V Trstu, v sredo 28. fcbruvarja 1883.
Tcćaj VIII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•▼ ciiaMti J« m«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trii« in taboto o poluđne. Cena za vse leto je «* gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. G»0 kr. - Posamezne Številke so dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trsta po S kr., v Gorici in v AJ d« vič i ni po« kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »vil Zonta 5*.
Vsi dopisi se pošiljajo Urfldnlitvu »vla Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inte^alt (razne vrsto naznanila in poslanice) «e zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Nova postava o deželnej brambi.
Vlada je predložila drž. zbora novo postavo o dož. hrambi. — Ta postava ne donaša nič posebno novega; ona skoro vse to, kar je bilo uže dosedaj
J>ostavno, skuplja v eno samo postavo in torej stvar e sempleftclra, namen nove postave je tudi, da se organizacija deželne brambe bolj strinja z organizacijo aktivne vojske (linije). Vsak poklic v vojake je
{»rav tako, kakor davščina, breme, katero država na-aga ljudstvu. Da ta bremena po mogočostl pravično in enakomerno razdeli mej vse državljane, to mora biti prva skrb vsake vlade. A bremena se množe z vsakim dnevom, ne le pri nas v Avstriji, temuč po vsej Evropi, ker obveljal je stari rek: »Si Tis pacem, para bellum«, kar pomenja toliko, da zarad ljubega miru mora hiti vse vedno pripravljeno na boj. Tudi na Francoskem, kder imajo republiko, potem na Italijanskem, kder je doma demokracija, tudi v teh obeh državah, v katerih je svoboda jako vdomačena, ne morejo se otresti takozvanega militarizma, katerega začetnica je Pruska pod Bismarkom in Moltkejem. No, ta občni militarizem pa je največji rak v vseh državah, ker prvič stane strašno veliko denarja, drugič pa odjemlje delu na milijone najkrepkejših rok; gospodarske razmere torej v obče pešajo prav zaradi tega, ker države morajo vzdrževati tako velikanske armade. Tudi Avstrija močno trpi na tej občnej bolezni; a kaj hočemo, ker tako mora biti v očigled oboroževanja drugih držav, katerim nasproti Avstrija vendar ne more ostati manj oborožena in ne pripravljena; občna konkurenca torej zahteva, da tudi naša država doprinaŠa velikanske žrtve, da se vzdržuje ono evropsko ravnotežje, ali boljše rečeno, oni občni mir, sloneč na konicah milijonov bodal. Vse novotarije glede vojaštva imajo torej le ta cilj, da je Avstrija pripravljena za slučaj, ko bi jo hotel napasti jeden, ali drugi sovražnik. Nadejati pa seje, da Avstrija sama ne bode miru kalila, ker sedanji državniki so predobro prepričani, da našej državi treba trajnega miru, da se vrede notranje gospodarske stvari. Vendar pa je občno polit, stanje v Evropi tako zmedeno, da smemo reči, da živimo nad vulkanom, ki utegne vsak hip začeti bluvati. D j torej nafia država more šteti v nuj večje j nevarnosti tudi na dobro organizirano dež. hrambo, kater« more hitro mobilizirati in postaviti v boj; — v ta namen je predložilo minister-stvo novo zboljšano zadevno postavo.
Najvažnejše določbe te nove postave so te le:
Podlistek.
Denar in kredit.
V C—, govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor pri-občuje: Juri Ćlč.
(Dalje.)
»Bilo bi zelo koristno, da se to izvede,« odgovori doktor Bister, »nu to je jako teško. Večkrat se dogovarjate po več let samo dve državi, kako naj bi kovale enak novec, n. p. tolarje, ki bi enako veljali v enej in drugej državi, pa ne morete se pogoditi. Kako Se le naj bi se jih pogodilo deset ali petnajst? Idimo dalje.«
»Oprostite, gospod doktor,* ustavi mu besedo Novak, »nekaj sem želel zvedeti, a niste povedali. So li imeli naši predniki, stari Slovenci, tudi cekine in srebrne goldinarje, kakor mi dan danes ? So li narodi precej iz početka delali novec iz zlatu in srebra?«
»Glej, dobro, da ste me spomnili, sicer bi bil pozabil. Ko so ljudje v obče jeli posluževali se v menji posebnega dobra (blaga) za novec, jemali so za to take predmeta (stvari), kakorŠne je ta ali ta narod Imel za zelo koristne ter jih je vsakdo rad sprejemal, kajti bil je gotov, da si more zanje vsak čas dobiti drugih stvari. Takošno dobro pa, imajoče občno priznano vrednost, ni bilo s prva zlato ali srebro, ampak bile so druge stvari. Nekje je bila koža, drugej goved.
S osebno voli; pri tem narodu školjka (muŠelj), pri rugem duhan (tabak), ali kako drugo zeljišče. Kasneje 80 prišle na vrsto kovine, kot mnogo pripravnoj i: železo, svinec, kositar, baker; slednjič zlato in srebro. Sploh se lehko trdi za gotovo, da upotrebu-jejo manj izobraženi narodi kot sredstvo menj navadna dobra (blago), s katerimi se pokrivajo navadne potrebe; a kolikor napredujejo v omiki in gospodarstvu, v toliko izbirajo zato bolj dragocene stvari.
Narodi, katerim je lov glavno veselje, ne pomi-šljajo se dolgo; živalsko kožo vrlo cenijo, ker jo lehko
»C. k. deželna bramba se bo po določbah bram-bene postave tako nabirala, da bode šlela v slučaju mobilizacije najmanj 138.000 mož (brez tirolske in predarlske dež. brambe, ki je osnovana na drugej podlagi). Stan brambovcev v mirnem času je treba, izvzemŠi okrajne »feldveblje« in puŠkarje, napolnjevati s takimi vojaki, ki so neposredno vzeti v deželno brambo, vendar imajo ti brambovci služiti v aktivnej brambi le eno leto in se ima j>o mogočnosti ozir jemati tudi na njih rodbinske in pridobninske razmere. Novinci (rekrutje) brambovskih bataljonov pešcev imajo se vežbati 8 tednov, a oni, ki so vzeti v brambovsko konjico, pa 3 mesece. (Nova postava se ozira posebno 8e na konjico (kavalarijo), katera je bila dosedaj le na Ogrskem primerno nameščena, v našej polovici pa le na papirju ter se ni o njej nikder nič videlo, ni slišalo; a odslej bodo vpeljani švadroni konjice v dež. brambi prav v takej razmeri, kakor pri rednej vojski.) Redne orožne vaje deželne brambe se vrše skoz 4 tedne vsako leto in sicer ne mej žetvo, ampak prej ali slej. Ona dva dneva, katera brambovci potrebujejo, da se orožijo in razorožijo se ne vštevata v dobo orožne vaje. Oni brambovci, ki ne bodo poklicani v vaje, morajo vsako Ho priti na kontrolni zbor, (ali k glavnemu raportu) kateri zbori pa se ne smejo vršiti nad en dan in ne mej žetvo. — Lastnikarstvo za dež. brambo se jemlje in nabira: Po prestopku častnikov iz redne vojske; po tivršče-vanju reservnih častnikov, kateri so dovršili svojo vojaško dolžnost, po prevzetju častnikov iz pokoja in razmerja »izvan službe« (ausser Dienst.)
Brambovci imajo le mej službovanjem pravico do plače in do doklad, prva in druge so v času miru, pripravljenosti In vojne prav take, kakor one stoječe vojske. Okrajni »feldveblji« imajo letne plače 600 gld. Razem tega dobivajo po 5 letnem službovanji v omenjenej lastnosti 100 gld., po 10 letih gld. 200 in po 15 letih gld. 300. — letne doklade. Tudi odškodnino za stanovanje dobiva okrajni »feldvebelj«. Vse one ugodnosti, katere uživajo glede preskrhova-nja vdove in sirote vojakov redne vojske, uživajo tudi vdove in sirote brambovcev.
Brambovcev dolžnost je, da naznanijo vsako stalno preseljenje iz enega kraja v drugega najprej brambovskemu poveljništvu kraja, v katerem so bili, potem pa tudi brambovskemu poveljništvu kraja, v kateri so se preselili.
Brambovci, kateri ne pridejo na poklic v pred-pisanej dobi k orožnim vajam ali v drugo službo,
porabijo k vsemu, lehko kupčujo z njo itd. Zgodovina nam kaže, da so kožo, sosebno boljše vrste, rabili tudi ondaj za novec, ko je gospodarstvo uže davno zgubilo prejšno podobo ter je poljedelstvo postalo glavni trud prebivalstva. V Rusiji so rabili v srednjem veku kožuhovino, a posebno kunovino za novec. Majhni kosci kunovine so krožili mej ljudstvom in predstavljali cele kože kakor dandanes krožijo bankovci. Tudi v početku novega veka se je rabila v Rusiji koža kot novec. Pismeni spominki naše in hrvatske zgodovine srednjega veka dokazujejo, da se niso kovali novci samo pri nas, temuč celo v Bosni, a zraven tega se je rabila mnogo kunovina kot občno menjalo. V naših deželah so skovali uže več stoletij pred Kristovim rojstvom stari Kelti bakreni denar, katerega se je pa še kaj malo našlo; za njimi so preplavili bogati Rimljani našo domovine z bakrenim, srebrnim pa tudi zlatim novcem. Prav lastni denar smemo imenovati tisti, ki ga je dal kovati koroški vojvoda Bernard, živeč v letih 1202 do 1256
f>o Kr. rojstvu, v Ljubljani in Kostanjevici na Do-enjskem tako, kakor so ga uže poprej varili v Frežah na Koroškem. Takrat je bilo v naših deželah največ frežkega denarja, ki se je pa moral umaknoti oglejskemu, tega so zopet izpodrinoli beneški groši in cekini ter tirolske cvancgarce, dok so se pred kakimi 400 leti vdomačili dunajski »vinarji«.
