DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 79 Sobota 5. oktobra 1935 Leto X Ubranimo se novega draginjskega vala! Cene najpotrebnejšim živilom rastejo. Pšenica raste neprestano, z njo v zvezi moka, ki je danes na debelo dražja od detajlne cene, raste cena kruhu, testeninam in sploh vsem izdelkom, ki so s pšenico in moko v zvezi. In vse to so najnujnejše življenjske potrebščine. Porasla je cena koruzi in koruzni moki, ki sta v pasivnih krajih nadomestka belega kruha. Raste cena krmilom, in bati se je, da bo porasla cena mesu in mesnatim izdelkom, mleku in slično. Tovarne mila grozijo s podražitvijo cen. Na debelo so se vžigalice podražile za Din 2.— pri kartonu, tako da trgovec sploh ne ve kaj naj za 5 Din razlike prodaja. Ne glede na zvišanje cen rižu zaradi nove banovinske trošarine je porasla v zadnjem času cena cenejših vrst riža. Itd., itd. Nova nadloga se poraja nad ljudstvom. Že tako nima nič denarja, živila se pa dražijo, kupna moč prebival-sva pada zaradi znižanih mezd in plač. Kaj bo? In zakaj vse to? Dvomimo, da bi letina že sedaj kaj vplivala na vse skupaj. Delni razlog je n. pr. pri pšenici intervencija Priza-da, glavni razlog bodo pa gotovo spekulacije zaradi mednarodne napetosti in zaradi pričakovanja vojnega dobičkarstva pri izvozu sosedi ali pa celo pri prodaji doma. Vlada bi morala napraviti tu red. Kako pride domače revno prebivalstvo do tega, da se na račun spekulacij, na račun pričakovanega obogatenja raznih posredovalcev in že sedanjih bogatašev izkorišča beda ljudstva in se še povečuje? Govorijo, da so razni veletovarnarji iz Slavonije v zadnjih časih izvozili v sosednje kraje nekaj sto vagonov zaklane živine, masti in špirita • > v.'..- Domače ljudstvo naj pa gleda na to blago, kako ga vozijo ven, samo bo pa stradalo in pa neznansko drago plačevalo živila. Ali je to prav? Zakaj se to dopušča? Ali nimamo zakonov proti vojnemu dobičkarstvu? In če jih nimamo več, potem sem z njimi! Kupna moč ljudstva je že dolgo pod minimum. V zadnjem času je bila spet zmanjšana za 400 milijonov kar direktno. Indirektne posledice se bodo pa krnalu^ pokazale. Zdaj naj jo pa manjšajo še vojni konjunkturisti in oderuhi? Kmalu bo ura na dvanajst. Zaradi tega pozivamo vlado naj takoj v kali zatre vse poskuse obogatitve na račun bednega ljudstva v današnjih težkih časih. Cv. K. Obsedno stanje v Bolgariji Izredna sodiSia 2e delujejo Bolgarska vlada je odkrila zarotnike, ki so pripravljali državni udar. Zarote so obdolženi zemljedelci in skupina »Zveno«. Vsi voditelji zarote so baje aretirani. Proglašeno je bilo obsedno stanje in s tem v zvezi so pričela poslovati tudi izredna sodišča. 30.000 služkinj je ostalo v Nemčiji rez služb, ker novi rasistični zakoni Prepovedujejo Židom imeti nemške služkinje. Krvavi ples je pričel Brez napovedi vojne, je prliela Italijanska vojska prodirati v Abesinijo početku, da vojna ne pozna humanosti. Kot v svetovni vojni, so Italijani tudi že sedaj pričeli z obstreljevanjem bolnic Rdečega križa, čeprav je to po mednarodnih konvencijah prepovedano. V sredo, dne 3. t. m. sta italijanski armadi v Eritreji in Somaliji začeli brez vojne napovedi prodirati v Abesinijo in bombardirati abesinske naselbine s topovi in bombami iz letal. Italijanske čete so kmalu po vstopu na abesinsko ozemlje zadele na odločen upor abesinskih predstraž. Razvili so se boji, ki še niso zaključeni, so pa že doslej prizadejali velike izgube na obeh straneh. Pod ognjem italijanskih topov stoje abesinska mesta Adua, Orado in Adigrat, ki leže nekoliko oddaljena od eritrejske meje. Boji pa se vrše tudi na jugovzhodu, v pokrajini Ogaden, ki meji na italijansko Somalijo. Izgleda pa, da bodo Italijani svoje operacije vodili predvsem iz Eritreje. * 1- - 5*^5^ >4. Tudi v tej vojni se kaže že takoj v Abesinski cesar je proglasil sploino mobilizacijo vpoklicani so vsi za vojno službo sposobni moški od 17. do 60. leta. Mobilizacija faSizma v Italiji V Italiij so bili dne 2. t. m. mobilizirani vsi fašisti, ki so se zbirali na trgih in vaseh, kjer so poslušali radijski prenos Mussolinijevega govora. Poleg visoko donečih nacijonalističnih fraz je Mussolini med drugim dejal, da bo poskusil vse, da se prepreči razširitev vojne za kolonije v vojno v Evropi. Obenem pa je zopet grozil vsemu svetu. Protivojni odbor obeh internacional za sankcije proti vojni Skupni protivojni odbor Mednarodne strokovne zveze in Socialistične delavske internacionale se je sestal 27. septembra t. 1. V Parizu pod predsedstvom s. De Brouckere (Belgija). Odbor je pretresal razvoj političnih dogodkov izza skupne seje obeh internacional, ki se je vršila 6. septembra t. 1. v Ženevi. Po daljšem razmotriva-nju o sedanjem položaju, je bilo napravljenih več važnih sklepov iniciativnega značaja, obenem pa je dogovorjeno, da se skliče še eno skupno konferenco. Ob koncu seje je odbor soglasno sklenil to-le izjavo:# »Skupni protivojni odbor Mednarodne strokovne zveze in Socialistične delavske internacionale (odbor šesto-rice), je ponovno opozoril na izredno resen položaj. Vedno bolj jasno postaja, da more rešiti mir samo energično izvajana politika kolektivne varnosti, kakor je to povdarjeno v resoluciji obeh internacional z dne 6. septembra t. 1. Odbor poziva delavstvo vseh dežel, da se pripravi, da z vsemi silami podpre sankcije, ki jih bo »Društvo na-i rodov po vsej priliki sklenilo.