Kako so se ure med seboj prepirale V nekem mestu imajo muzej, v katerem imajo na tisoče različnih ur razstavljenih. Enkrat v vsakem trinajstem letu bije tam vsaka ura trinajstk r a t — prav res! O polnoči, tega dne, se začno vse skrivnostno in potihoma pogovarjati. Peščena ura se prva oglasi in reče: »Kakor veste, drage moje sestre, deli moj pesek čas v ure! Mnogo veselja, sreče in žalosti sem videla. Moja na-  vada je, da grem ved-  no točno!« »Bim-bam, bim-bam!« se oglasi stolpna ura in pravi: »Vsi ljudje me slavijo in ča- stijo ter pravijo, da sem največja ura na svetu! Ali mi mogoče katera tovarišica to oporeka? Kar je res, je le res!« Nato se oglasi v svoji omarici ura s prekrasno pesmijo: »Tri sto let se že oglaša moja pesem, pa kljub temu še nisem utrujena. Komu se še posreči naznanjati ure na tako lep način, kakor jih naznanjam jaz?« Nato zakliče, v mala urica s prav neke ^* JaJcu' tihim glaskom: »Oh, drage sestrice, ve- rujte mi samo, jaz sem prva žepna ura. če natančno premi- slite, od vseh ur sem jaz najbolj poznana in slavna.« Naenkrat se zasliši ropot in budilka zavpije: »Drage sestre, vse ste slavne in dobre, a vendar moja naloga med vami je najbolj odgovorna! Kako mirno počivajo ljudje tam, kjer imajo mene, ker vedo, da se name lahko zanesejo!« »Tik-tak,« zamrmra ura z nihali, »jaz razdelim vsak dolg dan v štiri in dvajset kratkih ur in v nešteto minut in še več sekund. Kdor je v sobi, vsak me rad pogleda! Če hočem, tudi obstojim in čas obstane z menoj! Včasih me pa ustavijo tudi otroci, ki so preveč radovedni in radi pogledajo, kakšna sem znotraj. Ali pa se poigrajo z mojimi uteži, pri tem me pa spravijo iz ravnotežja — in obstanem.« »To, kar zna ura z nihali, znamo tudi me!« so zaklicale vse ure in obstale. In res, v vsej veliki sobi je vladala grobna tišina, tako grobna tišina, da so se slišale stopinje mišk, ki so se podale na svoj običajni nočni sprehod ... Samo na steni hiše se je smejala sončna ura. Senčni kazalec potuje neprenehoma vedno veselo okoli. Četudi stoje vse ure, sončna ura bo vekomaj šla ...