Pastirska plemena, ki se pečajo le s živinorejo, pa tudi poljedelci rabijo prvi čas svojega gospodarskega živenja za to Živino, ker je ona zelo dragoceno blago, glavno ali poglavitno sredstvo bogastva. Tako je bilo pri starih narodih: Perzijancih. Egipčanih, Grkih, Rimljanih in Slovanih. Od tod tudi latinsko ime pecunia. Se dandanes se ceni v Islandiji vrednost posestva po vrednosti krave; stanovalcem Lapouije je severni jelen največ« bogastvo. Še v početku našega stoletja so bile Kergižanoni ovce in konji prometno (trgovinsko) sredstvo kot nam novec; v našej bratovskej zemlji, v Crnejgori, rabi se tudi ovca v domačem trgovanji v isti namen.
kaznujejo se, ako se popolnoma ne opravičijo, sč zaporom enega tedna do treh mescev, pri tretjem ponavljanju izostajanja, v vojnem času pa tudi precej prvikrat, ima se ž njimi ravnati po vojaŠkej hitrej sodbi.
Verhovni poveljnik deželne brambe vodi v miru vojaško vzgojo, nadzoruje disciplino, pregleduje kadre in brambovske oddelke, kakor tudi vojskine zaloge, potem ime sodno pravico in disciplinarno moč nad vsem osobjem deželne brambe, in njemu pri-stoja tudi oddajanje meuenja v osobnih zadevah častnikov.
Klic pod orožje brambovcev, nekoliko ali vsih, vrši se po potrebi na ukaz cesarja samega. V slučaju vojne more se izjemoma brambovska moč rabiti tudi zunaj avstrijskih dežel; a k temu je treba posebnega državnega zakona od slučaja do slučaja.
—	V slučaju nevarnosti pa more cesar to tudi brez posebne postave ukazati, a pod odgovornostjo vlade, (ministerstva) katera kesneje opraviči ta korak pred državnim zborom.« — To bi bile torej glavne točke nove postave o deželnej brambi, katera je dovolj jasna in Kaže, da bomo odslej imeli v deželnej brambi večjo strogost, bitrejo mobilizacijo in ožjo zvezo z redno vojsko, tako sicer, da se bo mogel cesar v nevarnih časih na dežšlno brambo prav tako varno naslanjati, kakor na redno vojsko. — Tudi pristoja vsa notranja nadrobna uredba brambovstva po novej postavi, iz katere so izpuščene vse'te notranje nadrobnosti, cesarju in sploh veščem vojaškim organom, kateri morajo notranjo uredbo spreminjati po potrebah in koristih. — Res je, da bodo nove naredbe terjale še nekaj več žrtev od ljudstva; a potrpeti nam je, ker časi so v resnici ozbiljni, in vsak patri jot more le želeti, da je Avstrija na vse pripravljena.
—	Naše ljudstva bodo tudi z veseljem vedno rada žrtovala krv in blago za državo, ako jim bode tudi država vedno pravična in nepristranska, ako se ljudje prepričajo, da vlada res skrbi za vse narode in vse stanove enako in vestno; a Bog varuj nas in Avrstrijo zopet ustavovernih poskušenj, posebno zdaj, ko se po svetu pripravljajo velikanske socijalne in državne premembe, katerih ena je prav tudi občno oboroževanje.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Vlada je v poslanskej zbornici 2C. t. m. predložila zakonski načrt, po katerem se ima pokriti prim inkljaj
Kovine so se rabile za novec še le pozneje in to najprej po onih krajih, kder je bilo Železa, bakra, svinca, zlata in srebra. Da surovi rodovi ne vedo ceniti dragocenih kovin, to nam potrjuje zgodovina. Rimski zgodovinar Tacit pripoveduje, da so imeli stari Germani (Nemci) raji srebro, nego zlato, a ni še i tako dolgo, kar so Kurdi v kupčiji radi dajali zlato za enoliko srebra in celo bakra. V Sparti na Grškem so imeli železni denar, po drugem Grškem prej srebro,
Eotem še le zlato. Ko se je v rimskej državi jel ra-iti kovani novec, upotrebljaval se je zato najprej baker, kasneje srebro in poslednjič zlato. Pravijo, da se je koval 209 1. pred Kristovim rojstvom prvi srebrni novec v Rimu, 62 let pozneje pa zlati.
V srednjem veku t. j. do časa, koje Kolumb našel Ameriko, rabile so talijanske dežele srebrni, potem pa zlati novec; za njimi je šla Angleška. Pravijo, da je kralj angleški Henrik tretji, ki je umrl 1272 1. prvi koval zlat novec.
Tako je v srednjem, in več stoletij v novem veku večjidel le srebrni novec krožil mej ljudstvom; Še le v našem stoletji počenja se uvajati zlat novec, ki Sčasoma srebrnemu vzame sedanjo važnost. Mislim, da vam bode drago, ako pri tej priliki razložimo na kratko pravila (postave), na katere se dandanes novec v našem cesarstvu opira.
Postavno ima biti pri nas srebrni novec (srebrna vrednost, valuta,!, če tudi vidimo v resnici več papirnega od srebrnega novca, Do 1858 1. smo brojili po dvaiseticah (cvancigarcah) in goldinarjih. To vemo vsi, kakor se tudi še spominjamo novca, ki se je imenoval šajn, kar je pa zopet druga stvar, o katerej čem govorili pozneje. Na en goldinar so Šle tri dvaj-setice ali 60 krajcarjev. Iz jednega funla Čistega srebra je kovala država 20 srebrnih goldinarjev. Razen tega so krožili navadni srebrnjaki in kriŽavci, kovali so se cekini večji in manji. To se je promenilo I. 1858, ker tedaj se je vpeljala tako imenovana avstrijska vrednost (avstr. veljava).
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
milijona in sicer 16 milijonov z izdajo nove reme, ostanek pa iz prebitkov v blagajnicub.
V	preiskovalni o ibor o Kaminskega zadevi je bil izvoljen dr. Tonkli na dr. Klaičevo mesto. — Potem se je sprejel v tretjem čitanju zakon o zložitvj zemljišč. — Na zadnje so se sprejele predrugačbe gosposke zbornice o obrtnem zakonu.
Načelnik dr. Smolka, je sejo zaključil uže ob 12'/,, da je preiskovalni odbor o Kaminskijevej zadevi mogel ob 1 uri zborovati. Mulo poprej pa so se vsi govorniki desnice z liste zbrisali, ker je nastala nesloga
0	tem, v kakem redu iinajo govoriti. — Potem je zboroval preiskovalni odbor, grof Clam je naznanil, da je dobil o l Kaminskega pismo, v katerem prosi, naj se takoj zasliši, odbor pa je sklenol, najprej sprejeti poročilo grofa TaafTeja, potem še le Kaminskega zaslišali, in ta sklep je grof Clam Kaminskemu naznanil.
Državnega zbora levica, ki je te dni o Kaminski-jevej zadevi — zimske rnulie lovila i ž njimi napadala ministerske stole, pa jih ni mogla podreti, pripravila se je na nov hoj. Ta teden se je namreč pričel obravnavati proračun za to leto, in zdaj bo zopet ropot, ali prav za prav mnogo upitja, pa nič užitja, mnogo kokodakanja, pa nič jajc, govoričenje skoz okno na ulice ali — dvorišče. — Vpisali so se namreč skoraj vsi vodje leve stranke za govornike; na prvem mestu, kakor to ne more drugače biti, večni ministerski kandidat, mladi Plener, ki pa nema nič taci h lastnostij, kakoršne sta imela Nestor in Odisej, bolj je podoben Terziteju, ker ima s tem enako osodo, zgubil je v parlamentarnih nekrvavih bojih uže mnogo zob, a vedno ima še jako gibčen jezik. Prvi za njim je dr. Herbst, vseh rabulistov glavar, i za njim so še drugi, ki bodo streljali — kakor se to v novejših časih tako pogosto godi — v lastna prsa pušiče, katere jim pa Dunajevski še nekoliko bolj v život porine. Desnica je določila malo govornikov, le toliko, kolikor je potrebno, da se vsa stvar debro razjasne.