« Pred redukcijami rudarjev Trboveljski premogokopni družbi v premislek V zadnji številki smo poročali, da bo dobava premoga državnim železnicam iz rudnikov v Sloveniji znižana s 1. novembrom t. 1. za 50.000 ton in da se je celotna dobava v teku let znižala od 950.000 na 380.000 ton. (Tiskarski škrat tega ni mogel verjeti in je napravil iz 50.000 ton 5000 ton, iz ostalih številk pa lOOkrat manjšo količino.) Znižanje naročil premoga s strani uprave državnih železnic je sklenjena stvar. S 1. novembrom bodo rudarji in njihove družine občutile posledice te redukcije. Za stotine rudarjev pomeni redukcija dobav izgubo zaslužka in dela za nedogledno dobo. Glad in pomanjkanje bosta v revirjih zagospodarila v še večji meri in socialni položaj naših rudarjev se bo zaostril do neznosnosti. Protesti sami ne pomagajo veliko. Tu je treba iskati odpomoči, Deloma lahko odpomore Trboveljska premo-gokopna družba sama. Kaj naj stori? Zniža naj dobavno ceno premoga in naj ga prodaja privatnikom po isti ceni kot upravi državnih železnic. Da bo to v stanju, naj zniža za 45 odstotkov osebne izdatke za svoje najvišje uradništvo (ravnatelji, generalni ravnatelji) in upravne svetnike. Razven tega pa ji nujno svetujemo, da v upravni svet imenuje ali pa izvoli par vplivnih in razumnih oseb, zlasti z juga, ki se na gospodarstvo rudnikov boljše razumejo, kar dokazuje dejstvo, da premogovni rudniki na jugu polno obratujejo, pa bo vprašanje krize v rudnikih TPD rešeno. Rudarji, vi pa v svobodno strokovno organizacijo! NaSička korupcijska afer« Država oškodovana za nad 600 mili- Korupcija Ima svoje korenine v kapl-tallstllnemu gospodarskemu sistemu ionov dinarjev V korupcijski aferi Našičke d. d., ki je predmet že več mesecev trajajoče kazenske razprave prati sodiščem v Osijeku, je stavil zastopnik erarja predlog na priznanje povračila vsled družbinih manipulacij državni blagajni povzročene škode v znesku 213 milijonov dinarjev, zastopnik državnega podjetja Be-Ije pa terja povračilo škode v znesku preko 400 milijonov dinarjev. Te številke najbolj jasno razodevajo kako ogromen obseg je zavzela korupcija, ki jo je uganjalo eno samo podjetje s pomočjo nekaterih bivših ministrov, narodnih poslancev, državnih uradnikov itd. To je pa samo škoda, ki se da v resnici ugotoviti. Ako pa računamo škodo, ki je nastala celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu, bodo imeli skoro gotovo prav tisti poznavalci razmer, ki trdijo, da je naše narodno premoženje utrpelo izgubo dve milijardi dinarjev. Kazen za tako kapitalistično ropanje — izraz gotovo ni preoster — je popolnoma na mestu. Toda to je premalo, s tem ni izrezan tvor, ki se globoko zajeda v telo jugoslovanskega ljudstva. Za to je potrebna korenita iz-prememba gospodarskega sistema. Treba je vzpostaviti nov gospodarski sistem, v katerem se korupcija, ki je lastna kapitalističnemu sistemu, ne bo mogla več pojaviti. To je mnenje delavstva vočigled sodne obravnave v Osijeku proti ko-rupcijonistom in njihovim pomagačem. Boj za demokracijo v Evropi Kdor pazno in z brigo zasleduje dogodke v' Evropi, dobi vtis, da daje v vseh važnejših vprašanjih fašizem iniciativo, okoli katere plešejo potem evropske demokracije. Mnogo je takih vprašanj, zlasti pa oboroževanje Nemčije in italijanski pohod v Afriko. Skoraj v vseh vprašanjih se je izkazala slabost francoske demokratične politike. Režimska politika caplja lepo za fašističnimi iniciativami, francoska levica pa nima pozitivnega evropskega programa. Če opazujemo francoski tisk in vladino razpravljanje o afriškem sporu, se nami zdi, kakor bi imeli pred seboj majhno ali srednjo državo, ki jo morejo rešiti le drugi, ter zaradi tega popušča v svoji politiki. Francija je bila prva vojaška sila kontinenta: nje politična moč je tolika, da lahko vodi v Evropi svojo politiko, šteje s kolonijami 10S milijonov prebivalcev, kolonije se ji ne upirajo, preskrbujejo jo pa z vsemi surovinami in tudi finančni položaj Francije je ugoden v primeri z drugimi deželami. Krizo franka so zadnjič povzročili le težki kontermini angleške banke (plačilo več in večjih znfeskov dolga obenem), ne pa dejansko slabo stanje. Tudi francoske državne meje so deloma naravne, deloma dobro utrjene. Francija je razen tega sklenila pogodbo z Rusijo in Češkoslovaško, ni pa tudi ne v svetov-nopolitičnih zadevah v nasprotju z Anglijo. Vsi predpogoji so torej tu, ki omogočajo, da Francija vodi politiko po svojih interesih in željah. Namesto odločne politike pa vidimo v francoski politiki za vso evropsko demokracijo nevarno popustljivost napram fašističnim iniciativam1. In časopisje hvali to politiko francoske demokracije. Francija ima v Afriki na primer izgubiti več kakor Anglija; gre tam za deželo in strategič-ne točke. S to popustljivostjo pa Izgublja Francija na moralnem ugledu, ki je obenem moralni kredit za mir. V Parizu ne vidijo, da gre za to, da Hitler zmaga proti Verzajlu. Prav te dni zopet pišejo o desetletni pogodbi med Italijo in Nemčijo, ki naj se sklene. Verzajlska mirovna pogodba je načelno kompromitirana. Prvič, ker se velesile same ne ravnajo po njej (splošna razorožitev, posebne vojaške pogodbe itd.), drugič, ker popuščajo od načel, ki jih zahteva mednarodna politika v smislu dogovorov. Francija s svojo moralno in dejansko močjo ne bi smela biti popustljiva tz golega razloga, da cepi evropske fašistične sile. Vse fašistične države Evrope, s Poljsko vred. bi se prokleto premislile pričeti vojno, dokler sta Kdo popravi storjene napake? Zakon proti korupciji pripravljajo Ministrstvo pravde je izdelalo dolgo pričakovani načrt zakona proti korupciji. Načrt je vlada izročila v izjavo komisiji treh kazenskopravnih strokovnjakov, in sicer tvorijo to komisijo profesor Živanovič (Beograd), profesor Dolenc (Ljubljana) in profesor Frank (Zagreb). Komisija ima v smislu oficioznega obvestila nalogo, da načrt končno izdela, to je: izpopolni tako, da bo bodoči zakon onemogočal korupcije vseh oblik ter določal sankcije za prestopke. Če ima komisija to pravico in avtoritativnost, ki moralno gre strokovnjaški komisiji, postane novi zakon lahko dober, sicer pa ne. Definicija besede korupcija, oziroma točna določitev, kaj in kdaj je kako dejanje koruptivno, ni tako lahka. Pojem je jako širok in bo z zakonom proti korupciji težko zajeti vse vrste koruptivnih dejanj. Načrt zakona se tiče korupcij v državnih in javnih upravah. Preprečiti hoče, da bi se v škodo države ali javnih korporacij vršile protekcije iz osebnih, rodbinskih ali dobičkarskih razlogov. Zakon ima torej namen, da zagotovi popolnoma objektivno uradovanje. Koruptivno dejanje zakrivi na primer, kdor