Knjižnica XVI/1972 št.1/4 str.107-115 Dr. Branko Berčič je v času od 1. junija do 31. decembra 1972 (ob skrajšanem delovnem času v knjižnici) opravljal posle republiškega podsekretarja v republiškem s^kretariscfcri za prosveto in kulturo SR Slovenije t^ eo