Mej poljskimi in Češkimi državnimi poslanci je nastala neka napetost zarad nasprotnega glasovanja pri zakonu o zlaganji zemljišč. Poljaki so namreč glasovali z levico zoper vladni zakonski načrt, a niso prodrli; oni namreč ne priznavajo pravice državnemu zboru o tej stvari, ampak avtonomnim deželnim 'Zborom.
Budejeviiki Škof, Ivan Valerijan Jirsik je umrl 23. t. m. v 85. letu svojega živenja. Rajnki je bil mož po božjej volji, velik dobrotnik svojej čedi in izvrsten rodoljub. Mati Slava je zgubila dobrega sina.
jNa Moravskem, posebno v brnskem okraji, gode se Cehom silne krivice v narodnostnem oziru, kar dela veliko razburjenost. Zadnji teden so Šli Češki župani k deželnemu namestniku grofu Schonbornu ter mu izročili prošnjo, v katerej protestirajo zoper imenovanje fakcijoznih v ljudske zastope okrajnih šolskih svetovalcev brnskega okrajnega glavarstva, v katerem je 95% češkega ljudstva. Poslanci so od deželnega namestnika zahtevali, naj volitev deželnega odbora uniči. Namestnik je odgovoril, da stori toliko, kolikor bo mogoče. — Tudi o moravskem poštnem vodstvu se zelo pritožujejo; poštni vodja Heinrich je ustavoverec purissimo sanizue ter dela deželi velike krivice. (Moravske Orlice«, organ čeških državnih poslancev, zahtevajo, naj minister Pino temu konec stori.
V	hrvatskej granici se je uže pričelo živo gibanje in pripravljanje za volitve v deželni zbor; uže zdaj je jasno, da bodo trdi boji ter da srbska pravoslavna stranka pri volitvah večidel zmore.
Vnanje dežele.
Ruski car je ukazal sestaviti komisijo, katera pretrese vse jude nadevajoče državne zakon$ ter nasvetuje potrebne predrugačbe.
V	Albaniji vedno bolj vre in se kuha i to ne poneha, dokler se Albanija ne odtrga od Turčije. Miri-diti so uže v drugič napadli Škodro, tu so turške vojake dobro naklestili, potem pa se umaknoli v svoje gore, ki so turškim vojakom nepristopne. Tudi se Cmagora a Turčijo zarad meje ne more pogoditi, ker turška vlada nikoli ne drži besede, ampak je vedna varalica. Le velevlasti ne pritisnejo na/Turčijo, una-me se spomladi vojna mej Turčijo i Ćrnogoro, katera se lahko s tem konča, da se Albanci od Turčije odtvgajo, Rumelija popolnoma osvobodi in polumesec čez Bospor vrže.
Italijanska vlada vendar strogo postopa zoper oberdankovanje. 15 osob, katere je zaprla, ker so na-merjavaJe odkriti Oberdankovo doprsno podobo, za-toženih je hudodelstva, da so hoteli državo pripraviti v vojno nevarnost.
bpanska vlada hoče posesti otok Santa Gruz de la Mar Pequena, kakor je to sklenola v pogodbi z marokanskim cesarstvom, a tam naseljeno angleško društvo temu ugovarja.
V	Belgiji so prišli na sled rovarskemu društvu, katerega udje so razširjeni v Belgiji in v drugih državah; več osob so zaprli.
Na Irskem se je policiji posrečila zasledba strašanske zarote in pravda, ki se zdaj vrši v Dublitiu, razjasnila je vso izvrstno vredbo tajne družbe, pred katero je vse trepetalo, ki je posestnike, stražnike in uradnike o belem dnevu na najbolj obljudenih krajih napadala in morila. Visoke glave so udje tej družbi
1	premoženja ima na milijone.
Dopisi.
S krasa 7. februvarja. Moja navada ni, prepirati se z dopisovatelji in skati česti po časnikih, dasi bi včasih tudi jaz pr»v abko in opravičeno kako pošteno zagodel, a prigodi
se. da je človek, dasi jako nerad, primoran kako zi-noti, ne toliko v svojo lastno obrambo, kolikor v natančneje pojašnjenje stvari same, okrog koje se sučejo mnogokrat nevedna peresa, ker drugače se ne pride nikedar da pravega spoznanju, tedaj tudi ne do prave razsodbe in obsodbe.
Go=p. urednik! Dopis «S. Primorja, 5 februvarja t. 1.,* v Vašem cenjenem listu. 14. febr. t. 1., s pikantnim naslovom . »Slovenski učitelji — pospešitelji
—	nemščine«, razžalil me je jako, in mislim, da ne le mene, temuČ vse z mano enako misleče in čuteče! Gospod dopisnik ni napisal v svojem poročilu povsem resnic, česar se pa ni čuditi, ker on je slišal do zdaj gotovo le zvonenje, a k maši — morda tudi iz gole hudobije — se Še ni potrudil, da bi pregledal, ali vsaj poizvedel : kaj in kako se tam godil Kako je to mogoče. dokažejo naj Vam te le vrstice.
Gospod dopisnik je zadel /.a sedaj ob krivo struno, da pita g. A. B., g. M. K. in mene s pospeševanjem nemščine, tedaj z renegatstvom in izdajstvom I Kar so obeh omenjenih gospodov tiče, trdim lahko brez vse skrbi, da ju poznam natančno, in da je malo tako poltenih, svoj narod, svoj materin jezik tako iskreno ljubečih duš, kakor sta prav ona dval Sodbe o samem sebi ne morem izreči jaz sam, to ne pristuje meni, ampak drugim; toliko pa uže smem trdili, da nisem še nikedar se svojim vedenjem svojega naroda vedć onečastil, ali mu kaj škodoval, dasi sem še mlad, neizkušen učitelj, živeč v vsakem obziru v Še precej trdih in grenkih razmerah! — Srca, menjenja in občutke do svojega naroda, do svojega ljudstva drugih o Vašem cenjenem listu obelodanjenih gospodov in gospic ne poznam, ker drugih srca in značaje pie-tuhtavati, to je ptenehvaležno in še celo brezuspešno delo; kajti v komer se je renegatstvo ufcoreninilo — sicer pa nočem tega nikomer očitati — je in ostane nepoboljšljiv, tudi ako bi z najtršim cepcem po njem udrihal! — Pa tudi ko bi jaz vse ostalo ošteto učit. osobje do dobrega poznal, povejte mi, gosp. urednik ! je-li varno uleči kostanj iz žrjavice brez dobrih klešč?
—	Vsak naj se zagovarja, kakor hoče, sam; jaz zagovarjam le to, kar v resnici natančno poznam.
Mi podučujemo blaženo nemščino v šoli, ker moramo — tega pa ne sarantujem za vst — in «muss» ni šala! Kakega prepričanja smo, in kake želje gojimo pa vsaj mi trije izmej onih «srečnih», ki podučujemo nemščino, ve Bog sam; a pri vsem tem si le za pi-čico ne moremo pomagati; kajti «sever» in «jug» sta postala pri nas tako močna, tako neznosna, da človek prav ne sme in ne more izpod strehe! — Žalostno, res prežalostno je to; a za sedaj je takol
V omenjenem dopisu se bere tudi: Zakaj ti domoljubni narodni učitelji ne vračajo nagrad za nemščino? Moj odgovor na to je: ».Ker ne morejo in ne smejo, če nočejo pogreznoti se neizogibljivo brezno!« Pa tudi ne bi bilo po mojem menenji umestno, vračati trdo prisluženih par krajcerjev; kajti če uže mora učitelj podučevati predmet, koji ne pripada ne po božjih, ne
So človeških naravnih zakonih v narodno ljudsko olo, naj se tudi odŠkoduje, ker da bi se moral učitelj na dva načina brezuspešno truditi, bilo bi pač smešno-Žalostno !
Da bi se pa ne moglo pravomislečim in pravoču-tečim učiteljem očitati in spodtikati kaj protinarod-nega, izdajskega, naj bi storil vsak, kakor jaz, t. j.: Denar, kojega dobi kot odškodnino za primorano po-dučevanje na Krasu neobhodno potrebne nemščine, obrne naj se, na en ali drug način, ttt v prid ubogej šolskej mladini, da se jej saj na ta način nekaj povrne, kar izgublja ona skozi vse leto z nepotrebno potrata časa. — Da sem jaz tako naredil, spričam Vam, g. urednik 1 če treba tudi s petdeseterimi in še več pričami, ter s pobotnicami g. J. Paternollija, bu-kvarja v Gorici; če so se pa tudi drugi obdarjenci na kaj enakega spomnili, ne vem, ker o takih zadevah sam najraje molčim, moleč in proseč v svojem srcu Boga, da bi se vsaj enkrat raztrgali in razpodili oni oblaki nad nami, kojih strele in grom plašijo, škodujejo, da celo uničujejo ona bitja, koja so bila, so in bi vedno bila svojemu narodu v blagostanje in korist. *)
Učitelj ki je prijel grole za podučavanje nemščine. Iz goriškega okraja dne 23. februvarja.