prejema nagrado, da zagovarja dobavo tega ali onega dobavitelja, kdor prejema osebne ali j druge usluge, da ne ravna s strankami po zakonu ali napravlja usluge, pri katerih oškoduje materialno ali moralno javno oblast ali državo in narod. Korupcija je tudi, če se carinik izgovarja, da nima časa izdati blaga kar po več dni, ker se prejemnik blaga ni spomnil, da bi mu stisnil v roko primerno nagrado. To vse ni v redu. Država in javne korporacije morajo zato predvsem dostojno plačevati svoje nameščence, da jim ni treba stikati za takimi in enakimi poboljški. Od uradnika se mora zahtevati objektivnost in mu zato nuditi dobro socialno eksistenco. Po časopisju se je že mnogokrat razpravljalo o raznih korupcijskih aferah. In, ne vemo, kakšna bi bila slika, če bi mogli in hoteli razkriti vse, kar se je zgodilo. Ni mogoče iti v detajle, ampak poudariti moramo, da je nujno, da novi zakon seže s edini Francija in Anglija ter njiju demokratične zaveznice v Evropi. Vojno v Afriki bi zapora sueškega prekopa in francoskih bančnih tresorjev takoj onemogočila. Vprašanje je, ali je nevarnejša vojna v Afriki, ali zveza fašizma v Evropi, ki ne more biti nevarna. Po mnenju strokovnjakov je vojna v Afriki nevarnejša, ker bo podžgala sovraštvo neevropskih narodov do belokožcev, da bo dalje naraščalo, dočim se evropska demokracija fašizma, tudi združenega, ne boji. Ves ta razvoj pospešuje Francija s svojo neodločnostjo v mnenju, da se s kompromisi dobiva zaveznike, kar je pa le v demokraciji mogoče. Ob politiki Francije narašča v Evropi le vpliv fašizma. Isto jc z avstrijskim problemom. Pred poldrugim letom so velesile Izročile Avstrijo italijanski politiki. Se- svojo veljavnostjo do početka zedinjenja države ter razišče vse korup-tivne manipulacije, ki so znane, in manipulacije, ki zbujajo upravičen sum koruptivnosti. Zakaj je neki to potrebno? Ce se ne motimo, je naš gospodarski položaj prav na tem največ trpel. V naši državi je investiran večinoma tuj kapital. V Belgiji in drugod dovoljujejo naselitev tujega kapitala, če je država udeležena z nad petdeset odstotki glavnice. Pri nas ni tako. Kdo je dovolil tako invazijo tujega kapitala, ki sedaj dela sicer z našim denarjem, toda ob najmanjši investiciji svojega kapitala. Ta podjetja naročajo v tujini z devizami surovine, stroje ter izplačujejo dividende. Na ta način spravljajo naše gospodarstvo v — konkurz. Naš narod ima od vsega le mizerne plače in živi v največji socialni bedi. Dalje, kdo je kriv, da obstojajo oderuški karteli, ki neomejeno izmozgavajo narod in državo. Vse to nekdo dovoljuje ali vsaj preprečil ni. Zakaj ni preprečil, namenoma ali iz nepazljivosti? Tudi te stvari bi bilo treba temeljito preiskati, zakaj odgovorni faktorji niso ščitili interesov države in naroda. To je sicer dalekosežnejša naloga sanacije naših razmer ali ena glavnih je pa le. Zakon bo skušal preprečiti korupcije v javnih upravah. Uspeh zakona pa ni odvisen od besedila zakona, marveč predvsem od volje urad-ništva, od objektivnosti in vestnosti njegove. Če bi uradništvo ne bilo vzgojeno v tem duhu, če nima primerne eksistence, obstoja vedno nevarnost, da zaide v slabost, ne po svoji krivdi, ampak po krivdi razmer. Sovražniki korupcije smo, ker ustvarja nezdrave socialne razmere in je metoda najbolj potuhnjene in zavratne eksploatacije naroda. Novi korupcijski zakon nima namena, določati sankcij glede škodljive politike kartelov in tujega kapitala. Vendar so pa ta vprašanja prav tako važna kakor zakon proti korupciji. Za zakonom proti korupciji mora priti zakon proti kartelom in eksploataciji naroda. daj gre še samo za to, ali naj ima v Avstriji vpliv Italija ali Nemčija. Ni se pa poskrbelo v Londonu in Parizu, da bi bila Avstrija dobila dober demokratični režim. Ta popustljivost na celi črti pomeni pasivnost francoske demokracije v boju za ohranitev evropske demokracije. S to popustljivostjo pada tudi nje politični vpliv in ugled, do? čim se jača fašistična ideologija, ki je nevarnost za človeštvo. Francoska popustljivost v načelih, francoski kompromisi, kakor sploh politika velesil (angleška pomorska pogodba z Nemčijo), pripravljajo hote ali nehote nove vojne. Ne mislimo, da velesile tega ne vedo. Prav dobro morajo vedeti. Zdi se nam, da kapitalizem velesil potrebuje — zaslužka. Kaj bo s človeštvom in njega civilizacijo, na to diplomati in politiki ne mislijo. Doma in po svetu 19 topovskih strelov na čast ministrskemu predsedniku Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je bil nedavno na potovanju po Črni Gori in Dalmaciji. Ob priliki njegovega odhoda iz Dubrovnika je bilo oddanih njemu v počast 19 topovskih strelov. Streljanje s topovi pri sprejemu ministrskega predsednika je predpisano s posebnim pravilnikom o izkazovanju časti visokim državnim funkcionarjem. Iz neznanih razlogov se ta pravilnik doslej ni točno izvajal. Kongres srbskih zemljoradniških zadrug se ni mogel končati radi hudih nasprotstev med odborom in opozicijo. Opozicijo sta vodila Dragoljub Jovanovič in Dimitrije Ljotič, vsak s svojega stališča. Na kongresu je bilo tako viharno razpoloženje, da so govorniki, kolikor jih je nastopilo, govorili bolj prisotnim novinarjem kakor kongresi-stom. Odboru so očitali, da je napravil milijonske dolgove in da niti ne ve, koliko zadrug je včlanjenih. V odboru so večinoma radikali. Ne da bi mogel kongres končati svoje delo, se je razšel, ker so ga zapustili skoro vsi delegati. Sodišče za zaščito države -i»* f je obsodilo komuniste Vaso Prija na dve leti in pol, Milana Gavri-loviča, Bujanoviča, Srdeliča, Spasiča in Vidaka Markoviča, vsakega na po 1 leto, druge na manjše kazni. Revija »Svoboda« bo izšla dne 15. oktobra t. 1. Uvoz našega grozdja je nemška vlada prepovedala. Ako se zapora kmalu ne dvigne, bodo naši vinogradniki težko oškodovani. V Nemčiji bo samo 12 milijonov državljanov. Na temelju novega državljanskega zakona, ki priznava visoko čast državljanstva samo čistim arijev-cem po krvi, ki morajo poleg tega biti dokazano