Dne IG. t. m. je bila v Bukovci komisija, ki se je posvetovala o tamošnjej šolskej zadevi. — Pri komisiji so bili navzoči gg. c. kr. okrajni šolski nadzornik Fr. Vodopivec, deželna poslanca Kocijančič in Faganelj, šentpeterski dekan Kobal, renški župnik Žužek, biljenski vikar Figelj, vrtojbenski župan i. dr. Zapisnikar je bil menda g. nadzornik, kajti on je urno ter spretno napravil načrt, v kateri so se vpisovale oddaljenosti posameznih hiš. Reči se skoraj more, da so se zabilježile oddaljenosti vseh stanovanj, kajti vzelo se je v povprečnosti, da imade vsaka hiša posebe po jednega za Šolo sposobnega otroka.
—	Po dovršenem merjenji in pogovoru opazi g. posl. Faganelj, da je skoraj nemogoče, da bi bila v Bukovci ustanovljena šola, kajti vlada želi Šole koncentrirati, — morali bodo tedaj Bukovčanje tudi v prihodnje pošiljati otroke v renško šolo. — Komisija se je razšla, prepustivši g. nadzorniku Vodopivcu na-daljno tozadevno poslovanje. Kedaj in kako bode bu-kovško šolsko prašanje rešeno, ni možno povedati,
*) Mi bi želeli, da neha ono strastno napadanje in sovraštvo mej kraškim učiteljstvom. Večina onih učiteljev, kolikor jih poznamo mi, vendar je narodna, naj bi torej delala mirno in vzajemno v korist naroda in se ogibala polemik v časnikih, ki rode le aumničenje in strast. — Nam je došlo o tej stvari pro in contra toliko dopisov, da smo z njimi napolnili celo košaro; sprejeli smo jih samo par, da nas nc bodo naši dobri prijatelji zopet sumničili. Pri tej priliki pa prosimo gospode dopisnike, naj poročajo stvarno in resnično, ker dopisnike, ki bi si hoteli le strast hladiti v našem listu, bomo mi sami dejali pod «douche», da se ohlade. Lista, kateri rad odpira svoje predale vsakemu, da graja resnične napake in zagovarja po krivici napadane in razžalene, greh je zlorabiti.	Ured.
ker mnogo je ležeče na tem, kako se o stvari pri od-pošiljatvi v roke viših oblastnij sporoči. — Na temelju grad stoji. — Isto tako je tudi tukaj na spremljevalnem sporočilu mnogo ležeče.
Z vso pravico mogo Bukovčanje pričakovati ugodnega rešenja te njih afere, kajti menenja sem, da podpirajo vsi razlogi njih tirjatev. — Bukovca, Če tudi raztresena vas, imade baje nad sto za šolo sposobnih otrok, kateri pa morajo zdaj, liki zapuščenim sirotam, hoditi v oddaljene mrzlejše Renče si znanosti nabirat. — Napisal sem «oddaljene» Renče. Vsakako je izraz opravičen, ker bi imeli lahko doma šolo. — Protisolnčna lega Bukovce opravičuje tudi zraz «mrzlejše». — Na Tolminskem, Sežanskem so kraji, kder se vsled statističnega poročila od 1. 1881 ne nahaja mnogo nad 50 šolo obiskujočih otrok, in vendar imajo lastnega učitelja. — Da so Bukovco uže v prejšnjih časih smatrali za nekaj vredno, vidi se iz tega, ker so v prejšnih časih dovolili tam pošto, katera je kasneje Renčam odpadla.
Pravo ali nepravo Bukovčanov tirjati šolo pa tiči v 1. deželne šolske postsve o l 6. maja 1870, za-stran ustanovljenja, vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih učilnic, glasečem se: «Javna ljudska Šola se ima ustanoviti povsod, koder biva v enem okraji, ali več eno uro naokoli raztresenih krajih, selih ali posameznih hišah, skupaj po petletnem poprečnem računu naj manj 40 otrok, ki imajo dolžnost, hoditi v Šolo in ki morajo več od pol milje« — vsled najnovejše postave 4 kilometre — oddaljeno šolo obiskovati. (g. 59. državne postave od 14. maja 1869.) Na prašanje, da li je Bukovca raztresena in ali imade nad eno uro naokolo raztresene posamezne hiše, lahek je odgovor. Bukovca je iz samih sosesk in posameznih hiš sestavljena vas. Nadrobneje in natančneje oddaljenosti ne vem. Kar se tiče otrok, presega njih število dvakratno postavno tirjatev — menim le za šolo sposobne. — Ker opazka glede koncentriranja šol govori protivno lelji Bukovčanov, obilica razlogov pa jih podpira, ni mogoče vedeti, kako-šen bode konec, ker naše je čakati, poslušati, ubogati, — drugih pa odločiti in zapovedati. -- V bodočnosti je mnogokaj skritega, ona nam tudi to lu razodene. — Z Bogom.
iz Podgradske*) občine, 18. februvarja.
{Kompare Pilat). Gospod uredniki Vi bodete mislili, da je imenovani kompare kak znameuit človek, ker Vam pošiljam dopis, ki Ima njegovo ime na Čelu. Pa ni ne pomenljiv ne imeniten, nego on je cokla našega občinskega odbora, ker ovira vse delovanje njegovo. In ker je ta cokla «rifana», jako nam kvari cesto občinskega razvijanja in napredovanja. Zmaje pa kdo e glavo in poreče, da ni vreden kompare Pilat, staviti ga v «Edinost*. No, jaz mu danes vendar skazujem to čast, ker je mogoče, da se kateremu njegovih pomagačev oči odpr6. Vi se branite osobnih napadov in prav imate, ker navadno niso lepi in mnogokrat tudi škodljivi. A kadar pride potreba, pa pride I Jaz nečem kompareta Pilata napadati, nego samo božkati in milovati. Veste, kdo je ta kompare? Teško da ga poznate iz Trsta, ker pred kacimi 20. leti Vas menda še ni bilo v Trstu. Ta-krai se je trudil v potu svojega obraza in pomagal morje zasipati, dandanes pa je gospod, bogat gospod. Samo roke mu treba pogledati, ako jih nema v žepu mej cvenkajočim drobižem, kako se lesketajo nebrojnl svitli prstani 1 Stopa oblastno in glavo visoko nosi, Češ, mi smo mi, a včasi se tudi poniža, da se skoro zadene z nosom ob tla. To je takrat, kadar komu is posebne prijaznosti naredi svoj poklon. Da bi ga videli, kako se sladko nasmehne, bolj sladko, nego da bi ga kdo z medom namazal okolo usten. Ljudje ga imajo za pravega možaka zato, ker ima denar. Pa
Iih je tudi takih, ki trdijo, da denar ne dela raoža-tov, a tem velja narodna prislovica, da uboštvo moštvo krade. Na denar pa je kompare Pilat jako ponosen. Se v občinskih zborih se rad pohvali, da on svoje davke redno plačuje in da zarad njega ni zastankov. Tako se odreže on, in tisti odborniki, ki zarad uboštva zastajajo na davkih, morajo lepo molčati in ponižno pleča stisnoti. Samo Bontelj mu pokaže zobe. Tisti Bontelj, katerega so odborniki pred 5. leti poseli na županski sedež. Bontelj, ta je trn v peti kompareta Pilata uže 3 leta. Da Vara prav razložim: od takrat, ko je bil Bontelj zopet izvoljen in ne kompare Pilat, ki bi bi) rajši Župan, nego gospodar Montekukulovega grada, ali pa kočije z grofovskim grbom 1 Odborniki so mislili, da je bolj ponižen Človek, ki pa je dobro izveden in se ne straši vsacega pisarja. Uj, to ga je bolelo kompareta Pilata, ker pisava in čitanje je njegova slabost. Jaz bi Vam še nekaj rekel, a bolj na tiho. Kadar pride ta «Edinost» in bo kompare Pilat radoveden gledal, kak je ta «njegov»> dopis, takrat bi ga treba od strani videti, kako jo bode moško držal — narobe.
Da je bil tedaj Bontelj za župana izbran in ne on, to se mu je tako podkadilo, da se je pridušil, da ne bo miroval, dokler ne uniči Bontelja. Odbornike, mislil si je, uže z lepo in modro besedo prepričam, da niso prav delali, ko so zbirali Bonteljii, ki zna pisati in čitati. Kaj pa je ta pisarija? To ni nič posebnega. Županu tudi treba ni, da zna pisati ni čitati, vsaj ima tajnika, ki mu Še celo prenere, kar je pisanega. Podpis županov velja in tega ima kompare Pilat, ker mu ga je v roko privadil bivši občinski tajnik z veliko muko. Ta podpis pa tudi vsak poznati mora, ker tako lepo v velikih kljukastih skokih leze odzdol navzgor.
Pa ne mislite, da je kompare Pilat precej pričel vojno proti Bontelju. Kaj še 1 Dražil ga je počasi 3 dolga leta, zaviral občinsko kolo ter razdiral cesto napredka. Vsaj veste, kaj je »rifana* cokla 1 A po-
*) V «Ed.» in tudi v drugih slov. listih čita se navadno iz Podgrajske občine, kar sicer ni napačno, a pri nas
i'ako moti, ker imamo v okraju 2 vasi podobnega imena: ?odgrad in Podgraje, toraj Podgradaki in Podgrajski.
EDINOST.
kri val je škodo vedno sč svojo modrostjo, nad katero so odborniki kar strmeli in z učenostjo, katerej so se kar klanjali. Da, kompare Pilat je moder Človek. Iz njegovih modrih ust prihaja samo modra beseda in ta mo lra beseda ima tako moč, da bi s« jej čudom čudil Še oni grški modrijan, ki je prebival v sodu ali »lajti«. — Vojno je tedaj vpeljal bolje, kakor najbolji vojskovodja. Samo premislite, polna tri leta so bile «forpoŠte», kakor pravijo »urlavbarji«. Vojni klic pa je bil; P6spi, pospi moje dite drago, još beli dan nijel Ko pa je mislil, da je Bontelja se svojo močjo zaprl v ožino, pričel se je pravi boj. Sprožil je pred kratkim veliki kanon, da se je čulo po vsej občini, pri glavarstvu na Voloskem in pri deželnem odboru v Poreču. Ali smola, velika smola. Občina se je sicer pretresla, ker je najbližja, glavarstvo je samo čulo grom, Poreški deželni odbor pa se Še zmenil ni za kompareta Pilata. Sam sebi ni veroval, da je bilo toliko truda zastonj, da ni nič opravil, a počasi se je streznol in pregledal svoje žalostno stanje. Povedati pa moram, zakaj mu ni Šlo po sreči. Svojega velikega kanona ni bil nabil sč svincem, nego s tistimi par tisoč srebernjaki, katere je bil iz občinskega denarja Bontelj za se spravil in jih kompare Pilat našel. Imel pa je premalo previdnosti, vsaj ni nobeden vojskovodja brez napake. Tisti srebernjaki menda niso bili pravi srebernjaki, ampak ponarejeni. Iz Česa, ne vem, a pravijo, da iz — krompirja! Brižni kompare Pilati Mislil si je: zdaj ali nikdar in zmotil se tako strašansko. Največje zaupanje je imel na »komisarja*, katerega je naročil iz Poreča, da bo Bontelja kaznoval. Pa ga ni in ga ni I Pač pa mu je došel uže drugi beli list iz Poreča, da ■komisarje« rabijo tam za druge potrebe in ne za to, da bi kompare Pilat ukazoval jim hoditi v Pod-grad, kadar bi se mu zazdelo.
Toliko je znano do danas od te strašanske vojne. Kaj se še zgodi, tega ni mogoče uganoti. Le toliko se ve, da se je komparetova vojska raztekla na vse vetrove, kajti on dan je bilo bojno posvetovanje, a ni jih bilo več 29 skupaj, nego samo 8.
Ako se mi bo vredno zdelo in ako se vse ne razprši, kakor pena, poročal Vam bodem, kako se vse konča. Za danes pa Vas samo še pozdravljam in Vam roko podaiem črez hribe in doline. Vaš
?
Iz Krope 19. februvarja. (Konec.)
Nadalje pravi stranka »y«, da je Šlo pri volitvah za narodnost. Dobro! poglejmo si nekoliko te narodne matadorje. PraŠamo vas, kde, kedaj in s čim ste se izkazali toliko razupitim narodnjakom? Morebiti s tem, da javno zahtevate pri c. k. preiskovalne^ sod-niji nemške razsodbe, kakor je to vaš družej pred par leti storil? Podpirate li tako zelo materijalno slovensko žurnalistiko ? Na koliko časopisov ste naročeni? Za kulisami sem čul, da na 1, reci jednega, in Še za tega vam iz ptujih vetrov tudi nekoliko prifrčil Ali se je ona leta, ko je stranka »y« imela močno krmilo naše občine v rokah, uradovalo slovenski? V občinskem uradu ležeči dopisi ne kažejo tega. Čemu toraj druge grditi, ko sami t: i kaki h zaslug za narodnost pokazati nemate? Vedite, kakor je vera brez dobrih del mrtva, isto tako tudi narodnost brez dejanj. Kakor se ptič pozna po petji, tako tudi narodnjak po svojih činih.
Kar pa zadeva ona dva odbornika, koja stranka »y« kot najzagrizlejša nemčurja slika, res nista sicer posebna narodnjaka, a tudi tolika nasprotnika narodnosti ne, kakor stranka »y« upije. Evo vam dokaza. Pri zadnjej volitvi v kup. zbornico sta volila oba od narodne stranke priporočene kandidate. Ko je lansko leto tukajšna nemčurska (čitatelj smejej se!) občina poslala peticijo c. k. ministarstvu za slovensko uradovanje pri sodnijah in za slov. šole, takrat je oni gospod, o katerem dopisnik stranke »y« pravi, da je pod krinko prejšnega župana za kulisami karte mešal, ovo peticijo Drez najmanjše ovire radovoljno podpisal. Ako pa kedo za slovensko uredovanje in slov. Šole prosi, je li zares tolik nasprotnik narodnosti slovenskej?
Slednjič, pravi stranka »y«, da je pri volitvi šlo za občinske koristi. Oglejmo si nekoliko toraj, kako je stanka »y« za občinske koristi uneta. Stranka »y« ima v svojej sredi dva ex župana, katera sta pri ob-činariih ne baš v najboljem spominu. Prvi je županova! pred 13 leti, a njegovega računa zaman iščeš, odobril ga je sam in sicer, kakor se je pred malo meseci, ko je bil gosp. deželni in državni poslanec Pfeifer v tej zadevi tu, sam izrazil: »Nuli von Nuli geht auf«. Kaj ne, to mora brihtna buča biti! Drugi, ki je vladal Kropo od leta 1876 do 1879 ni znal dru-zega, nego dolgove delati, občinsko imetje prodajati in zastavljati, nepostavne naklade delati in jih sč silo izterjevati. Evo tudi njega gospodarstvo: Pri svojem nastopu je prejel občinskega dolga 1300 gld., v treh letih je prodal občinskega imetja, kar je bilo mogoče, a vendar je pustil pri vseh druzih zdatnih nakladih svojemu nastopniku Še 1200 gld. dolga. Stranka »y« pravi: Nu, če mislite, da je kostanj to, da ste dolg plaćali itd. Da, da, prav to je kostanj, kojega se je vam ljubilo in po kojem so se vam sline cedile; a odšel vam je.
Ako tudi vedno in pri vsakej priliki prejšnjemu županu očitate, da ne zna niti brati, niti pisati, ampak le za pero prijeti, znal je vendar tako gospodariti občini v korist, da se je g. Pfeifer sam izrazil, daje malo občin na Kranjskem, ki bi imele račune v takem redu. Se več, on, neveden, znal je celo od stranke »y« do grla zadolženo občino očistiti, to mu mora gotovo v slavo biti, posebno, ako se pomisli, da mu je k temu stranka »y<* vsakojake zapreke stavila. Stranka »y« pravi, to bi mogel vsak. Zakaj pa niste vi tega storili, ako je bilo mogoče?
Očita se tudi stranki »X«, da tare uboge delalce do kosti, da je po njem bilo, kogar je prejšnji župan nasadil na svoje vile. A vendar niti župan, niti kedo drugi izmej stranke »X« ni s c. k. Žandarmerijo rabil in grabil nepostavne naklade, kakor stranka »y«.
Kedaj je od stranke »X« kedo uhozemu delalcu za-rubil in pograbil vse, vse do golega, kar je imel, kakor je storila str. »y?« Anti, to je usmiljenje, to je krščanska ljubezen?
Stranka »y« Čveka tudi o nekih švelarjib, kakor da bi bila sedajna str. »X« zakrivila, da so zgoreli.
Mi svetujemo str. »y,« naj se potrudi svojega najzvestejšega druŽeja F. V. povprašati, more biti jej bode on mogel o tej zadevi (ako bode hotel) nata-njčna pojasnila dati; kajti str. »X« je le toliko znano, da se je od str. »X« plačalo za one nesrečne švelarje blizo 600 gld., koje pa je ami vaš sodrug F. V. v varstvo sprejel. K njemu to: ej blažena str. »y.« Toda tudi tukaj bodeš morala, na prsi trkaje reči: Mea culpa, mea maxima culpa I
Stranka »y« v svojem dopisu tudi pravi: »Kadar gre za občinske koristi, narede pa ti možakarji pravi »fiaŠko«. To pojasnujoč pravi, na je nekdo rekel, ko se je govorilo o napravi kake druge obrtne tovarne: Čemu je nam to, tovarna ali kaj tacega itd., a pozabila je pa omeniti, da je še nekdo drug, ki je bil njihove gore list, izustil takrat, ko je bil gosp. Murnik v tej zadevi v Kropi: Čemu bode nam obrtna šola, ali kaka tovarna? Denarja, denarja nam oskrbite in pošljite, tega potrebujemo bolj, nego obrtne tovarne. Kaj k temu str. »y« porečeš, kaj?