udani nacionalnemu socializmu in Tretjemu rajhu, bo državljanske legitimacije dobilo samo 12 milijonov Nemcev. Ostalih 48 milijonov bodo samo pripadniki nemške države. • Mladinska tragedija. Med Račanu in Pragerskem sta se minulo sretfo vrgla pod vlaik 15letni Srečko Koder in 171etni Karel Mihorko. Kmalu nato so v (bližini našli ustreljeno 16letno Mi m iko Baumanov o. Mladeniča sta bili zaljubljena v Mimiko, ki je bila za svoija leta zalo in postavno dekle. Dvorila sta ji in pri tem medsebojno tekmovala. Vendar pa se radi tega nista kregala. Na-roibe, izigleda, cla je oprezovanje za Mimiko njuno ^prijateljstvo še utrdilo. Pravijo, da je Mimika — vsaij iz.početka — bila SreSkotu bolj naklonjena. Pozmeje je najbrž prišlo kaj vm«s, da sta mlaideniča sklenila, da se bosta Mimiki osvetila. Ponoči pred usodnim jutrom sta (prijatelja popivala ,po gostilnah. Zjutraj pa sta izvabila Mimiko na poslednji sestanek. Nek .mlinar je slišal, ko je odjeknil strel nedaleč od njegovega mlina. Ko se je ozrl je videl bežati dva mlada moška proti železniškemu nasipu. Sluteč nesrečo je skočili pogledat nai travniik, kjer je pogrej čul odjekniti strel. Našel je Baumanovo s prestreljenim senoem v zadnjih vzdihih. V sistem hipu ,pa se je odigrala na železniškem tiru že druga tragedija. Srečko in Karel sta zbegana in obupana! planila ipod kolesa lokomotive osebnega vlaka, ki (prihaja oib tem času iz Pragerskega. Nesrečneža so kolesa zmrvila. — Zopet bodo sklepali ljuidije roke nad glavami in tarnali o pokvarjeni mladimi. Saj to je enostavnejše kot pa mladino pravilno vzgajati. Ali sl 2e poravnal naro<» nlnoT Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnosti Tudi Madžarska uvedla splošno vojaško dolžnost Kakor poročajo češki listi, bo Madžarska uvedla splošno vojaško obveznost. Kakor svoječasno Nemčija, bo tudi Madžarska postavila velesile in Društvo narodov že pred gotovo dejstvo. Premirje med Avstrijo in Nemtijo Med Avstrijo in Nemčijo se baje vodijo pogajanja za petletno premirje. Nemčija zahteva, da opusti avstrijski režim preganjanje hitlerjevcev in se odpove svoji zaščitnici Italiji. Avstrija bi bila nato sprejeta v zvezo Nemčije, Poljske in Madžarske, i- Kronika »Slovenec«, št. 204, dne 6. sept. 1935: »Minister dr. Krek za slovenske rudnike Belgrad, 5. sept. m. Dr. Miha Krek je navzočim poslancem izjavil, da je o tej zadevi (dobava premoga iz slovenskih rudnikov, op. ur.) popolnoma poučen ter da bo tudi on od svoje strani storil vse potrebno, da se slovenskim rudnikom ne zmanjša dobava premoga za državne železnice.« »Jutro«, št. 227, dne 1. okt. 1935: Beograd, 30. sept. p . . . Rudnika Velenje in Bela Krajina prenehata danes z dobavami S 1. novembrom bo nastopila (v drugih slovenskih rudnikih, op. ur.) normalizacija v smislu svoječasnih sklepov kr. vlade, ki so bili objavljeni 29. julija t. 1.« »Slovenec« št. 225a, dne 1. oktobra: o premogu nič. V oči mi je padlo na 1. strani: »Zagrebška vremenska napoved: Postopoma naraščanje oblačnosti, vetrovno, pričakujejo se vremenske motnje.« »Slovenec« št. 226, dne 2. oktobra 1935: O premogu spet nič, pa še zagrebška vremenska napoved je izostala. V ogledalu Zajc — dolg štiri metre. Beograjska »Politika« poroča: »Zajec idivtji prebiva po naših poljih, gozdičkih in livadah. Dolg je (približno štiri metre. Rep mu je kratek. Zadnje noge so trni daljše od 'prednjih. Ušesa so mu dolga. Hrani se s poljskima ipridelki, z zeljem, repo.« To berete lahko na1 93. strani »Zoologije«, ki jo ije izdalo pr o fes oir s ko fdnuštfvo za nižje razrede srednjih šol. Končna lahko preberete v tej knjigi tudi te4‘e vrstice: »Ta učbenik rjte 'Oidtobril -g. iminiister prosvete S. n. Br. 27981 od 24. jula 1935. leta, po priporočilu glavnega prosvetnega sveta S. broj 384 od 4. jula 1935. leta.« »Slovenec« prepričuje samega sebe, ko si ipripoveduje, da radikalska stranka "popolnoma drugače sklicuje sestanke in zborovanja in s,ploh drugače diela kakor JNS. Tako saimoprepričevamje je odločen koraJk — v usodo JNS. SVILA od 10 Din naprej v Trpinovem bazarlu B. Traven, Bombai Prevaja Talpa I. Knjiga 19 Ko sem se poslavljal od dosedanjih tovarišev, se mi ni zdelo nič važnejšega, kakor da sem Abrahamu do centa natančno poravnal račun za jajca. Sicer bi se mi prikazoval še v sanjah in bi me zasledoval celo v Paraguay, če bi mu ostal le deset centavov na dolgu. — Ko sem prispel na petrolejsko polje in sem govoril z menažerjem, se tii niti najmanj začudil, da je zagledal novega vrtalca v takih cunjah in capah, ki bi v njih ne mogel noben človek v Evropi, niti ne v Odesi, tekati okoli. Temu so tu vajeni. Beli delavci, ki so bili vsi gringi, so bili veseli, da je dobil vrtalec Dick namestnika in da mu ne bo treba zapustiti kampa; bil je namreč prav priljubljen in vesel dečko; bil je tu, odkar so postavili prvi steber za vrtalno pripravo. Oskrbeli so mi vse: prvi mi je prinesel srajco, drugi hlače, naslednji nogavice, zopet drugi rokavice za delo. Da rokavice, kajti ameriški delavec si pri delu ne umaže rok bolj, kakor je neobhodno potrebno. Nihče izmed njih se ni učil rokodelstva, kakor je v Evropi v navadi, toda vsak je znal voziti avto, ga popraviti, vsak je znal popraviti tudi parni stroj in si sam napraviti orodje. Morda ne tako lepo in spretno kakor angleški, nemški ali francoski delavec; kar pa je napravil, je bilo uporabno, in to je glavno; več ne zahteva niti tisti, ki delo plačuje. Po prvi izmeni mi je dejal mr. Beales: »Dečko torej kar ostanite, dam vami plačo vrtalca.« — Dick je preje ozdravel, kakor smo vsi pričakovali, in tako sem1 moral oditi. Ko sem se poslavljal, mi je dal Dick še posebej iz svojega žepa dvajset dolarjev za potnino in za »dober« dan, kakor je rekel. Ko sem dobil nato pri menažerju mezdo, mi je rekel: »Čujte, Gale, ali bi ne našli kod v bližini kakega stanovanja za teden dni?« »Da,« sem odvrnil, »se da napraviti. Bom pa stopil k mr. Shineju, tam bom že teden dni kako prebil. Zakaj pa?« »Na sosednem polju je dečko ki bi šel rad za štirinajst dni na dopust, v države. Potreboval bi vas za dva tedna kot namestnika. Nastop v začetku prihodnjega meseca.« »Dobro,« sem rekel. »Kadar bo treba, mi kar sporočite.« »Velja!« je rekel mr. Beales. 11 Naslednje jutro sem odpotoval torej zopet k mr. Shineju in ga vprašal, ali bi smel za nekaj dni prenočiti v stanišču, ki sem v njem že preje stanoval. »Seveda, mr. Gale,« je rekel farmar, kolikor časa le hočete.« Povedal sem mu, zakaj sem se vrnil, ter ga povprašal o ljudeh, ki sem z njimi skupaj stanoval. »Oh« je rekel, »zamorec dolgin je odšel takoj naslednji dan po vašem odhodu, menim da v Florido. Sicer pa me to ne briga. Mali zamorec Abraham jc pa prav namazan malopridnež, vsaj zdi se mi tako.« IZ NAŠIH KRAJEC Prosvetni veieri! Delavsko glasbeno društvo »Zarja« bo leitos začelo z delavskimi prosvetnimi večera. Prvi, otvoritveni delavski prosvetni večer bo v soboto, 12. oktobra ob 20. uri v dvorani Delavske zibornice. Na sp/ored-u so godbeni komadi, ki jih bo, igrala godba Najemnine se bodo znižale baije v vseh mestnih hišah, ker uradniki in delavci z znižanimi plačami ne zmiotnejo več dosedanjih najemnin. To bo dobra .pobuda k poboljšan;,u vseh tistih hišnih posestnikov, ki imajo ne le znatno višje najemnine kakor mesto, ampak ki deloma pobirajo naravnlost oderuško pretirane najemnine. Vse te skrbi ibi seveda odpadle, če ne bi svaječasno krščansko-socialni učenjak dr. Gosar odpravil vsako stanovanjsko zaščito. Predstavnik tipografske internacionale s. iGmnidbacher iz Švice se ije te dni mudil v Ljubljani in imel v dvorani O U ZD strokovno predavanje. Delavstvo ga je toplo pozdravilo. Upokojenci in upokojenke državnih železnic so imeli pri Levu veliko zborovanje, na katerem so sklenili nadaljevanje akcije za pravično .ureditev vseh pokojnin in za razne vozne olajšave. Za radikalsko stranko se priglašajo namesto idealnih članov ljudje, ki bi radi, prišli do služb in do kruha. Tako ima radikalsko tajništvo že spočetka hude osebne težave, da o strankarskih sploh ne govorimo. Knjižnica Delavske zbornice je v septembru izposodila 4122 knjiig, to je 368 več kakor lani v istem mesecu1. Med temi je Ljubljana »Zarja«, petje solistov, nagovor, recitacije, kratka enodejanka. Obveščamo is tem vse, ki ljuibijo delavske prosvetne večere da se otvoritvenega večera udeleže polnoštevilno. Vstopnina v članku »Stališče faktorja v današnjih dneh«, ki .ga je priobčil »Faktorski glasnik«. Baš na ta članek odgovarjam s prav poseibnim veseljem, iker mii daje s svojo nezaslišano' zmedenostjo pojmov zadjostno možnosti, da prikažem, kolikšna neorijen-tiranost in zmedenost vladla zlasti pri nekaterih vodilnih funkcijonarjeh faktorske organizacije. Miselnost članka, ki ga obdefujem, je vsekakor potrebno raztegniti na več vodilnih funkcijonarjev te organizacije, ker mnoga dejanja in sklepi te organizacije dokazujejo, da so bili ustvarjeni pod: vtisom in vplivom miselnosti, ki jlo utemeljuje pisec članka »Stališče faktorja v današnjih dneh«. Poleg tega je »Faktorski glasnik«, oficijelni organ organizacije, kair tudi pove, da piščevo mnenje ni osamljeno, ker bi1 se sicer uredništvo glasila zavarovalo pred domnevo, da soglaša z izvajanji. Zanimiva je že opomba pod črto, ki pravi, da jie članek pisan z ozirom na razmere v Dravski banovini. Članek sam pa hoče biti načelen in gradi svoje trditve na zgodovinskem razvjoijiu i organizacij i obrti ter na stanju gospodarstva, kar pomeni, da bi ulgotovitve morale veljati načelno iza vse primere in za vise kraje, kjer je (grafična industrija na ,približno isti razvojni stopnji kakor v Dravski banovini. Članek bi torej moral veljati najmanj še za Savsko banovino, ker je grafična obrt v tej banovini na približno isti razvojni stopnji1 kakor pri nas. Morda pa je opazka napisana zato, da članek lažje prebavijo faktorji v drugilh pokrajinah, ki bi bili gjotovo hitro protivni, če ibi hotel pisec trditi, da naj veljajo njegova načela povsod. Uvodoma potvdarja člamkar, da ni enostaven odgovor na vprašanje, ka| člani faktorske lorganiziacije po svoji vesti in časti smejo in česa ne smejo. Že ta uvod kaže, da je imel pisec težatve pri konstruiranju svojih trditev, iker je sicer za človeka, ki ima čut za čast in ki ima živo vest, vprašanje, kaj po vesti in časti sme, zelo enostavno. Sipinih je za človeka, ki ima, normalna čuvstva, baš to vprašanje — kaj ustreza pojmom časti in kaj ije v skladu z vestjo — najlažje. Zlasti zadeva vesti ni ■prav nič komplicirana in ne potrebuje ni-kakih analiz in razmotrivanj, kajti vest človek čuti in ga boli tedaj, ko ne dela prav. V članku kar mrgoli netočnosti in napačnih trditev, ki nimajo nobene stvarne podlage. Trditev, 'da ije tiskarski stan še danes neverjetno odvisen od cehovskih tradicij srednjega veika1, ije zapisana ©čividno brez sleherneiga preudarka. Res je nasprotno, da slo* iz tiskarskega stanu že davno izginile vse tradicije. Do danes ise v splošnem ni ohranil niti en običaj in sploh ničesar, kar bi imelo izvora v kaki tradiciji. Zlasti pa ni mogoče pripisovati tradiciji, da vlada med grafičnim delavstvom večje razumevanje za skupnost. Veliki« razumevanje -za 'skupnost kažejo še mnogi drugi poklici. Naj omenimo radarje, katerih razumevanje za 'organizacijo1 je splošno znano, nato kovinarje, ki imajo v mnjo-gih krajih krepke organizacije. To leži v načinu dela in v raznih prirodnih okolščiinah. Saj imamo tudi dežele, kjer ni med tiskarji skorja nikakega razumevanja za skupnost. Ne samo v naši državi. Tudi drugje — na primer na Francoskem — ikjer bi tudi lahko tradicija vplivala, da ibi tamošnje grafično delavstvo bioilijie razumelo organizacijsko skupnost, pa je ne. Popolnoma nemogoča pa je trditev, da so se iz cehovske iskiupnosti razvile grafične bojme organizacije. Cehovstvo nima s sedanjimi organizacijami prav nobenega opravka. Vse delavske organizacije — in tako tudi tiskarske — so ®e porodile takrat, ko je bil uveljavljen v Avstriji diruštveni zakon, ku ‘Op. uredh.: V tej zadevi smo dobili obilico rokopisov. Mislimo, da je dovolj, če od vseh poslanih člankov priobčimo le-tega. Članek pa se nam zdi važen zai vse delavstvo, saij obravnava vprašanje razmerja med tkzv. predpostavljenimi in podrejenimi. Zmedeni pojmi*’ je dovoljeval ustanavljanje delaskiih društev. Na pladlajgi določb tetga zakona je začelo delavstvo ustanavljati 'društva, z namenom, da se v teh društvih združuje in združeno brani svoje interese. 