To so faktični uzroki, da je stranka »y« pri volitvi propala, nikakor pa ne krivična, nepostavna vršitev volitve. Kdor je s krivičnimi čini zakrivil, da ljudstvo zaupanja do njega nema, ta naj nikdar ne pričakuje, da bi ga za oskrbnika volilo.
Toliko v obrambo resnice. Naša želja je, da bi bilo polemike konec. Saj menda vendar znate, da je sedanji občinski zastop sestavljen po pravici in resnici. Zastopani ste tudi vi. Zatoraj kličemo: Mir! mir! I ti resnici čast! Pa je amen.
Domače in razne vesti.
Odbor polit, društva »Edinost« je čestital telegraflčno ministru predsedniku grofu Taaffeju na dan njegove petdesetletnice dne 24. t. m., in sicer v slovenskem jeziku, na katero čestitko se je grof Taaffe precej drugi dan zahvalil telegraflčno tudi v slovenskem jeziku tako le: »Hvaia za spomin. Taaffe«.
MilosilJIvi škof dr. Janez Glavina je izdal minoli teden »pastirsk lisi«, v katerem popisuje v krasnej besedi zgodovino, namen in potrebo novega dijaškega teminiiča, ki se odpre v prihodnjem Šolskem letu, ter duhovnike in vernike opominja, naj z darovi še dalje podpirajo ta imenitni zavod, ker do-zdaj skupljena svota nikakor ne zadoščuje, — pomanjkanje duhovnikov pa prihaja Čedalje občutljivejše. — Iz izkaza, ki je priložen pastirskemu listu, posnemamo, da se je uo novega leta nabralo 114356 gld., od te svote pa uže izdalo 70.000 gld. za nakup hiU blizu stolne cerkve sv. Jušta.
Mil. iriaHkega Škota postopanje v naslednjej zauevi je velike hvale vredno. Dosedaj je spadal samostan oo. kapucinov pod provincijala v Ja-kinu v Italiji, čemer se je bilo čuditi in kar je imelo tudi to napako, da so oo. kapucini bili sami Italijani, katerih nobeden ni znal slovensko. Znano pa je, da v kapucinsko cerkev zahaja skoro samo slovensko ljudstvo. No, naš milostiljivi škof je izdal naredbo, po katerej bode omenjeni samostan odslej spadal pod ljuljanskega provincijala, vsled česar bodo odslej v Trst pošiljali tudi slovenske oo. kapucine, ki bodo tudi slovensko pridigali, kar je skoz in skoz potrebno, ker 9/i« obiskovalcev one cerkve ne umeje italijanščine. Ta naredba daje »Gittadinu« povod, da se zopet enkrat spravlja na Nabergoja, kakor, da bi on uka-zaval tudi samostanom. On piše, da se bode odslej slišal v cerkvi na »Montuzzi« »il nobile linguaggio del »zakaj« e del »tukaj«, a da s kapucini in Praža-kovimi dekreti Nabergoj »e compagnia bella* ne poslovan! Trsta, da je treba kaj druzega itd. Res je, da je Nabergoj upliven mož, a da bi celo na cerkev uplival, o tem nas podučuje še le »Cittadino«, ki je jako kratkega spomina in močno starika. Se li »Cittadino« ne spominja, kako je pred par leti g. Nabergoja stavil v izgled vsem drugim mestnim očetom in državnim poslancem tržaškim? Mi puščamo radi »Cit-tadinu« njegove neslane burke, ki malo pristujejo ozbiljnemu listu, le to mu pravimo : Eppur si muove »lo »zakaj« ed il »tukaj«.
Tržaške novosti. Mestni magistrat naznanja, da imajo hišni gospodarji plačati najdalje do 9. mar-cija hišni davek in doklado na najemŠčino za prvi semester t. 1.; kedor ne plača v omenjenem obroku, računali se mu bodo obresti 6% od 24. t. m. naprej, pa se ima nadejati tudi rubeža. — V kratkem pride v Trst ministerijalna komisija, ki bode tukaj na mestu študirala praŠanje odprave proste luke; komisijo pomnože tudi nekateri tržaški trgovci in kakor se sliši, pogaja se dunajska vlada s peštansko, da se še v tem poletju napravi neka pogodba, po katerej se odpravite h krati prosti luki v Trstu in na Reki, kar se torej utegne zgoditi uže prihodnje leto. — 12. mar-cija bode pred tuk. sodnijo intresanten proces mej »Tagblattovci« in tetko tržaško, in to, kakor poslednje dejanje one vojne, ki je nad 1 mesec trajala mej obema listoma. Kakor se sliši, utegne biti to poslednje dejanje jako interesantno in podučljivo za one, ki prištevajo nemškej kulturi posebno moč. — Baldasar Reich, učitelj borenja v Trstu, šel je v saboto z nekim mladeničem, svojim učencem v najboljšej volji iz svojega stanovanja. Zapusti mladeniča in gre k nekemu rokovičarju v Via Riborgo Št. 25, tam ukaže nekatera dela; ko pa zapusti ves vesel rokovičarja in je še na stopnicah, potegne iz žepa samokres, pomori in sproži strel v sence tako, da mu je Sla krogla skoz možjane in prišla pri drugem senci zopet na svitlo. Mož je ostal precej mrtev, kar je konstatirala tudi precej došla komisija. Reich je bil rojen v Vendišenu na Moravskem, imel je 58 let in je Živel v dobrih
razmerah. Bil je vojak in se je v Trstu naselil, ko je zapustil vojake, bil je pravi mojster v borenji in v mestu obče čislan. V njegovem stanovanju je komisija nasla denarja, zlatenine in drugih vrednostnih predmetov, zarad česar ni misliti, da bi se bil mož usmrtil v gmotnih zadregah; toliko težavnejše pa je uganoti uzrok samomora. Njegovi prijatelji so mu napravili v ponedeljek lep pogreb —Samomor je po* stal občna bolezen, proti katerej mora človeško društvo delati; a glavni uzrok samomorom je materija-lizem, ki se preveč širi na škodo idealizma in prave morale, kar oboje je temelj človeške sieČe. — Ustrelil se je 26. t. m. na tržaškem gradu nek Anton Wagner, narednik 11. bataljona trdnjavskih topničarjev. Bilje prestavljen k mestnemu vojaškemu poveljništvu; a namesto, da bi bil zapustil grad, vzel je puško in se ž njo ustrelil v pisarni, kder je navadno pisal. — Nek 32 letni zidar v via sette Fontane si je bil prinesel v svojo sobo večjo posodo tlečega oglja z namenom, da se usmrti z ogljevcem; a ker se je preveč kadilo, zapazil je njegov sosed stvar, vrata stlo odprl in našel samomorilca v polnej nezavesti. Polival ga je z mrzlo vodo in ga k malu zopet obudil k živenju, tako sicer, da je ta zmoten človek mogel uže drugi dan zopet na delo. — 24. t. m. je bil pogreb nekega stavca G. Kravanja, ki je bil nekda ud društva svobodnih mislecev; namerjavalo se je najbrže z mrtvecem napraviti neko domonstracijo, zato je veči oddelek policije sprevod nadzoroval in ni pustil da bi šel po Korsu. Več policijskih nadzornikov je spremljalo sprevod tudi do pokopališča tako, da je bil ves pogreb pod redarskim varstvom. Tudi kaj zanimivega, a za Trst nič novega. — Mesar Jožef SefFaro je gnal junico v klalnico, a na potu ga je junica vrgla in tako ranila na več mestih, da je moral precej v bolnico. — Necega pijanca, 37 letnega fakina Tomaža Brožič.i iz Rocola so zarad raz-sajanja vrgli iz kavarne v via sette Fontane; padel je tako nesrečno, da si je močno poškodoval na levej nogi in da se mora zdaj zdraviti v bolnici. Tako se godi pijancem! — Mlad pek, Albert Bučar, gotovo Ljubljančan, prepiral se je predvčeranjem v nekej Ijudskej kuhinji v via Amalia; a iz besed je nastal tepež in nasprotnik Bučarjev mu je zagnal v glavo majoliko od litra ter ga tako nevarno ranil, da gaje policija precej odvedla v bolnico. Kesneje pa je policija ujela in zaprla napastnika. Prepir je bil nekda političnega značaja. Naši ljudje se v gostilnah vedno hudo prepirajo z Laboni. Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pridno čitali in napredovali na tihem, pa pustili razsaja nje lahonorn. — Predvčeranjem je prišel 65 letni fakin Franc Oblak, rodom z Hriba na Kranjskem, tako nesrečno mej hišna vrata Št. 377 v via Aldighieri in nek voz, kije hitro vozil skoz ta vrata, da si je zlomil par reber, vsle I česar so ga odnesli v bolnico. — Predvčerajšnjem je odšla iz Trsta v Begunje še precej velika družba na večletno ječo obsojenih žensk; bile so priklenjene skupaj in imele so močno spremstvo tukajšnjih redarjev. — Kakor se sliši, spustila je iz zapora sodnija več onih, ki so bili uže po več mesecev zaprti, ker na sumu veleizdaje, mej temi so tudi nekateri slovenski »Pepci« iz Rihen-berga ali kde tam iz Vipavskega. O sancta simplicitas!