'Zlasti oni, /ki so propagirali med delavstvom ustanavljanje društev, niso imeli nobenega stika s cehovstvom in sf» bili po svojem mišljenju in po svojih stremljenjih vse prej ne go cehovsko nastrojeni. Če so tedaj tislkamji med delavci prvi ustanavljali svoja društva, je to pripisovati le dejstvu, da je bilo v takratnih časih delavstvo daleč od pisane besede, izobrazba 'je bila šibka, in sioi po svoji izobrazbi 'bili pač tiskarji prvi dovzetni za ustanav -Ijanje društev, ker so lahko hitro in najbolj razumeli, kolikšne koristi (jim čvrsta skupnost lahko prinese. Te in slične okoln)ost: so pripomogle, da so tiskarji že zgodaj dobili svoje organizacije. Iz cehiorvistva pa se ni razvilo prav ničesar. Za navadno frazo moremo smatrati trditev, da delavska organizacija na podlagi starih tradicij in pridobitev zahteva, gospodarsko« se ,pa brani. To trditev krepi pisec z nadaljnjo izjavo, češ, da v povojnem času ni principaliteta še v nobenem primem nastopila za delavce opasno v pogledu njihovih gmotnih pridbbitev. Resnica je nasprotno, da so kolektivne pogodbe Az prvih let za delavstvlo ugodnejše nego današnje, To je prvi dokaz — a dokaz in ne samo trditev — da principaliteta' vsa leta po vojni pni-dobiva. Nadlaljnji dokaz, da je baš obratno res — pisec namreč trdi, da principaliteta ni za delavce nastopala opasno v pogledu gmotnih pridobitev — je dejstvo, da so bili pred leti minimumi po ivsej državi višji nego danes. Še večji dokaz je v dejanskih plačah. Plače so v splošnem padle skoro za 20 odstotkov. Kolektivno so bile plače grafičnega delavstva samo pri nas znižane dvakrat. Individualno pa ije bilo zniiavamje plač na dnevnem redu. Če pa primerjamo stanje plač v vsej državi in če zlasti ik temu doi-damo še plače v netarifiraniih podjetjih, tedaj moremo ugotoviti, dla je grafično delavstvo utrpelo nadvse občutno reidlukcijo pre-jemkcKV- Poudarjam zopet, da iso to stvarni dokazi, da so to dejstva, ki so v r.okaih, ki žive, ne pa samo trditve, ki so' brez podlage, kakor jih v svojem članku niza pisec. Človek, ki piše.članke in hoče z njimi poučevati druge in celio razsojati, kaj je skladno s pojmi časti in z vestjo, pač ne sme pisati na pamet, kar iz glave, nego na pod-lalgi dejistev in dokazov, ka jih mora imeti v rjolki. Nikdar ni tiskarska delavska organizacija budila tarifnih bojev zaradi kakšnih prestižnih vprašanj ali zaradi svoje oblasti. Vsako določilo kolektivne pogodbe ima svoje maiterijelno ozadje. Z vsakjo' določbo se farani lle grafično delavstvo v celoti in posameznika. Razredne p(olitike pri tarifnih bojih žal dandanes sploh ni mogoče voditi. Sicer me vemo, kaj si pisec predstavlja pod pojmom razredne politike, sumimo pa, da si v tej zadevi ni popolnoma na jasnem. Stara in najhujša trditev, ki ,jo naspram delavski organizaciji najoešče uporabljajo delodajalci, je trditev, da organizacija grafičnega delavstva predaleč posega v lastninske pravice gospodarjev. To trditev, ozirjoma ta očitek, je uporabili tudi pisec predmetnega članka. In kakor tega očitka ne morejo v nobenem primeru utemeljiti delodajalci, tako ga ni utemeljil člankar. Dejstvo je, da s kolektivno pogodbo ni v ničemer ovirana lastninska pravica gospodarjev. Vse, kar je njihovo, lahko prodado, pokvarijo, razderejo ali napravijo z njim karkoli hočejo. Vse lahko store kar jim zakon dppušča. Sicer jim tudi zakoni ne dopuščajo prav vtsega. Razpolaganje z lastninsko pravico je tudi po zaikonih oimejeno tam, kjer bd moiglo tako razpolaganje škodovati drugim. Hiše na primer ne smeš zažgati, bankovca ne smeš uničiti, stavbe na svojem stavbišču ne smeš postaviti popolnoma po svoji volji. In še mnogo je primerov, da lastnik ne razpolaiga s svojo lastnino neomejeno. AM trditev pisca, da se tarifna politika delavca zadnjih let vsesava v lastninske pravice gospodarja^ meri drugam. Ne gre pri tem za neko stvarno lastninsko pravico, nego igre za eksploatacijo delovne sile. Kapitalist je namreč zaverovan v lastninsko pravico do svojih strojev in raznih produkcijskih pripomočkov, da* misli in trdno veruje, da spada v obseg njegove lastninske pravice tudi delavčeva delovna sila. Ako kolektivna pogodba ne dopušča, da bi na. primer zaposlil delodajalec delavca en dan deset ur, pa bi ga zaposlil zato drugi dan dW uri manij, torej le šest ur, je to poseganje — ipfoi mnenju vseh onih, ki kriče ,o ipravicah privatne lastnine — v lastninsko pravico gospodamja. Poseganje v lastninsko pravico je po mnenju teh tudi, če delavstvo samo odloča, kd!o izmed njih bo prevzel ■deljoi v kakem podjetju. Delodajalci smatrajo namreč, da je sprejemanje v nameščenje njihova lastninska pravica. Varajo se tudi v tem, kajti tudi v takih primerih gre za delovno silo, s katemo delavec prosto razpolaga, ,in če je delavec povezan v skupnost, je skupnost tista, ki razpolaga z delovno silia posameznega delavca. Ako torej kaka kolektivna pogodba določa način, kako se delavca namešča, da velja namreč pri nameščanju vrstni redi, ki nastaja po dolgosti nezaposlenosti, tedaj s temi določili ni okrnjen® lastninska pravica delodajalca, nego je le preprečena eksploatacija delovnih sil in izigravanje enega delavca proti drugemu. Saj imajo tudi zakoni mnogo določb, ki omejujejo izrabo ali pa zlorabo delovne sile, pa vendar nihče ne trdi, da je s tem država posegla v lastninsko pravico gospodarja. (Izraz gospodarji rabim po piščevem vzoru.) Z oibrambo lastninske 'pravice se je pokazal člankair izredno' nedosleden. V spominu imam izvajanja, ki jih je pred leti izpod istega peresa priobčil »Faktorski glasnik«, kjer se člankar iza-ecmo