Umrli. Razen velike zgube onih dveh odlič-njakov, katerih omenjamo posebe, nam je nemila smrt vzela tudi dva druga izvrstna rodoljuba; eden čest. gospod Josip Cemt, bivši mnogoletni duhovni pastir v Barkovljai), umrl je v petek v Tržiču na Kranjskem in drugi, gosp. Martin Sckweiger, živinozdravnik, posestnik in trgovec v Staremtrgu pri Ložu na Kranj-kem, kateri je bil eden najplemenltejših in delalnej-ših rodoljubov onoga okraja, umrl je dan poprej. — Bodi jima zemljica lehka.
Policijsko. Te dni je prijela policija necega fakina, ki je izneveril svojemu gospodarju gld. 32 — Vkradli so tatovi te dni tudi poštno skrinjco polno pisem, a policije jo je zopet našla. — Policija je zaprla predvčerajšnjem dva 13 in 15 letna dečka, ker sta kradla po mestu in ta dva dečka sta uŽe dobro poznana tatova 1 Strašno! 13 letni dečki uže poznani tatovi 1 — Znanemu duhovnu so lumpje v Riborgu predvčerajšnjem popoludne o belem dnevu, ko je šel po tistej ulici, ukradli suknjo raz pleČ. — Kaj hočete še veči Isto popoludne so ukradli drugemu gospodu v Via Cecilia tudi zimsko suknjo. — V nekej kavarni so kavarnanju tudi po dnevi odnesli suknjo in klobuk. — V nekej prodajalnici duhana si je dal nek potepuh pokazati smotke veržinije, da si bo zbiral; a komaj dobi polno škatljo v roke, popiha kroz vrata in zgine. — Nek mornar je kupoval razno blago v Via S. Sebastiano, a mej tein ko je barantal, zginola mu je iz žepa listnica, v keterej je imel svoje doko-mente, 100 frankov in 3 gld.
Pred sodnijo je stala v soboto neka 58 letna Frančiška Gontento iz Pirane, katera je mladega fantička Dominika Maraspina zapeljala, da je pokradel materi zlatenine za 62 gld.; ona pa mu je dala zato v več obrokih 5 gld. za bombone. Sodnija jo je obsodila na 6 mesce zapora ; a kaj bi tatica-copernica zaslužila, ki mlado dete zapeljuje k tatvini? — Bila je v soboto tudi obravnava proti nekemu Antonu Massarich iz Lovrane v Istri, ker je vskrunil mrtvo truplo neke Ivane Batistin. Babjeverstvo je mej kmeti v Istri še mnogo razširjeno in tako je ta Massarich prepričan, da je bila rajnka Batistin coprnica (po istrsko vukodlak imenovana); Ana Batistin in Bolcich Ivan sta Massarichu svetovala, naj mrtvo s tremi cveki na rakvo trdno pribije, da ne bo hodila več strašit, češ da take coprnice pijejo tudi krv majhnim otrokom. Massarich je v resnici pribil mrtvo s tremi močnimi cveki na rakev, kar se je zvedelo in zato je sodnija vse tri dejala v zatožni stan ; ker pa Massa-ricba ni bilo pri obravnavi, zato je sodnija preložila obravnavo, da mej tem Massarlcha dobi z lepoma ali se silo in da zašliši tudi ondotnoga gospoda duhovnika. — Sramota, da še zdaj ljudje verujejo na copernice.
EDINOST.
Coprniee so pač jezične babe, ki z jezikom ljudi opravljajo in nemir delajo v občinah, a uzrok temu ni črtova moč na one ž'nske, ampak le surovost in slaba odgoja. To naj si zapamtijo naši kmetje 1 — Tudi ta je lep i. — Policijskega stražnika Henrika Šušnika je obsodila sodnija na 3 dni zapora, ker je br^z pravice preiskoval stanovanje nekega havzirar ja zarad suma, da ima vkradeno blago, kar se pa ni obistinilo.
MU. škof dr. AloiztJ Zorn došel je včeraj v Trst, in se o Ipelje jutri v Poreč, kder so bode prihodnjo nedeljo vršila slovesna instalacija.
Bog živi novega višega pastirja mnogo let v prid in radost ubogemu isterskemu ljudstvu 1
Služba živinozdravnika je razpisana za mesto Gorico. Letna plači znaša 400 gld. in 50 gld. potnine. Prošnje se imajo vložiti v štirih tednih.
f Dr. tttcfai) Kučevar. Materi Slavi oko rosi; umrl je v Gelji 22. t. m., kakor smo uže v zadnjem listu ob kratkem poročili, oče štajerskih Slovencev, dr. Štefan Kočevar, preblag in plemenit mož, kakoršnih je malo. On je bil še stara korenina, kakorŠnih imamo uže malo, pa jih tudi mnogo nikoli nismo imeli. Ves goreč za svoj narod, trudil se je zanj uže takrat, ko je bila Še gosta narodna tema po vseh slovenskih okrajinah, ko je visel Meternihov meč nad glavo vsaceinu rodoljubu. — Porodil se je on v 15. dan avgusta 1808 v Središči. Tu je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo je dovršil v Mariboru 1. 48-26; šel je na vseučilišče ter ga obiskoval najprej v Gradcu, potem na Dunaji, kder je bil leta 1834 promoviran doktorjem medicine in kirurgije. Potem se je naselil kot praktični zdravnik v Gelji, leta 183G pa prišel v Podčetrtek kot okrajni fizik; iz tega kraja je bil zopet v Celje premeščen v letu 1852 in od te dobe je vedno bil v tem mestu. — Uže na vseučilišči v Gradci se je seznanil z Ljudevitom Gajem, ki je probudil hrvatsko literaturo in bil vrstnik slovenskih štajerskih pisateljev Antona Murka in Josipa MurŠeci. V družbi teh prijateljev mu je srce uzgal plamen žive ljubezni do svoje domovine in svojega naroda. Poznejše,kot zdravnik, sklicaval je skupaj svoje rojake ter jih učil in izpodbujal za dom, nagovarjal je posebno izobražene svoje domorodce, duhovnike, uradnike, premožne in izobražene posestnike, naj delajo za dom, mej ljudstvo in dijake je delil knjige. V trdnej zvezi z Stanko Vrazom, Miklošičem in Trstenjakom se je trudil za povzdigo slovenskega in hrvatskega slovstva. — V Gelji je bil on vedno na čelu vsemu slovenskemu gibanju, v letu 1862 je tu ustanovil čitalnico, ter vedno neumorno delal, podpiral vsa narodna podjetja z svetom in denarno pripomočjo. — Njegov značaj je bil kakor solnce čist. — Posnemajmo tacega moža in bodimo mu hvaležni s tem, da hodimo po njegovih stopinjah.
f Ivan Šolar, katerega nam je v z ela smrt isti dan, ko dr. Kočevarja, bil je vrl, blagi, zaslužen Slovenec, veren sin našega naroda, ter neumorno dela-len v velevažnem svojem poklicu kot deželni šolski nadzornik srednjih Šol v Dalmaciji. — Porojen je bil v Kropi na Gorenjskem leta 1827; gimnazijo je študiral v Novem mestu, logiko in filozofijo (sedmo in osmo šolo) pa v Ljubljani. V maŠnika je bil posvečen leta 1850. V letu 1853 je postal suplent za klasično filologijo na ljubljanskej gimnaziji. V letu 1857 je izvršil i/pite za višjo gimnazijo ter je prišel potem za profesorja na goriško gimnazijo. V letu 1867 je bil premeščen na ljubljansko gimnazijo in v letu 1871 imevovan za šolskega nadzornika na Kranjskem, od kodar je bil v letu 1879 premeščen v Dalmacijo, kder si jj, kakor na Kranjskem, pridobil občno priznanje za svoje zasluge, pa tudi spoštovanje mej vsem narodom.
Nesreče. Parnik, ki je prevažal blago in popotnike mej Filipinskimi otoci, spršil se je v zrak; nad 100 ljudi je pri tem smrt storilo. — Parnik «Buenos Ayi'ian» je pri otoku Aran zadel ob parnik »Strath-dee» tako silno, da se je ta v tnalo minutah potopil; enajst mornarjev je utonilo, i le enega so oteli. — Povodenj v severnej Ameriki je bila še veliko hujSa, nego na Tirolskem i mnogo ljudi je pokončala. Samo v mestu Louisville se ceni škoda na tri milijone dolarjev, po vsej dolini pa, skoz katero teče reka Ouio, računi si škoda na 20 milijonov dolarjev.
Listnica upravništva: Č. gosp, A. Đ. v P. Prejeli Vašo listnico in Vam naznanjamo, da je vse v redu.