zavzema za državno nadzorstveno politiko- nad! podjetji, .jer propagira več fašističnih metod glede organizacij in glede razsojanja v taninih sporih]. Takriat sem dobil vtis, dia ije tuidi člankar spoznal, da je liberalizem v produkciji ipri koncm In namesto, da bi ostal vsaj na takratni razvojni stopnjji in se še malo izpopolnil, 4e padel nazaj v čase, k» je svet mislil, da je gospodarski liberalizem nedotakljiv. Ves svet usvaja načela načrtnega gospodarstva, kar pomeni, da mora družba odločilno posegati v gospodarsko življenje, v katerem postaja lastninska pravica gospodarjev nevažna in bo važno le ono, kar je v interesu skupnosti. Premalo imam na razplolago prostora, da bi pisca s citati največjih svetovnih političnih in gospodarskih kapacitet pokazal v luiči popolne zaostalosti. Dvomim, če je ipoleg pisca še kdo v -državi, ki bi se hotel z vnemo zavizemati za polpolno lastninsko pravico nad produkcijskimi sredstvi Pa tudi tam, kjari govori pisec o ceihov-stvu in o nekih cehovskih tradicijah, ki po njegovem mnenju slabo vpEvaj|a na delovanje delavske organizacije, kaže silno nedoslednost. Nekoč ije isti člankar pisal na široko o potrebi popolnega zlitja vseh grafičnih organizacij v enk> samo organizacijo, kjer bi o delovnih prilikah in o delovnih določilih odločali le skupni interesi. Tudi to bi pomenilo poseganje v lastninske pravice. Hočem|o pa podlčrtati, da nikakor ni dosledno, če nekdo propagira najprej zlitje vseh organizacij — delavske, faktorske in delodajalske — v eno organizacijo, kar je v neki obliki povratek v cehovstvo, pozneje pa govori o slabih posledicah cehovskih tradicij. Izgleda, da gradi člankar misli tako kakor je to potrebno za zaključek, ki ga hoče brezpogojno s silo iztesati. Še nekatere trditve kažejo netočnost piščevih izvajanj in .zmedenost pojmov. Članek namreč ipiše, da tiskarski princdpali niso/ več stara tiskarska generacija, temveč da so tiskarnarstvo prevzeli večinoma' drugi, zlasti 'politični ljudje, ki v tiskarskih podjetjih ne iščejo svojega gmiotnega dobička, nego sredstvo za politične uspehe. Takoj v naslednjem odstavku pa toži, da je dandanes tiskar konkurent, ki se bori tudi z umazano konkurenco. Vsakdo lathko občuti takoj, da je med teimi izvajanji nepremostljiva kontradikcija. Kako more pisec trditi, da delavska organizacija preprečuje racionalizacijo! V vsej kolektivni pogodbi ni ničesar, kar bi moglo dokazovati, da je trditev točna. Z ničemer žal kolektivna pogodba ne preprečuje skrčenja števila delavcev. Dejstvo je, da lahko delodajalec delavca poljubno odpusti, če ima zato vzrok ali ne. Že to dokazuje, dia je trditev napačna. Tudi z nezaposlenostjo grafičnega delavstva se ,čllankar peča, V zvezi s tem našteva toliko očitkov na grafičnjo delavstvo in na njegovo organizacijo, da bi človek sikoro ne mogel verjeti, da je bilo napisano vse s premislekom. Zanimivjo pa je, da je mogoč« rešiti vprašanje brezposelnosti v tiskarski stroki. Škoda, da pisec ne pove za to potrebnega recepta, ki bi ga gnafično delavstvo gotovo 'pozdravilo z največjim veseljem. Naravnost neverjetno je, kako je mogoče dandanes kaki delavski organizaciji očitati, da ustmerja vise svoje delovanje le v tem pravcu, dia uspeva organizacija kot taka in pl »zabija vedno in dosledno na vse drugo. Vse delavske organizacije imajo skrb, kako omogočiti delavcu človeka dostojno življenje* Skrb za gmotne, delovne in socialne interese svojega članstva je edino, kar vodi organizacijo v njenem delu. Vsaka druga trditev je natolcevanje. In natolcevanj je v čllanku vse /polno. V posameznih odstavkih med vrsticami kar sika sovraštvo do organizacije grafičnega delavstva. Ogenj in žveplo je poslal pisec nanjo in na njene funkcijonarje. Delavci s|o mu zaostali ljudje, ki s svojo miselnostjo ne segajo drugim ljudem niti do gležnjev. Delavci so uboga raja, ki slepo naseda svojim organizacijskim funkcijonarjem, ki nimajo drugega posla, nego d>a zastrupljajo vse tiskanje. Pri vsem tem pisec še trdi, da mu: vse ugotovitve na- rekuje čista stvarnost in brezhibna nepri-stranost. V članku pa je narisal delavstvo in njegovo 'organizacijo za zlodeja, principale pa za same angele. In naj pri tem; še kdo veruje v piščevo nepnistranost. Faktor je po mnenju člankarja gospodarjev zaupnik in 'je zato dolžan, da je njegov zaupnik tudi v času, ko je gospodar v boju z delavstvom'. Zdi se nam, da je za-upništvo faktorja zelo omejeno. Morda je nekaj direktorjev, ki jim principali vse za-upaijo, ali pretežna večina faktorjev ne mjoire trditi, da uživa polilo mero zaupanja. Če bi bili faktorji zaupniki principalov v polni meri z neomajnimi zaupanjem, tedaj bi bili pritegnjeni faktorji k najintimnejšim posvetovanjem v podjetju, kjer bi svetovali v vsem, kar se tiče gospodarske politike posameznega podjetja. Menda ni niti enega faktorja, ki bi se mogel pohvaliti, da kot gospodarjev zaupnik z njim v vsem- sodieluje in se v vsem upošteva njegovo mnenje. Tudi ni nikjer nobenega faktorja, ki bi mogel trditi, da se mu s strani lastnika prav vse zaupa. Pač pa se faktorje uporablja za zaupnike, kolikor je to potrebno za ureditev dela v oddelkih in največkrat se hoče faktorja kot zaupnika uporabljati tedaj., če je potrebno nastopiti proti delavstvu. Še manj pa so faktorji zaupniki principalov v mezdnih in tarifnih zadevah. Še nikdair niso v tem pogledu principal! vprašali faktorjev za mnenje in se niso za njihovo mnenje tudi prav nič zmenili. Res je, da je delavska 'Organizacija faktorje vsaj najmanj, obveščala o tarifnih in mezdnih gibamjiih, kar principali niso nikdar storili. Res je, da so delavci i pregledali i želeli čestokrat pritegnitev faktorjev k uinejevanju tarifnih vprašanj, kar pa so delodajalci vedno odločno in dosledno odklonili. In vendar trdi pisec, da so faktorji delodajalčevi zaupniki in torej v boju. delodajalci proti delojemalcu kot taki ne smejo ostati pasivni. Zahteva torej, da faktor ne sme ostati pasiven, na drugi strani pa trdi, da je tako stališče v skladu s pravim pojmovanjem nevtralnosti. To izgleda prav talko kakor so izgledale one države med svetovno vojno, ki so ostale nevtralne, so pa pošiljale orožje loini bojujoči ise dbžavi, ki ije plačala največ. Bistvo samostojnosti faktorske organizacije leži v tem, da ni ta organizacija filijal-ka katerekoli druge organizacije. Tako piše pisec članka. Podčrtavam, da je to popol-n|otroa točno. Vendar je samostojnost potrebno dokazati z dejanji. Doslej pa se je zgodilo vedno le tako, da je faktorska organizacija v boju delodajalcev z delojemalci podprla delodajalke. Zgodilo se je tako pred leti in so tedaj trdili, da so postopali tako, ker je šilo za knjigoveško delavstvo. Danes se je zgodilo deloma prav tako, pa iščejo sedaj drugih izgovorov. Za nas je gotovo le eno, da se je faktorska organizacija v besedah izrekala vedpo za samostojnost in neodvisnost, je pa v najodločilnejših momentih z dejanji vedno stopila ob stran delodajalcev. Za nas je. jasno, da je samostojnost faktprske organizacije le fraza, v resnici je že davno filijalka delodajalcev, ki je v normalnih prilikah sicer ne priznajo, ki jo pa izrabijo takoj, čim jo potrebujejo. Nekatere trditve v članku kažejo, dia pisec niti kolektivne tiskarske pogodbe ne pozna v polni meri. Drugače ne >bi mogel trditi, da vajence aprobira delavska organizacija. Nadvse po so zanimiva piščeva socialna razniotrivanja. Pravi, da je tarifa, za katero se vrši boj, nesocialna. Nesocialna je po njegovem mnenju zato, ker izvaja načeljo, da more biti v tarifiranem podjetju zaposlen le organiziran delavec. Nasprotno pa je res, da je baš to določilo najbolj socialno. Nekdaj se organizacije niso borile za organizacijsko obveznost in še danes so mnogi mnenja, da je ‘organizacijska obveznost iz načelnih razlogov škodljiva, ker združuje tudi one, ki za skupnost in za skupne delavske težnje nimajo nikakega razumevanja. In s tega vidika je to stališče tlačno. Tudi niso organizacije uveljavljale organizacijske obveznosti zato-, da bi pridobivale na članstvu, nego so jo uveljavljale izključno zato, ker so morale 'organizacije prevzemati na svoje rame dolžnosti družbe, če bi organizacija ne nosila skrbi za brezposelne, za invalide, za bolne in za vse, ki so v potrebi in odvisni od pomoči, tedaj bi (organizacijske obveznosti niti ne hotela, Ker pa je treba za vse te skrbeti in ker je mogoče bremena, ki jih ta skrb nalaga, prenašati le, če do-prinašajo vsi, zato se organizacija bori za organizacijsko obveznost. Konzumno druStvo za MeZiSko dolino r. z. z o. x. v Prevaljah PoStnl predal štev. 3. Poštni čekovni račun 12.048. Telefon Interurban štev. 5. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna in centr. skladiSfe v Prevaljah. Podružnice: Prevalje, Leie, Matica, Ima ly črna uy Sv. Helena, Guftanj, Mula In pekarna v Prevaljah. Zadruga nudi avojlm članom vedno sveže blago po najnlžjlh cenah. — Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah In njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. V*e nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj izplačajo. — Prodaja se le članom. — Član društva postane lahko vsak. — Delci znala samo Din 100*—• Delavci In delavke I Kupujte svoje livljen-ske potrebščine le v svojih zadrugah. V organizacijski obveznosti je torej podano globoko socialno čuvstvo-vanje. Nacionalno je po njegovem mnenju, da kolektivna pogodba ne dopušča sprejemanja vajencev kar na div]je. Trdi, da nalagajo' socialni razlogi, db se sprejema nedoletna mladina v neomejenem' številu v ulčenije. To stališče je tako naivno in plehko, da je nerazumljivo, kako je kaj. takega mogoče napisati. Do 50 odstotkov delavstva je brezposelnega na cesti in med njimi so družinski Očetje, so ljudje, ki ne morejo na nobeno dmugo življenjsko pot, so ljudje, ki so pri poklicu osiveli. In vendar je po njegovem mnenju socialno, da pustiš vse te na cesti v pomanjkanju in v bedi, pa sprejmeš vsako leto na stotine mladih ljudi' v uičemje. In sprejmeš 'jih končno zato, da se izuče in se nato znajdejo med lolstalo brezposelno armado na ulici. Tako početje pomeni ubijanje mladega človeka, ki po nepotrebnem zapravlja dragoceni čas za pridobivanje znanja, ki mu ne da eksistence. Saj imatmo na jugu dovolj primerov. Taim se na divje sprejema nedoletna mladina v tiskainne. Sprejema se in po štirih letih, odpušča. V Jugoslaviji je danes preko tisoč takih izučenih nadebudnih mladeničev, ki pa bodo, morali prijeti za kramp in lopato, ker zanje v poklicu, ki so se ga učili (izučili se ga niso), ni kruha. Hvala lepa za tako socialnost. In še tem bolj hvala za tako socialnost, ko vemo, da je prizadetih poleg mladih ljudi, ki se jim krade in ubija dragoceni čais, še na stotine nezaposlen-'!!, ki komaj čakajo na košček kruiha. Pisec je že večkrat modroval o sličnem slocialnem čuvstvcivanju in je le škoda, da že davno ni doibil potrebnega odgovora. Rešitev mladine ni 'dosegljiva s tem, če se na široko odpira vrata grafičnih podjetij, kjer že itak vlada do 50-odstotna nezaposlenost, nego je rešitev mlade generacije v spremenjenih gospodarskih prilikah in zlasti v popolni odpravi liberalnega gospodarstva, za katerega se člankar toliko ogreva, če pa že do tega ne more kmalu priti, pa, je potreben vsesplošni regullativ, ki bo v vsej državi usmerjal dotok mladega naraščaja v vse industrije in obrti, v trgovino in v svobodne poklice ter v urade. ,Da je nujno potrebno odpreti vrata tiskaren na širlolko, dokazuje pisec s tem, češ, dia se je v času stavke grafičnega delavstva prijavilo za ročna tiskarska dela 14 diplomiranih i.nženjerjev, 30 diplomiranih tehnikov, 25 deklet s polno srednjo šolo in maturo in 2 učiteljici. Ako je to resni c a, potem ni tjo' noben povod za kako odpiranje tiskamiških vrat, nego je to fe dokaz velike dekadence. Sicer bi se ne moglo' dogoditi, da bi bili inteligenti za stavkokaze. Pa je tudi 'zelo* naivno misliti in hoteti, da naj mladi ljuidje študirajo za inženjerje, za diplomirane tehnike, za učitelje in učiteljice zatio, da bodo po vse