Llstnloa uredništva : G. J. Z v K. — Prejeli Vaše pismo in Vam odgovarjamo, da mi ne moremo čitati v srcih, jeli kedo pravi narodnjak ali ne. — Če se Vam krivica godi, lehko se opravičite v poslanici. — Nam pa ni znano, da bi bili Vi direktno Žaljeni in menimo, da so Vaše pret-nje na nepravem mestu. — Mi ne sprejemljcmo, dopisov, ako niso podpisani po poštenih možeh. Terjati pa ne more nihče od nas, da poznamo osobnosti in strasti v vsakej občini. — Će se nam je kedo nalagal, mi gotovo zvemo in njegovo ime objavimo, kakor smo uže večkrat
fjretili; drugače ne moremo lažnikov kaznovati — A dok-er nemamo drugih dokazov, ne moremo postopati.
Tržno porodilo*
Kava,. — V Še precej dobrem obrajtu. Prodalo se je zadnje 3 dni blizo 1500 vreč Rio po gld. 45 do gld. 52.
Sladkor. — Mlahova kupčija, cene slabe. Sladkor vrečah I. vrste gld. 29 do gld. 29l/t.
Sadje. — Gre dobro od rok po nespremenjenih, a trdnih cenah.
Olje. — Prav tako.
Petrolje. — Gre od rok po trdnih nespremenjih cenah do gld 10'/,.
DomaČi pridelki in Žito. — Brez pravega prašanja, cene mlahove. — Seno dobro gre po gld. 1.60 do gld. 2.10.
Borsno poročilo.
Borsa postala je jako optimistična; spekulacija je začela v veČib razmerah, kurzi vsled tega rastejo in
so rente posebno iskane; tudi valute in	devize so
trdne. — Dobro znamenje, samo pameti je	treba bor-zijancem, da stvari ne pretirajo.
Dunajska borsa
dne 21. februvarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld. JI5 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78	» 65 ■
Zlata renta..........97	» 15 »
57, avst. renta........93	» 20 »
Delnice narodne banke ..... 827	» — ■
Kreditne delnice........313	» — »
London 10 lir sterlin......119	» 80 »
Napoleon...........9	»48»/,»
G. kr. cekini.........5	» 65 »
100 državnih mark.......58	» 50 »
Podpisano podjetje naznanja vsakemu, kateri bi se utegnol za to zanimati, da na prostoru pod še-tališčem »v. Andreja je na prodaj ves les i n drugi materijal raznih poslopij bivše razstave, kakor: trainl, deske, dile, remeljni, slekla, asfaltiran karton, oboki itd. Kedor želi kupiti manj, ali več tega raznega gradiva za stavbe, naproŠen je, da se oglasi v pisarni podjetja na prostoru bivše razstave.
V Trstu, 20. februvarja 1883.	3—1
Podjetje za stavbe razstave.
TRST IN OKOLICA.
Zgodovinska slika.
Spisal Matija Sila (M. Skalovič.)
Ta iz podlistka »Edinosti« ponatisnena knjiga je prav zdaj dovršena in se dobiva pri upravništvu za 45, S poštnino vred za 50 80l-dov. Obsega blizu 10 pol. — Vredna je, da si jo omisli vsak rodoljub v Trstu in okolici, pa tudi drugod po Slovenskem. — Koristna in zanimljiva bo posebno učeče] se mladini, katerej dela čast, če pozna zgodovino mile očetnjave.
Suhe gobe!
Ako ima kedo na prodaj lepo posuienih,
ne piškavih gob, naj ■ i pošlje uzore, naj na- j i znani koliko jih ima m • in po kaki ceni jih da, & a pod sledečem našlo- 2. vom,
Upravništvo "Edinosti* za A. B. v Trsta.
Suhe gobo!
Neprevarljivo 1
Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč
Roborantium
(sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno ? " dela proti pleševostl 'Š "S in izpadanja las. Uspeh • garantiran, ako se več- » „ krat rabi. Odpošilja se g i v originalnih stekle- s ■ nlcah po f. 1. 50 In g steklenicah za posku— šnjo po f. 1. - po V Trsti pri Pavlu Rocoa. J. Grolloh v Brnu (Brdnn.)
Nobena prevara!
v
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričallh, katere so morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni (10-4)	Rovi«, Corto it. 47.
The Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo tF eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer - jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
^ V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanke za Singer jeve šivalne stroje komad 3 kr, in tucat 30 kr.	{13—li)
Prva istrska voščarna
v Rovinju
odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 In v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, C. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujnmo po sledečih cenah:
I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.—
H. vrsta......... , . 1.65
III. vrsta...... . . . » »1.40
Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » • 1.20 NB. Te cene se razumejo v Bovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12-2	Fiflll di Antonlo Artusl.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproatn in naravno zdravilo je prava do-brodejna pimoft in ni treba mnogih besedi, da ae dokaže njihova Čudovita mo8. fle se le rabijo nekoliko dol, olujffajo in prelenqjo prav kmalu najtrdo-
____ . ..	, rrtitniBe Jtelodtne bolesti. Prav Izvrstno rstreiajo
■oper hemorojde, proti boleznim na jatrlh in na vrenlol, proti Crevetniiu boleznim in proti glistam, pri f enakih mlečnih nadlolnostih, aoper beli tok boijast, zoper srcopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, an.pak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10-> Prodftjejo se v vseh glavnin lekarnicah na svetu : za naroCbo in pofli-JJaive pa edino v lekornict Criitnfolttti v Gorici, v Trstu v lekarni O /•ntiti i G. B. RovU in O. B. Foraboiehi. Ena steklenica stane 30 novnev Varovati so je pokvarjenih pointtkov, s katerimi se za volj Celje p. dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene rnottl in vreduoato _ l.
Breplačno in oproščeno poštnine
raspoŠilja se
Izkaz flomor temo na loterije v letu 1883
od
Profesorja Rudolfa pl. Orlice
pisatelj matematike — Westend v Berolinu

[ SO premij \	| U»tanovl|enn IH4T |
Diplom za zasluge mejnarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tvarine in
aparate za pospaSevanje zdravja
===== PODPISI! -;
Nje veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr. visokost voivoda Edinburški Spenuer, razstavi načelnik. — Joh Erie Ericnsen, odseka načelnik. — Mark H. Judge, tajnik. Ozdravljanje katara, kašlja, hripavoMi, prsnih in želodčnih bolezni,
pomanjkanja krvi pri slabotnem životu in probavljanju, kakor krepilo pri vseh okrevajočih po vsakej bolezni
vedno z gotovim uspehom rabljen. Ivana lloffa sladni izleček zdravstvenega piva, Ivana Hoffa koncentrirani sladnl izleček, Ivana Hofta sladna čokolada, Ivana HofTn. prsni sladni izlečni bonboni. Vsakdanja pohvalna pisma priznavajo njih zdravilno moč.
Javna pohvalna pisma S
l
Prosim Više blagorodje, pošljite mi zopet 28 stekle ii<; vašega izvstnega Ivana Hoffovega sladnega zlečka-zdravstvenega piva in 5 mošenj Iv. HofTn prsnih sludnih bonbonov v pltvem papirju proti povzetju. — Ob enem Vtm poročam, da sem uže 5 let trpel vsled plučneg« katar« In pozneje skoraj eno leto vsled bljuvanja krvi na zgagi In zgačkanju v sapniku; kar pa rabim pivo iz sladnega IzleSka, Šutim zdatno boljianje in upam. da se pri daljlej rabi popolnoma ozdravim. Sloer če bom le tako zdrav, kakor se čutim zda), uže sem popolnoma tadovoljln t Vašim Ivana HolTa pivom iz sladnega izlečka. Z največjim spoštovanjem Vam vedno udani.
Edvard Kollman, merski nadzornik.
V Mariboru, 27. novembra 1882. Glavne zaloge: v Trstu rlol " " "
V Gorici, 2 aprila 1882.
Vaše blagorodje!
Vaš Jvana Hojfa koncentrirani sladni izleček me je jako okrepil in moram Vam hvalo tireSi ta to izvrstno in dobrodelno zdravilo. Prosim pošljite mi še 6 steklenic koncentriranega sladnega izlečka.
Konst. vitez Dabrowsky, c. k. stotnik.
Hojfova sladna čokolada je zadostila uit davno £5w-tetej potrebi kakor rejilo in zdravilo -prt pomanjkanja krvi (Chlorose) in slabem mešanju krvi, kakor tudi premnogim it tega itvirajo&im boleznim.
Dr. med in pliil. Feliks Paul Ritterfeld pr zdravnik v Frankfurtu na M. Fran Prinz. via Acquedotto, Jakob Seravallo lekarničar via Cavana, Dom. Costa; v Go-6 Cristofolettl c. k dvomi lekamičar; PulJ: Monay Delloaters.VLjubljanl: P Lassnik H. L Wenzel V. Mariboru: P.Holasek. Svarilo pred ponarejanjem. Naj se 7ahtevajo le pristni Hoffovi sladni preparati. (Varstvena _marka, doprsna podoba iznajdenlka,__12—10
jHofTovi prlMni bonboni iz »ladne^a izločka lo v plavil* za^vojlb.j
l
t



Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Isdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu,