it. 28. V Gorici, v soboto dne 7. aprila 19061 Uhaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto .,8 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ift H •Kažipotomt ob novem lotu vred po poŠti pre-„;ii.iisii ali v norici n« dom poSUjanai \sc letu.........IS K 20 h. ali gld. 0'«0 (,!-: leta........ti » HO » » » 3-30 ¦Vjt leta . .... . . .. .. 3 »^0 .» » . » 1-70 pi-.«amičn Naročnino sprejema upravni&vo v Oosposki ulici :^v. "¦ v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek i sat lian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer: ob nedeljah ,a cd S. do 12. ure. Na naročila bret doposlane na rsininc se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račuiiijo po petit-vrstafiT Co fiskaii-) l-^rat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 Tsr. vsuko ^ vr-ts. Večkrat po dogodbi. — \Y0je Črko po prostori. I __ Rfklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta | - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- Tečaj XXXVI. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jo mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7. v I. nadstr, na levo v tiskarni. • ¦ Naročnino in oglase je pla«ati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo, v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravmstvu. ¦ - , »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. s-. »s9?a* >n »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sciiwarzv Šolski ulici, Jel lersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici st. 22 : — v Trstu v. tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrtjČelc (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ob Sajerjeui 45-lefnid Dolgih petinštirideset let je preteklo, odkar pripada vit. Pajer deželnemu zboru, oziroma odkar stoji v prvih vrstah in pozneje na čelu laške liberalno stranke v deželi. Dolgih petinSti-ridenet let pa se tudi borimo ž njim goriški Slovenci. Pajor, po katerem se pretaka slo-vensko-nemSka kri, je nadarjen mož, nit politik. Glavni boritelj za pozicijo, na kateri stojijo dandanašnji Lahi med nami, je bil on, ob pomoči vlado in ob nilačnosti in neodločnosti s slovenske hlrani. Res, da ni lahka naloga, boriti se s tako premenetim človekom, kakor je Pajer, in bojevati se zajedno proti krivični vladi, ki hoče živeti le od razdrtij, ali res je pa tudi, da če premo* Itrivamo teh 45 let, moramo reči, da zadene nemala krivda tudi goriške Slo-venee same, da je zmagal Pajor nad nami, du nam stoji na tilniku kot trium-Lttor. > V razvalinah loži pred njim slo- venska politika, le par vojščakov imamo, ki sci oglašajo proti njemu, kadar nas ¦ v deželnem zastopstvu obklada s krivi->ami, vse drugo je slepo kapituliralo Yjjred mogočnim laškim generalom. Našel |sf; je slovenski Efijalt, ki jo tačas, ko , je bilo treba odločilnega naskoka, izdal I sveto slovensko stvar, so mu vrgel ia I osebnih špekulacij pod noge, *»;• po-^t««gnil za seboj svoje pajdaše. Najža« '?|liii5taej&i trenotek v naši politični zgo-fidovin.! s Od takrat naprej Pajer tepta Slo-pvt-i.iO na najbrezobzirnejši način, pola-:i >r'U]f deželni odbor ter peha slovenščino % '*<•. uradov, od takrat naprej se poslužuje nasproti Slovencem celo tako ma-S|toč»»tinh sredstev, kakorsuih se je po* * služil v c. kr. kmetijskem društvu. Od | takrat naprej je absoluten gospodar v deželi. Lahi ga častijo ter prepuščajo vse njegovi končni odločitvi. On je njihov bog. Dasi ima tudi med njimi političnih nasprotnikov, dasi si pridobiva kle« rikalizem vedno ugodnejša tla med Fur-lani, vendar ni misliti na to, da bi ga kdaj pregnali z njegovega mesta. Za sedaj jim je še vedno naravnost nenadomestljiv ; nikogar nimajo, kogar bi postavili na njegovo mesto. Drugega Pajerja ni. Dasi je že v visokih letih, je vendar še svežega duha in močno drži va~ jeti laške politike v svojih rokah. Slovenci bomo bržčas še dolgo Čutili njegovo železno pest — ako se ne izvrši pri prihodnjih deželnozborskih volitvah potrebna sprememba! Če se izvrši, potem je konec Pajerjeve glorije, če ne pa bo nas teptal do svojega zadnjega dne... Ob teh trenotkih pač britko čutimo vso težo klerikalne politike v deželi, ki so je spojila s Pajerjem, čutimo vse breme izdajalstva vrsenskega Efijalta, ki se pa najbrže tudi ob slavlju 45-let-nice skupno z Lahf klanja laškemu bogu, ki je tudi njegov bog, kakor se mu je očitno klanjal in ga javno hva-Hsal-takrat, ko je grmelo s slovenske napredne strani na sivo glavo Pajer-jevo v deželni hiši. Klerikalna politika slovenskih za-lopljencer je dandanašnji glavna opora Pajerju, ta ga drži pokoncu, na prestolu, s katerega vlada po svoji volji. Ko neha prevladavati taka politika med nami, se sesuje prestol, in z njega izgine Pajer ali pa kdo drugi, če se drzne sesti nanj ter varovati njegovega duha v laški politiki. Ob Pajerjevi 45-letnici si moramo živo predstaviti pred oči, kaj je v deželi krivega, kaj nas ovira v boju za naše pravice, in skleniti moramo nov, neizprosen boj sovražniku pod domačo streho, ker le če bo ta strt, se stre tudi laška oholost in objestnost! V seji dne" 2. t. m. je predložila vlada kranjskemu deželnemu zbofu načrt volilne reforme za deželni zbor. Iz vladne predloge podajamo te-le glavne podatke: Osnova bodočega deželnega zbora. V deželnem zboru je sedem in štirideset zbornikov, namreč: a) Ljubljanski knez in Škof, b) šest in štirideset izvoljenih poslancev, in to: I. deset poslancev za veliko posestvo; II. deset poslance za mesta, trge in obrtne kraje imenovane v volitvenem redu ter za za trgovsko in obrtno zbornico: III. šestnajst poslancev za ostale občine vojvodine Kranjske; IV. deset poslancev za občni volilski razred. Volilni okraji za volitev poslancev v volilskem razredu mest, trgov in obrtnih krajev so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana; 2, mestna občina Idrija: 3. mestne občine Kranj, Škofja Loka in Kamnik, tržna občina Železniki, trg Veliki Mengeš in selška občina Domžale; 4. mestna občina Radovljica, tržni občni Tržič in Kropa, trg Jesenice s sosesko Sava, soseska Javornik, selška občina Kamna Gorica in trg Bela peč; 5. trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče, Vipava in Cerknica ter mestna občina Lož; 6. mestne občine Novo Mesto, Višnja Gora, Črnomelj in Metlika, mesti Krško in Kostanjevica, trgi Litija, Mokronog, Radeče in Žužemperk ter soseski Zagorje in Toplice v-selški občini Zagorje; 7. mesto Kočevje in trg Ribnica. Volilni okraji za volitev poslancev iz kmetskih občin so sledeči sodni okraji: ! 1. Ljubljana in Vrhnika (dva poslanca); 2. Kamnik in Brdo; 3. Kranj, Tržič in Škofja Loka (dva poslanca); 4. Radovljica in Kranjska gora; 5. Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica (dva poslanca); • 6. Vipava in Idrija; 7. Novo Mesto, Kosta- { njevica in Krško; 8. Trebnje, Višnja Gora, ; Žužemperk, Mokronog in Radeče (dva poslanca); 9. Kočevje, Ribnica in Velike Lašče (dva po- je v svojem govoru povdarjal, da smatra dada slanca); 10. Črnomelj in Metlika; 11. Litija, zastopstvo interesov za najprimernejše načelo, Občna kurija. — Volilni okraji za volitev poslancev občnega volilskega razreda so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana s seL skimi občinami Dobrtmje, Moste, Zgornja Šiška, Rudnik, Spodnja. Šiška in Vič; potem sodni okraji: 2. Ljubljana (brez deželnega stolnega mesta Ljubljana ter drugih pod 1. naštetih selških občin) in Vrhnika; 3. Brdo in Kamnik ter selške občine Cerklje, Šenčur, Vogjje in Smlednik v sodnijskem okraju Kranj; 4. Kranj (brez pod 3. naštetih selških občin), Tržič, Kranjska Gora in Radovljica; 5. Škojja Loka, Idrya in Logatec; 6. Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Senožeče, Vipava in Cerknica; 7. Litp, Radeče in Višnja Gora; 8. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje; 9. Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žužempork, potem selške občine Poljane in Črmošnice v sodnijskem okraju Novo Mesto ter Planina v sodmjskem okraju Črnomelj; 10. Metlika, Novo Mesto (brez selških občin Poljane in Črmošnice) in Črnomelj (brez selške občine Planina). Deželni odbor. — Deželni odbor, ki je gospodarski in izvrševal™ oddelek deželnega zastopa, ima deželnega poglavarja za prvosed-nika in pet prisednikov, izvoljenih izmed zbranih deželnih poslancev. Enega prisednika v deželni odbor volijo poslanci za veliko posestvo, enega poslanci za mesta, trge in obrtne kraje in trgovsko zbornico, enega poslanci za kmet-ske občine, enega poslanci za občid volilski razred ter enega vsi zbrani deželni poslanci izmed sebe. »Slovenski Narod" piše o tem: „V dež. zboru je padla krinka z obrazov in se je pokazalo, da je med vlado, med Nemci in med klerikalci sklenjen dogovor v svrho, da se slovensko meščanstvo oropa primernega zastopstva in s tem upliva na javne zadeve. Vladni načrt volilne reforme.za Kranjsko je za meščanstvo in tudi za delavstvo roparski atentat in bije v obraz vsaki pravici in vsaki pravičnosti. Vlada neče splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. To je znano že skoro pol leta, saj je to Gautsch že v državnem zboru povedal pred meseci, to je ponovil tudi deželni predsednik Schwarz, Id Grof Monte Cristo. napisal fflecaRdre Dumos, t Dalje.) -Nk'ji materi ^ izvijo vsklik veselja, in pritisne me na .( akaj V pravi Selim, ko hoče moja mati z menoj že -"•- <:nano ti je. da mi je treba 5e prstana/ -To je res/ pravi moja mati, pade na kolena in me vir^' proti nebu, kakor da me hoče isti hip, ko prosi Boga s «:•"-, nidi približati njegovemu prestolu '" It. zopot se Haydt'e prekine, premagana od spominov. -'.»¦i pot ji je obli! čelo, in njen pridušeni glas je bil, kakor - w ne more izviti iz suhega iirla. Monte Criftto ji poda v kozarcu nekoliko zmrzle vode in ;>rau nežno, a vendar ukazujoče: -Pogum, hčerka moja!~ Havdre si obriSe oči in čelo ter nadaljuje: ,Med tem naše oči, navajene teme, spoznajo pašinega Nl-oslanea: bil je prijatelj. -Tudi Sejim ga spozna, toda vrli mladenič ni poznal ¦r«j.'ega kakor svoje povelje. I r,V čegavem imenu prihajašY ga vpraša. j „,y imenu svojega gospoda Ali-Tebelina. j r,,Če prihajaš v imenu Alljevem, tudi veš, kaj imaš pri-j "^sti seboj.' r.,Da/ pravi poslanec, ,prinašatn ti njegov prstan." | „In pri tem dvigne roko nad svojo glavo, toda bilo je pretemno in preveč daleč, da bi mogel Selim razločevati in spoznati predmet, katerega pokaže. „,Ne vidim, kaj držiš v roki/ pravi Selim. .»Približaj se/ pravi poslanec, ,ali pa se približam jaz/ „,Niti jedno, niti drugo!" odvrne, mladi vojak. ,Položi predmet, katerega mi kažeš, na tla tam, kjer stojiš, tako, da ga bode lahko videti, in umakni se/ „,Prav/ pravi poslanec. „In predmet, katerega ima v roki, položi na tla ter se umakne. „Naša srca so silno utripala; predmet je bil res videti kakor prstan, toda ali je bil to prstan mojega očeta? nSelim, držeč v roki še vedno svojo prižgano lunto, gre k odprtini, se skloni nad predmet, ter ga pobere. „,Prstan gospodov/ pravi in ga poljubi, ,dobro je/ In lunto vrže n?». tla ter jo potepta z nogami. Poslanec vsklikne radosti in ploskne z rokami. Na to znamenje priteko štirje vojaki seraskirja Kuršida, in Selim pade, prehoden od petih bodal. „In dasi bledi strahu, planejo, pijani radosti nad izvršenim zločinom, na mošnje zlata v jami. »Trepetajo in vsa omamljena, toda z bliskovito hitrostjo me vzame mati v svoje naročje ter me odnese po skrivnih, samo nama znanih stopnicah. Zgoraj je vladal strašen hrup. „ Dvorane so bile polne Kuršidovin vojakov, to je naših sovražnikov. „V trenotku, ko hoče moja mati odpreti mala vratca, začujeva strašen, preteč glas pa&n, ^ I „Moja mati pogleda skozi špranjo; slučajno je bila poleg i mene majbna odprtina, in tudi jaz pogledam skozi. j „,Kaj hočete?' vpraša moj oče može, ki se mu bližajo, nesoč v roki papir z zlatimi znaki. „,lvršiti hočemo voljo Njegove Visokosti/ odvrne jeden* izmed njih. ,AH vidiš ferman?' „,Vidim/ pravi^ moj oče. »,Torej čitaj! Tvojo glavo zahteva/ „Moj oče se grozno zasmeje, sproži svoji pištoli, in dva sovražnika padeta mrtva. „Palikarji, ki so ležsali dotlej s povešenimi glavami okoli mojega očeta, ?kočijo kvišku in ustrele; soba se napolni s hrupom, ognjem in dimom. ..Naenkrat prično streljati tudi z druge strani, in krogjje prično zadevati deske pred nama. „0, kako lep, kako velik je bil Ali-Tebelin, moj oče, sredi krogelj, s sabljo v roki, z obličjem, črnim od smodnika! Kako so bežali njegovi sovražniki! „,Selim, Selim/ zakliče, ,čuvaj ognja, stori svojo dolžnost!' „,Selim je mrtev/ odgovori glas, ki je bil, kakor da prihaja iz globin kioska, ,in ti, Ali, moj gospod, si izgubljen/ „Isti hip se začuje votlo pokanje, in tla okoli mojega očeta prično frčati v zrak. „Kuršidovi vojaki so streljali od spodaj. Trije .ali Štirje Palikarji padejo, zadeti od krogelj, ki jim predro celo telo. „Moj oče rujove, grabi z rokami po tleh in izruje celo ,Toda isti hip se pomoli skozi to odprtino dvajset pušk, in ogenj, bijuvajoč kakor iz ognjenika, požre vse, kar doseže. „Sredi tega groznega hrupa, sredi strašnega krika se za-' čujeta^va silna poka in dva krika, glasnejša od vseh dragih, in midve odreveniva auahu. Ti dve eksploziji ranita smrtno mojega ofieta, in on je tisti, ki zakriči. J$,%ie|#$?Je ,«*<$$ deželne volilno rede. JSaCri M ga i^P«4W» yM&>. P>* J> «v" nost posmeh tega^iacipa, ta načrt kaže, da je bilo vladi samo na tem, da ohrani nemško posest in. nemške privilegije ter zadovo^i klerikalce na stroSke meščanstva. Po vladnem načrtu naj bi imel deželni zbor 47 poslancev, deset več kakor sedaj, a mesta in trgi, ki plačujejo, tri. četrtine vseh deželnih doklad, naj imajo manj zasi_rnikov v deželnem zboru, kakoiv nova" kurija, katere volilci ne plačujejo nobenih doklad. Pred vsem je značilno, da hoče vlada ohraniti, vnebovpijoči privilegij veleposestnikov. V deželno desko vpisani veleposestniki naj ; volijo . tudi v prihodnje deset poslancev. Kakih osemdeset mož, ki niso dru-zega kakor posestniki večjih kmetij, naj ima pravico, pošiljati v dež. zbor deset poslancev, ravno toliko, kolikor na tisoče volilcev nove kurije in vet kakor meščanstvo, ki plačuje -kakor rečeno, skoro dve tretjini vseh doklad. Odločilni so bili tu le nemški nacionalni oziri, ne stvarni. Ko bi se bila vlada držala načela o zastopstva interesov, načela, ki je je proglasila za svoje vodilo, bi morala predlagati, da se kurija veleposestnikov tako uredi, da imajo v njej pravico voliti vsi posestniki, ki plačujejo 200 K direktnega davka. Zastopstvo interesov zahteva, da se združijo v enotne volilne skupine vsi tisti, ki imajo enake interese, da torej skupno volijo lastniki vseh velikih posestev. Kakšen pa je razloček med interesi v deželno desko vpisanega veleposestnika in navadnega veleposestnika? Prav nobenega razločka ni in če ga vlada dela, ima pri tem pred očmi poseben, nečist in nepošten namen, ta namen namreč ohraniti revnim, ostankom fevdalizma moč in vpliv na škodo pravici, to pa zgol iz tradicionalnega sovraštva do Slovencev. Kmetskim občinam ostane naj po vladnem načrtu dosedanje zastopstvo. Indirektno pa se je tudi povečal vpliv kmetskih občin, kajti po vladnem načrtu se vzame iz raznih okrajev cela vrsta občin, ki naj bi v prihodnje glasovale z mesti. — Vladni načrt predlaga tudi novo kurijo. Ta naj ima deset poslancev. Vlada je pri tem v prvi vrsti mislila na to, kako zagotoviti, da dobe meščanske in delavske stranke kar mogoče najmanj mandatov, in zložila je okraje tako, da bodo kmetski volilci povsod odločevali in da bodo povsod zmagovali klerikalni agrarci. V to svrho so se tudi okraji tako razdelili, da izgube delavci in meščani ves vpliv. Celo Ljubljana ne. bo volila zase, ampak priklopiti se ji hoče popolnoma kmetske občine, kakor Dobrunje, Moste, Rudnik, Zgornja Šiška in Vič. Vse svoje sovraštvo proti narodnemu in naprednemu meščanstvu pa je vlada pokazala pri razdelitvi mandatov za mesta in trge. Mesta in trgi naj. imajo, dasi nosijo dve tretjini vseh deželnih bremen, samo osem poslancev izmed 47, a še v teh naj ne odločuje meščanstvo, marveč naj odločujejo kmetje. Zagotovljena sta po vladnem načrtu narodnemu meščanstvu pravzaprav le dva mandata, namreč ljubljanska, vsi drugi so ali izgubljeni ali v veliki nevarnosti, ker bodo kmetje preglasovali meščane, kajti povsod je vlada mestom in trgom pridružila toliko kmet- skih občin,' da dobe klerikalci lahko večiiio. L&mo v enem okr^.n^jUdaJairo^Btogalai tam kjer se gre za ohranitev nemške nadvlade. Mestna skupina K oČevje-Ribnica ostane aespre-menjenn. tu se ni privzela nobena kmetska občina. Vladni načrt je nekaj tako neiuvenega, tako brezptfmernega, da kaj takega ni pričakoval niti najhujši pesimist. Vlada se je koa-lirala s klerikalci in Nemci, da ubije narodno-napredno stranko. To naj bo drugi del plačila klerikalcem, da so prodali koroške in štajerske Slo vence, in.to naj bo tolažba za Ifemce in naj jih pridobi z a G a u t se h e v držav no-zborski volilni red". Obstrukcija. Ustavni odsek je imel sejo v torek dopoldne, da se posvetuje o volilni reformi. Bar. ScliAvegel je izjavil, da se bodo veleposestniki ozirali pri vdilni reformi le na svoje koristi, zahteval je celo, da se jim mora 10 mandatov zajamčiti za vedno; zato naj se določi potom zakona, da sme deželni zbor v bodoče o pre-mernbi volilnega reda sklepati le takrat, če je v zbornici ;58 poslancev. Po tem bi Nemci lahko vselej preprečili vsako premembo; kar zbornico bi zapustili. Šusteršič je rekel, da mora poprašati o tem svoj klub, dr. Tavčar pa, da narodno-napredni poslanci ne pojdejo po kostanj v žerjavico za veleposestnike. Ob 6. zvečer se je nadaljevala seja. Šusteršič je naznanil, da je njegova stranka pripravljena sprejeti tako volilno reformo. Mislil je on in Nemci, da pojde kar vse gladko, ali narodno-napredni poslanci so začeli z obstruk-cijo. Od 6. do 7. je govoril dr. Tavčar, od 7. do 9. dr. Ferjančič. Potem zopet dr. Tavčar, Grasslli. Ob 11. debata še ni bila dokončana. Dr. Ferjančič predlaga konec. Schwegel je končno rekel, naj se konča ali drugi dan naj naznani načelnik odseka v seji, da odsek ni mogel rešiti svoje naloge. V seji v ponedeljek je bilo sklenjeno, da mora priti v sredo na razpravo poročilo o vladnem načrtu volilne reforme. Ustavni odsek ni prišel do tega, da bi bil skončal razpravo, vendar so klerikalci hoteli v zbornici predlagati takoj, naj se razprava začne. To bi bilo sicer kršenje deželne ustave, pa kaj mar klerikalcem za njo, kadar jim kaže pridobiti kaj zase. — Po prečitanju zapisnika je glavar rekel, da pride na razpravo poročilo ustavnega odseka. (Burni ugovori). Glavar se je postavil na stališče, da po «j 36. pride pred vsemi zadevami na vrsto vladna predloga o volilni reformi, če tudi ni v odseku dognano. Narodno napredni poslanci so pripravili petnajst nujnih predlogov, a Deteta je rekel,, da jih ne da v razpravo, nego je dal besedo tehantu Arkotu, da naj v imenu ustavnega odseka poroča o volilni reformi. Župan Hribar je protestoval proti temu zakonolomuemu nasilstvu iu zahteval, da pridejo najprej nujni predlogi na vrsto. Glavar Detela je rekel, da ima besedo Arko. Dr. Tavčar: To je sleparstvo. Takega sleparstva si ne pustimo dopasti. V tem tre- notku se je začela obstrukcija. Narodno* 1 napredni poslanci so bili oboroženi z vsakovrstnimi instrumenti in žnčel se je strašanski ropot in vrišč. Dr. Tavčar je piskal na piščalko, Hribar je sukal ragljo, Pire je bil s pokrovkami, dr. ferjančič, dr. Majarou m Božič so zvonili s kravjimi zvonci itd., »mes so ptekali in trobili. Pire je naposled prinesel velikanski rog in je nanj trobil. Galerija pa je vmes vpila na glavarja: „Ven z Detel o! Ven Ž njim in potem: Heil Žilna.',;:'. Klerikalci so lumpi, izdajalci! Heil Žlindra!'1 Hrup je bil nepopisen. Ob polu 10. je prišel v dvorano deželni predsednik. Vsi instrumenti so mu v pozdrav zadoneli, z galerije pa ao zaorili urnebesni klici: „ Abcug Schirarz! Mars ven! Abcug!.'..! Pojdi k tržaškim kur...! Ob polu 11. je prevzel predsedstvo baron Licbtenberg. Galerija je počastila barona Lichtenberga z najkrepkej-šimi izrazi, poslanci pa so mu napravili tuš. Prinesli so v dvorano gramofon in ga postavili na mizo deželnega predsednika. Gramofon je pel različne pesmice, instrumentov je bilo v zbornici že vse polno, a prišli so še hujši, velikanske činele in velikanski boben ter piščal za avtomobile. Točno ob U. uri se je pri vratih v dvorano pojavil - škof Jeglič. Samo dva koraka daleč je stopil in obstai. Naprej se ni upal, kajti z galerije je grmelo: „ Abcug škof!", „Ven s škofom!", „Ven ga vrzitel" Večina klerikalcev jo je nato popihala iz zbornice, le Arko, Jaklič in Demšar so ostali na svojih sedežih. A zadnjima dvema je bilo silno dolgčas. Da bi si pregnala dolgčas, sta jela kvartati. čim je posl. V. Pire zapazil to zabavo, je opozoril glavarja na nedostojnost njihovega vedenja in zahteval, da se naj jima prepove tarokirati v zbornici, sicer da bo on jel kaditi. Pire je odšel na svoj prostor, vzel v usta cigareto in — čakal. Dež. glavar je nekoliko Časa majal z glavo in si vihal dolge svoje brke. Šusteršič se je zlovoljno obrnil proti Jakliču in Demšarju, ki sta kakor dva šolska paglavca skrila karte pod klop. Pogačnik je fotografiral obstrukcijoniste. Posl. Pire je nato položil predse na pult veliko polo belega papirja in začel delati nanj z modrim svinčnikom velike debele črke. Ko je končal svoje delo, dvignil je belo polo in jo razprostrl. Na poli sta bili z veliki črkami napisani dve besedi: „ Volilna reforma!" Pire je stisnil papir skupaj, ga zmečkal in ga vrgel v kuhinjski možnar iu jel tolči po njem s kladivom, Usoda -- volilne reforme! Ob 1. pop. so prekinili sejo. Popoldanska seja je pričeia ob 3'/s. Deželni glavar je dal zapreti vse uhode na galerijo in v lože, pa je moral končno odnehati. Obstrukcij a se je nadalj evala. Lajna, boben, piščal, kravji zvonci. Ob 07, je bila seja prekinjena. Poskus s kompromisi. Začela so se pogajanja. Seh\varz, N?mei in klerikalci so ponudili, da dobi Ljubljana še en mandat /a novo kurijo in da ostane v mestnih skupinah vse pri starem. Narodno-napredni klub je sklenil vzeti na znanje po- nudbe, v principu je za uslanovi|&v nove ^ rije, želi pa tudi, da pride delavstvo do prj. ' inernega zastopstva; če pa vlada hoče doseči kak kompromis, naj najprvo odgodi deže)«j zbor in naj začne posredovati med strankami V večerni seji je naznanil glavar, da je pri teh razmerah nemogoče zborovati in da zaključuje sejo. D0. stavil je že, da bo sodilo ljudstvo. Zapeli iu zapiskali so še vsi inštrumenti obstrukcije, iB tkonec je bilo „seje". Na galeriji so bile ve. like demonstracije proti Schwarzu in klen'. kalcem. Šusteršič se je skril in se ni upal domov skozi razjarjeno množico. Pred njego-vim stanovanjem je bila potem velika demos, strncija. Kaj bo z deželnim zborom, se ne ve nič Ko smo pisali lani članek o sploši in jednaki volilni pravici, kateri je vJ budil precej hrupa, smo trdili, da klerikalcem v resnici ne gre za splošno in jednako volilno pravico, marveč da jfa gre le za namen, katerega hočejo dossfl s to pravico. Ta pravica je le sredstvo katerega se poslužujejo v svojem boju. Če bi bilo kako drugo sredstvo v dosego njihovih namenov prikladnejše, pa bi se oprijeli tistega in niti v sanjah bi se ne zmenili več za splošno in jednako volilno pravico. Da smo imeli prav» nam potrjuje sedaj dr. Šusteršič v kranjskes deželnem zboru. Pred časom je rohni j proti veleposestnikom, da izginejo, ker bo mora dati ljudstvu pravica, sedaj je pa zadovoljen, da ostanejo, samo da b: klerikalna stranka dobila večino. Sedaj nič več ne kriči nad njimi, marveč s. mane roke, češ krik po splošni in jed naki volilni pravici naj izostane, vele posestniki, Nemci, naj le ostanejo, da le on kaj pridobi za svojo stranko! Ku-en bloc so hoteli sprejeti v zbornici vladni načrt volilno reforme, da bi za dušili napredno stranko. Potem hi bi, Šusteršič gospodar v deželnem zbor; in odboru, kjer bi kraljeval z Nemci Kaka sleparija jo bilo vsklikanje: Ljudstvu pravica! — Da so naprodnjaki prej prečili nakane vlade, Nemcev in kleni kaicev, za to jim gre popolno priznanja in popolna hvala. Taka volilna reform-;. kakoršno so skovali vlada, Sch\vegeU^ Šuklje, se ne sme nikdar uzakoniti. Tej bi bila strašanska krivica! -- V »Rlci vencu« smo čitali, da je rekel Lampeij na shodu v Ljubljani, da je dr. Šusteršiij na Dunaju uro ustavil. No, Šusteršič tri ustavil tam gori ničesar, pač pa so nvj ustavili naprednjaki v kranjskem dež! zboru uro tako, da ne bo Sla nikoli veš Ob »velikonočnih zvonovih« obstrukcij^ so jo vrgli med staro šaro. ..... Trojno nagrado je obljubila vlad; klerikalcem za prodajo štajerskih in kc roških Slovencev; dala jim je nekaj t: sočakov za ožlindrano zadružništvo, j* tisniia v kremplje kranjsko deželo potos r/foda še stoji, naslanjaje se n? okno. Moja mati hoče odpreti vrata, da bi umrla.z njim, toda bila so zaprta od znotraj. ¦ ¦ ¦ . . „Okuli njega se zvijajo Palikarji v smrtnem boju. Dva ali trije, ki niso ranjeni ali so ranjeni le lahko, skočijo skozi okno. Isti hip zapokajo tla, moj oče pade na kolena; in isti hip se iztegne po njem dvajset rok s sabljami, pištolami in bodali, dvajset ran naenkrat zadene jednega samega človeka, in moj oče izgine v ognja med temi rjovečimi demoni, kakor da se je odprlo peklo pod njegovimi nogami. ' „Jaz padem na tla; moja mati.me je onemogla spustila iz naročja." - Havdee spusti svoji roki, da ji omahneta, zaječi bolestno in pogleda grofa, kakor da ga hoče vprašati, če je že dovclj. Grof vstane, gre k nji, jo prime za roko in ji pravi grški: »Pomiri se, ljubo dete, in bodi pogumna, saj veš", da Bog izdajalce kaznuje." „To je strašna povest, grof," pravi Alb3rt, ves preplašen, ker .je. Havdee. tako bleda, in zdaj mi je žal, da sem bil tako kruto indiskreten. . „To ni nič,tt odvrne Monte Cristo. Nato položi svojo roko na glavo mlade deklice. »Havdee," nadaljnje, „je pogumna ženska in je že večkrat našia tolažbo v pripovedovanju svojih bolečin. „Lato, gospod," pravi hitro mlada deklica^ „ ker me moje bolečine spomnijo tvojih dobrot." Albert jo radovedno pogleda, kajti še vedno ni povedala tega, kar bi bil vedel on posebno rad, namreč, kako je postala grofova! sužnja. ' r; Ker čita Havdee v grofovih in Albertovih očeh to željo, nadaljuje: •- '-'»¦¦ •;-,': fKo'se vrnejo moji materi njeni čuti, sva pred sera- „,Umorite me/ pravi, /toda prizanašajte časti \dove Alyeye.' „,Glede tega se nimaš obračati na me/ pravi KurSid. „,Na koga pa?' „,Na mojega novega gospoda.' „,In kdo je to V „,Ta tukaj/ „In Kuršid nama pokaže enega izmed onih, ki so bili pri smrti mojega očeta najbolj divji," nadaljuje mlada deklica z gnjevom. »Torej ste postali lastnina tega moža V" vpraša Albert. „Ne," odvrne Havdee, „ni si naju upal obdržati, ampak prodal naju je suženjskim trgovcem, ki so bili namenjeni v Carigrad. Prehodili sva Urško t*r prišli umirajoči pred vrata glavnega mesta, obdani od radovednežev, ki so stopili na stran, da smo mogli iti naprej, ko moja mati naenkrat dvigne oči, krikne in se zgrudi, pokazavši mi še z roko glavo, pribito nad vrati. — tPod to glavo so biie zapisane besede: „,To je glava AU-Tebelina. paše juninskega.' „ . ; kupil me je bogat Armenec, me dal odgojiti, mi dal učitelja, in ko sem bila stara trinajst let, me je prodal sultanu Mahwro.edu.1* „0d katerega," pravi Monte Crist-^ „sem jo kupil jaz, kakor sem vam žo povedal, Albert, za oni --aarag.l, ki je jednak mojemu, v katerem imam spravljene svoje hašiSove krogljice." „0, ti si dober, ti si velik, gospod," pravi Havdee ter poljubi Mor»e Crfctu roko, „in ja/. sem »olo srečna, da sem tvoja." Albert je od tega, kar je pravkar blišu!, čisto omamljen. „lzpijte vendar svojo skudelico kave," mu pravi grof; »povest je končana." KONEC ČETRTEGA DELA. ' Peti del. Dopis iz Janine. Franc je zapustil Noirtierjevo sobo tako razburjen '¦'¦ omamljen, da se je zasmilil celo Valentini. Villefort, ki je v. Ležal v svoj kabinet, mrmraj e pri tf-< besede brez vsake zveze, je dobil dve uri pozneje tako-i pismo: „Po razkritju, ki se je izvršilo danes zjutraj, gospod >'; iriier de Villefort pač ne more misliti, da je mogoča kte zveza njegove rodbine z rodbiuo gospoda Franca d' Epin*". Gospod Franc d1 Kpiaav se zgraža nad tem, da gospod Vil; fort, ki je; kakor se zdi, dogodke, ki so se izvedeli dani zjutraj, poznal že prej, ni prišel na isto misel." Kdor bi bil videi ta hip prokuratorja, ki je l)il ves poi*' bi bil mislil, da ne prebije tega udarca. Nikdar ni menil, c bi bil njegov oče tako odkritosrčen, oziroma tako krut, da r& odene to povest, in kakorkoli je preziral gospod Noirtier fi-ziranje svojega sina, vendar ni nikdar pojasnil gospodu Vil!' fortu te zadeve, in tudi Villefort je mislil., da je padel gc«^1 Quesno.! kot žrtev zavratnega umora in ne v častnem dvoboj; To osiro pismo mladeniča, ki je kazal dotlej toliko »P' štovanja, je smrtno ranilo ponos moža, kakoršen je bil Viliefot Komaj je dospel v svoj kabiuet, ko vstopi njegova žen Poset Francov, ki ga je želel gospod Noirtier,'ju bll-vt« v veliko začudenje, in položaj gospe de Villefort, ki je osw sama z notarjem in s pričami, je postajal vsak hip .mucn# Končno se je gospa Villefort odločila ter odšla, da bi pofo* dela za novice. (Daljo pride.) "Jutri 7 Jrgovski Dom" k predstavi JJESETEGA BRATA." Priloga Mi" «. 28. i dni l aprila 1106. volilne reforme za državni zbor, in sedaj jim hofce izročiti se kranjski deželni zbor v njih nečedne namene. Do tretjega gre rado, pravi pregovor, ali tu je tretjič korenito spodrsnilo. Taka volilna reforma se ne sprejme. Ce se doseže kaj po kompromisih, mora biti pač tako, da je res spremljivo za naprednjake. V prvi vrsti pa bi morali iti proti' Memlk"mY-privi|«t gijem, kakor je nasvetoval »Narod«, V takem smislu naj deluje tudi klerikalna Stanka, ker drugače se bo videlo večino jasneje, kak humbug je bilo njeno zabavljanje Nemcem. Sicer- je-^o.tovo^da bi šlo za kranjske Nemce vse nemštvo v boj, ali resen začetek boritve v odpravo nemških privilegijev začne lahko tu. Saj jih je doslej ŠusteTšič hotel kar spihati s površja; naj piha torej še naprej, sedaj je čas za to. Da bi kar tako na slepo dosegla klerikalna stranka označen svoj namen z deželnim zborom, to je pač izključeno; treba torej kreniti na poštenejša pota, ki bi vodila do volilne reforme, odgovarjajoče resničnim potr^.-am. DOPISI. Iz DBVtna. -•- Ko se je izvedelo o prihodu visoke dvojice Thurn-Taxis med nas in da ostane knez Ihura-Taxis v Devinu kot lastnik devinskega gradu, smo se z veseljem navdušili za dostojen sprejem. Mladi knez se je poročil pred par meseci z odlično - belgijsko princezinjo. Vse se je trudilo, da bi sprejelo visoko dvojico kar najlepše ter da bi prekosili drug drugega. In sicer županstvo, Medje-vas, „Ladijai!, grajsko oskrbnistvo in devinski Lahi skupno z naSimi narodnimi odpadniki. Ti slednji zato, ker pričakujejo od visoke dvojice velikega darila, da si postavijo svojo plesno dvorano, čitalnico itd. Županstvo ili društvo „Ladija" sta se lotila priprav že dne 24. pr. m., ko se je izvedelo, da bo prihod 29. marca. Vsaka stranka je postavila na primernem mestu svoj slavolok, in sicer občina Me-djevas v Sv. Ivanu z napisom v narodnih barvah: Prvi pozdrav naše občine; županstvo v Devinu pri vhodu v vas tudi z napisom v narodnih barvah: Dobrodošli v našo občino; društvo „ Ladij a" pa pred svojim sedežem, na eni siranije bil napis: Pozdravna naši zemlji, na drugi: Srečno bilo med nami! Lahi in na rodni odpadniki so pa postavili napis: Salve Aleksandro, Mana! Devin je bil ves v zastavah, posebno veliko je bilo naših troboj-lvie in vsa razsvetljava v narodnih barvah. Lahi so hoteli predstaviti devinski trg za kako loško predmestje, razobesili so več deželnih zastav in celo eno malo cesarsko. Slovenci pa so postavili v .sredino »jih zastav na velikem drogu veliko slovensko trobojnico. Ta troboj-nica je predsednika -gruppa Lege-' in znanega Miniussija tako razkačila. da ste šla jezna naznanit orožnikom to. Ali na vprašanje: na če-gavem svetu btoji zastava, sta odgovorila, da je svet občinski, ali to ni res, marveč svet na trguje last 17 sosedov, in ti so Slovenci. Ti pač imajo pravico razobesiti na svoji zemlji svojo zastavo. Šla sta na to h grajskemu Oskrbniku, da bi se odstranila slovenska zastava. AH ta jih ni hotel uiti .slišali. Zopet blamaža! Na trgu &o hoteli postavili slavolok, kar pa so jim Slovenci preprečili. Ivo je nastopila noč, je začelo vse prižigati mnogobrojne lučice za razsvetljavo. Prišlo je občinstva iz okolite vse polno. Visoka dvojica seje pripeljala z brzovlakom ob 7.'20 na kolodvor v Tržič. Tu jih je pričakoval občinski zastop z županom na čelu in godbo. Spremljali so vi soko dvojico do izhoda Tržiča proti Devinu, Po-slovivši se od njih, sia se je vsedla v avtomobil. V kopeljih ju je pričakoval dr. l.'ambi, ki je podaril kneginji šopet cvetlic Proti Sv. Ivanu so ju pozdravili prvi streli iz topičev in prvi slavolok, katerega so napravili Medvejei. V tem času je začelo na gradu vžiganje umetnih ognjev v naznanje prihoda, za tem so začeli pokati topiči in umetni ogenji (delo pirotehnika Makuca iz Gorice). Pri slavoloku ju je pričakoval občinski zastop z županom na čelu, g. Ples. godba iz Mavhinj, šolka mladina iz slovenske šole, grajsko oskrbnistvo in polno slovenskega občinstva. Šolska mladina je nosila svetiljke na drogih v narodnih barvah. Prvi ju je sprelel oskrbnik, potem g. Ples, župan je pozdravil dvojico s kratkim nagovorom, šolska deklica Terezija Mervie, s šopkom cvetlic v roki, je izrekla prisrčen pozdrav in poklonila visoki kneginji šopek. Kneginja je rekla v našem jeziku: Lepa h vala S ter je poljubila deklico prisrčno. V tem so zaorili trikratni „Živio'! -klici tako močno, da se je daleč razlegalo na našo adrijansko obal. V tem udari godba avstrijsko himno in visoka dvojica se uapoti peš* med sviranjem koračnice „Mladi vojaki" in med zažigaujem umetnih ognjev vMt: slavoloku društva „Ladija". Društvo ju je pričakovalo korporativno z vsem pevskim zborom: na eni strani društvetoiee, na drugi društveniki, vsi z društvenim narodnim znakom. Predsednik I. Kocinah ju je pozdravil v kratkih besedah, g.čna Ernesta Kocman je podarila kueginji krasen šrpek cvetlic v imenu društva: Vaši svetlosti v znak najglobokeje »danosti društvo „Ladija". Kneginja jo grajena poljubila roko darovalki - ter.r«kla: .„Prisrčna hvala"! Zopet živio-klid. Pri slavoloku, katerega so postavili Lahi, je poklonila kneginji šopek hčerka g. Negrina, neka druga deklica je deklamirala. „Evviva"-klici so se kar poiz-gubili v živio-klicih. Na dvorišču v gradu jo godba zopet znsvirala, na kar smo odkorakali k Plesu. Ob »7f je šlo društvo „Ladija" zopet podoknico v grad. Poprej so Lahi nekaj peli, pa jako zanikerno, naše društvo »Pozdrav" in »Pogovor z domom". Visoko dvojica z ma-'.terjo 'jte-bil»"ve»~Čas na-obui. Vodil je petje g. Jos. Sorč, kateremu se tu izreka zahvala. Potem je bilo živo pri Plesu. Tam je govoril tudi društveni tajnik vspodbujevalno in navdušeno. Vse se je izvršilo v lepem redu. — H koncu moramo še omeniti, da so se nekatera nasprotstva y Devinu ublažila, kar bo naši važni postojanki le v korist. IZ Gor. Vrtojbe. — (Naša veselica). Ne morem si kaj, da bi ne spregovoril še nekoliko besed o veselici, katero priredi tukajšno bralno in pevsko društvo „N a p r e d e k" na Velikonočni pondeljek. Zanimanje med društveniki je ved ne večje in vse pričakuje z napetostjo tega dneva. Pa saj je to prva veselica, ki se bo vršila v naši vasi, kaj takega ni videl torej še nikdo v Gor. Vrtojbi. Na vspo-redu (katerega naznanimo prihodnji teden) je več krasnih pevskih točk, deklamacija in ša-loigra, ki je ravno primerna za ta dan. Pri veselici sodeluje tamburaški zbor slovenske „Čitalnice" v Dol. Vrtojbi, kateri se je že na Silvestrov večer odlikoval s svojo spretnostjo. Po veselici je ples v venčkih, pri katerem igra, kakor tudi pri veselici, oddelek vojaške godbe iz Gorice. Sedaj ima posebno mladina priliko, da se spet malo raztrese in poveseli po dolgem štiridesetdanskem postu. Tudi Šaljiva pošta se preskrbi in kdor plača poleg razglednice še dva vinarja za kolek, lahko pripomore nekoliko še v prid našemu šolstvu. Pa še nekaj moram omeniti. Vsakemu je znano, da morajo imeti naša dekleta za velike praznike novo obleko. No lotos so se še nekaj bolj posebnega izmislile. Vse pevke se hočejo pokazati kar v narodni noši. Sploh se pa društvo trudi, da bo vsakdo lahko zadovoljen. Ker pa je s prireditvijo obilo stroškov in je čisti dobiček v prvi vrsti namenjen za nabavo prepotrebnih knjig, se priporoča v obilno udeležbo. Domače in razne novice. „D8Setl brat", izvirna narodna igra s petjem, ki se uprizori jutri dne 8. t. m. v Trgovskem domu, je znana deloma že tudi na Goriškem. Kakor vse igre, ki so prikrojene po romanih, tudi „Deseti brat" nima big ve kake literarne vrednosti. Zato pa dosega tem večji uspeh na odru vsled na etelet proračunamh prizorov ter spretno sestavljenih ensemblov. V ospredje postavljeni so tipi naših kmetskih originalov, katere je znal tako dobro risati miš Jurčič. Pristen naroden humor preveva vso igro. Zato je poleg drugih narodnih iger pred vsem „ Deseti brat,; najpriljubljenejša spevoigra slovenskih odrov. Kakor znano, nastopi v vlogi Kerjavlja naš najboljši slovenski mimik g. Anton V e-r o v še k iz Ljubljane. Cene prostorom : Pritličje: Fotelji 2 K; sedeži I.-1V. vrste l K 50 v.; sedeži V.-Vili. vrste 1 K. Balkon: Sedeži I. vrste 1 K 50 v.; 11. vrste .1 K, stojišča 60 v. Dijaki in vojaki do narednika 40 v. Začetek ob 8'/s, konec ob JI'/*- zvečer., Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp A. Gabrščeka v Gosposki ulici. »Narodna Prosveta" v Gorici. Knjižica „ Deseti brat" se prodaja v na i knjigarni v Gosposki ulici. Stane 80 v. P. n. občinstvu na znanje. Onim, iki pojdejo med odmori pri jutrišnji predstavi v „Trg. domu" v restavracijo spodaj, naznani električni zvonec 2 minuti poprej vsako na-} daljevanje. Sfflrte kOS*. — V Solkanu je umrl g. Simon Marseiler, c. kr. gozdni uradnik v pokoju. Pogreb je bil včeraj dopoldne. Umrla je sinoči gospa Uršula Mozetič, mati znanih zidarskih mojstrov Mozetičev v Gorici. Slovensko planinsko društvo, odsek Gorica, naznanja jutrišnji izlet na goro sv. Martina (320 m) nad Ilihembergom. Odhod z Vipavsko železnico ob 9.10 predp., nazaj z vlakom, ki dospe v Gorico ob 0.20 zvečer. Tje se vzame listek Gorica-Kamnje, nazaj Domberg-Gorica. Pred c« kr, izpraševalno komisijo ? Kopru se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenje v ponedeljek due 7. maja t, 1. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so nam v noči od 23. na 24. marca t. 1. v našidružbini šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na južni iu zahodni strani. Družbino vodstvo je vkrenilo potrebne korake na višjih oblastvih; obenem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je — kakor že večkrat ob podobnih prilikah — tudi to pot na radodarno pomofi. Velikovška pobita okna »o biia dvakratna sreča za nas: moralna sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo unsprotno toliko nizki naših sovragov, in materije] r.a sreča, ker so nam douašala sijajnih domoljubnih preplačil. ;--- Slovenci! Beležeč Vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadu na naš kulturni zavod in ponosni na svojo oliko Vas prosimo, da se posebno Se prihodnje praznike spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dičnega slovenskega izobraževanja. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. , Za „SokOl8ki Dom" V PMSInl se je tiabralo dalje: g. Kiesner, trgovec, Nunska ulica, daroval K 5, g. Josip Rovan trgovec, Gorica K 2, g. Kutin, učitelj c. kr, vadnice v Tolminu, poslal K 5, vesela družba -pat -Vinkotu v Prva-čini K II, ženitnina g. Furlanija v Prvačini 21-23, gospe Josipina Čeme, (roj. Faganel) m ^Frančiška Lebau, (roj. Mervič), nabrali v Egiptu od tamošnjih nahajajočih se Prvačank v Aleksandriji in Kajira znesek K 200. Imenovanje. — Komisar tinančne straže I. razreda g. Franc Eržen v Trstu je imenovan višjim komisarjem finančne straže II. razr., komisarja finančne straže H. razr. gg. Ivan Vi ran t iu B, Tieuovskkv sta pomaknjena za komisarja finančne straže I. razr. Dve telefonski Številki — Naše prijatelje in odjemalce opozarjamo, da telefon naše tiskarne ima št. 83, — knjigarne v »Trgovskem domu" pa št. 105. — Z nami je mogoče govoriti tudi v interurbanni zvezi. = Kolesarsko društvo »Gorica" napravi jutri izlet v Rihemberg. Odhod ob 1 «/, pop. izpred kavarne „ Central". Škandal, da mu ga ni para. - Med raznimi čestilci, ki so se včeraj poklonili našemu velikemu sovražniku dr. Pajerju ob 45-letnici, sta bila tudi slovenska poslanca — B e r b u 5 in L a p a n j a. Škandal, da mu ga ni para! — Dr. Pajer je velik sokrivec na tem, da trpimo v deželi kakor tepeni psi — in tu se najdejo podle duše med Slovenci, ki se gredo klanjat Pajerju. V kmetijskem društvu ob znanih volitvah Pajer niti deželnem zboru Slovence -— kožarje, calatti dei monti! Takemu sramotiicu Slovencev se hodijo klanjat zavrženi klerikalci. Ali je Še kdo, ki ne vidi, kam vodi klerikalna politika? Ali je še kje kak volilec, ki d& takim izdajalcem svoj glas ob volitvah? — Klanjata pa se Pajerju, ker oba zreta iz deželnih jasel — eden pri dež. odboru, drugi pri dež. hipotečni banki! Zaslužita pač, da se ju naveže na furlanskega »muša« ter žene { po deželi, da vsakdo lahko obrca te prodane kvintalo. Pevsko in glasbeno društvo prosi vse gg. pevce in pevke, ki so bili pismeno vabljeni na sodelovanje pri oratoriju „Stabat mater", da se pismeno odzovejo najdalje do 10. t. in., da bode mogoče pravočasno sestaviti moški in polni zbor. NOVd trgovina. — V ponedeljek se otvori v „T r g o v s k e m domu", v prostorih na voglu, nova trgovina, ki je urejena tako, da je ena najlepših t« vrste daleč naokoli. Niti veliko večja mes* •:. se ne morejo ponašati s tako lepo trgovin^. Kdor je bil v večjih mestih, naj si le ogleda to slovensko trgovino, pa naj sodi, če ni i-o res. Posebe še opozarjamo na galerijo slik, med temi na več originalov, o katerih bomo še govorili. — Trgovina je: Knjigarn a, trgovina s papirjem, ir izika-lijami in umetninami. Več glej v oglasu. Hmnorl^ni VOČer priredita v torek in sredo v hotelu „ Central" Alilai in Ljubica Marko-vič. himni in zabaven program : 1. Bitolje, narodna pesem šolo; 2. Vojaška disciplina, proza j> .o scena; 3. Rasla Raslo nerandija, pesem šolo; 4. Šumarski kurs, proza šolo scena; 5. Lumoj Lumoj, pesem šolo; 6. Moritz Kolin, šolo scena; 7. Recitiranje.....; 8. Lepa Mura, pesem šolo. Začetek ob 8. zvečer. — Prehodili so Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, Hrvatsko, Primorje ter imeli povsod najbolje uspehe. Priporočamo. Podružnica slov. planin, društva v Ajdovščini poleti skupno s Soško podružnico (odsek Gorica) dne 8. t. m. na Sv. Martin (320 m) nad Brjami. -— K obilni udeležbi vabi svoje člane - • odbor. Okrožnica vsem županstvom in duhovnim uradom Sradiščansksp političnega okraja. — Glasom odloka c. kr. namestuištva v Trstu od dne 10. marca 190(5. št. 6037/11. se je dognalo, da je v Tržaški okolici murvino drevje in listje okuženo po košenjilki (Diaspis pentagona). Ker se ta kužna rastlinska bolezen tudi širi z raznašanjem različnih drugih rastlin, perja in listja in sploh z raznimi rastlinskimi deli, se vabi županstvo in duhovne urade, naj obvesti posestnike zemljišč in vrtov o označe-nej rastlinski kužni bolezni, ter naj jim odsvetujejo nabavo vsakoršnih murvnih in drugih sadik, listja in perja iz Tržaškega okoliša. Priporoča se županstvom iu duhovnim uradom, naj poskrbi*, da zve ljudstvo v širši meri o predstoječi okrožnici in sicer naj so razglasi po občini in v cerkvi. {\ l Ur.) Istočasno se opozarja na tukajšni odlok z dne 6. maja 1903. štv. 7231». — C. kr. okrajno glavarstvo. Don AlfOMO, sin pokojne Reatrice Bour-bonske, je dospel te dni v Gorico. Ob času smrti svoje matere se je nahajal v daljnem inozemstvu. Narodni kolek »Družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani" bodo odslej rabila tudi ameriška slovenska društva. „Slov. podp. društvo sv. Jožefa v Brooklvnu" bode prvo, ki zatrži z njim na svoji veselici meseca aprila. Naročilo ga je po zastopniku ameriških Slovencev g. Antonu Irstenjak kontrolorju mestne hranilnice ljubljanske. Ko beležimo ta narodni čin svojih, ameriških rojakov, želimo,, da bi bil y spodbudo vsem onim društvom v naši ožji domovini, ki našega narodnega koleka ne rabijo. — \ tem navedenem veselem pojavu se zopet prepričujemo, kako nam prednači Amerika in sicer v vsakem-obrisu.: v socijalnera in v narodnem. Kolikrat in kako prepričevalno smo že na pr klicah slovenska društva v domovini -na narodni kolek in kazali ob tem na brate Cehe. A. to bolj ali manj zaman — sedaj pa prihajajo Amerikam, akopram jih še klicali nismo. ~- Zato živele naše zavedne sestre in živeli naši zavedni bratje tam za oceanom! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Državni M h risanja za srednje šole je napravil g. Saša Santel, slikar na Dunaju. .Kolavdacija železniških del med Podmel-cem m Rukovim se je izvršila v sredo. Dela so skončana v redu. Oela v oukovskem predoru bodo končana tekom * ah 10 tednov. Te dni se je izvršila kolav-dacija na progi od tunela Podbrdom do Bukovega. V delu ostane le še okoli 400 delavcev. E. Ferrl, sloveči laški učenjak, profesor v Rimu, je predaval sinoči v gledališču o temi: Kruh m ljubezen. Gledališče je bilo polno. Kdor hoče na razstavo v MIlan, stori to lahko z malimi troški. h Krmina v Milan in nazaj veljavno za 20 dnij, velja vožnja v I. razr. lir 74.15, v IL M.95, v III. 33.00. Med potjo se je mogoče ustaviti trikrat. Deset kron z nalogom, naj kupi vina, je dal neki Khmek v Podgori delavcu V. Zaba-daju. Ta je vzel denar, potem ga nI bilo več nazaj. Klimek je naznanil to hitro orožnikom. Dijaki mestne realke v Idriji prirede v soboto, dne 7. aprila J 906., v veliki dvorani „Narodne čitalnica" koncert na korist podpornem društvu za idrijske realce. Malarija V Furlanijl. — Iz statističnih podatkov glede občin Oglej, Škocijan, Fiumičel. Tržič, Ruda in Terzo posnemamo, da je bilo leta 1898. naznanjenih 1192 slučajev malarije, leta 1899. — 954, leta 1900 pa 731. V času od 1891. do 1900. je bilo najmanj slučajev leta 1894., namreč 377, največ leta 1898, to je 1192. Malariji zapadejo največ moški. V občini Fiumičelski napada tudi otroke pod 10 letom. Malarija razsaja največ od avgusta do konca oktobra. Pri mestnem vrtu je zadel 18-letni R. Von-čina z bicikljem v neko 15-letno deklico ter jo podrl na tla. Slučajno je šel tam policijski oficijal g. Samanek, ki je izpraševal deklice, ki so bile v družbi s poškodovano, ali dobil ni od njih nikakega odgovora, poškodovana je pa zbežala. Šole V Gorici zaprte. — Na predlog mestnega lizikata je odredil mestni šolski svet, da se imajo takoj zapreti vse šole: odpro se zopet po Veliki noči. Za kmetske reservlste, — Brambovsko mini- sterstvo je izdalo odredbo, da bodo kuietski reserviti klicani na orožne vaje ob času, ko doma ni nujnega dela. Za letos ni mogoče še izvajati te naredbe v polnem obsegu, vendar pa se hoče upoštevati proši\je reservistov, ki si žele določene dobe za orožne vaje. Izpred SOdnije. — Marija Persolja, 34 let stara, iz kojščanske županije, je bila obtožena, da je pričala po krivem pred sodnijo, in 29 Josipina Musič, da jo je nagovorila h krivemu pričevanju. Prva je bila obsojena na 3 tedne zapora, druga na 3 mesece. 18-letni Fr. Vidic z Dola je bil obtožen, da je ukradel Fr. Hmelaku v Lokavcu lovsko puško. Obsojen je na 2 meseca ječe s postom. ] 6-letni G. Štrosar seje priklatil v stanovanje g. Benčurja v ulici Treh krajev ter hotel tam krasti. Ker ima na vesti že obilo tatvin, radi katerih je bil kaznovan, mu je prisodila sodnija 13 mesecev težke ječe. Jadranska banka v Trstu. — Ta mladi zavod, ki obstoja še le dobre 4 mesce, širi svoj delokrog na vse strani, tako da prvotna glavnica od 1,000.000 kron ne zadostuje več za redno poslovanje. Vsled tega razvoja, ki nadkriljuje vse nade, ki so se stavile v ta zavod o njega postanku, je sklenil upravni svet, predlagati občnemu zooru, da se poviša čim prej prvotno delniško glavnico na 3,000.000. Tozadevni občni zbor se skliče začetkom prihodnjega mesca. Redek slučaj je to, da nov bančni zavod potroji svojo glavnico pred prvo bilanco, da lahko rečemo, da nam tak slučaj sploh ni znan. Ako se je toraj upravni svčt odločil do takega koraka, je znak, da se. zavod krepko razvija ter da obeta najboljši vspeh. Sedaj bodo imeli vsi oni, kateri niso mogli dobiti delnic v prvi emisiji, priliko, da pridejo v posest delnic »Jadranske banke". Posebno bi bilo želeti, da se okoristijo z novimi delnicami naše zadruge, katerim bo „Jadranska banka" v veliko zaslombo, kajti ona je po svojih pravilih poklicana v to, da povšpešuje zadružni kredit. Mi od svoje strani ne dvomimo nikakor, da bo vspeh druge emisije popoln. Aretirali SO 21-letnega Ivana Zorka, ker se je bil pretepel v stanovanje Jos. Mavrica, gotovo ne z namenom, da mu kaj prinese. Tatvina. — L. Petronio je naznanil policiji, da mu je neznan tat ukradel iz stanovanja na Studencu svoto 39 K. Neki blClkllSt je podrl v ulici proti pokopališču na tla 48 letno Heleno Silifi/ Žena se je le prestrašila, biciklist pa je padel ter si zlomil desno nogo. Izpuščen iz zapora. — Poročali smo, da si je pridržal izvoSCek K. Nardin najdeno svoto med Srpenico in Gorico. Radi tega je bil zaprt. Sedaj so ga izpustili iz zapora, zaprli pa so očeta. Kova uradniška kategorija v poštni službi. — Državni zakonik razglaša naredbo trgovskega ministerttva, da dobijo dosedanji poštni pomožni uradniki obojega spola naslov poštnih . oficijantov; plače se zvišajo moškim za 10%., ženskam za 17%. Odprti lokami. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna služba v lekarnah. — v času od s. do 15. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Ustnica. — Eaznega gradiva smo morali Pride vse na vrsto. Profin A reumatičnef bolezni ¦ jcdino le z Zoltanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. Se dobiva » vseh lelcamab. Poštna razpošiljate«: lekarna Zoltan, Budimpešta. Razgled po suetu. Kriza na Ogrskem — rešena. Med Fejemrjjem in načelniki koalicije je prišlo do sporaznm-Ijenja. Ministerski predsednik bo Wekerle. Štajerski slov. državni poslanec Kugo vitez Berks je umrl včeraj na svoji grajščini Blagovni pri Št. Juriju ob južni železnici. Med cesarjem in prestolonaslednikom. — „Pizen- skim listom" poroča neki, člen konservativnega veleposestva nastopno: Že nekoliko časa vlada med cesarjem in prestolonaslednikom neki an-tagonizem, ki te je v zadnjem času še poostril. Vladar je že večkrat ostro grajal vedenje nadvojvode; zlasti je grajal njegove razmere z grofom Sternbergom. Najnovejši dogodki v parlamentu niso ostali brez. upliva na odnošaje med nadvojvodo in grofom Sternbergom. Znano je tudi, da nadvojvoda ni preveč naklonjen baronu Gautsclm, dočim ta vživa popolno zaupanje cesarjevo. Zlasti, kar se tiče vo>ilne reforme, postopa baron Gautseh povsem sporazumno z vladarjem. Še en radar rešen i Lensu. — 4. t. m. ob 9. uri dopoludne so iz jame IV. izvlekli še enega živega radarja. Noge rudarja Bertona, ki so ga izvlekli iz jame, so polne ran, ki pa niso nevarne. Bert a je cenil, da je bival v jami osem dni. V posodah svojih ponesrečenih tovaik-ev je našel kavo in žganje ter je spal približno desetkrat. Ker ni mogel več računati na rešitev, je iskal sekiro, da bi si odsekal roko ter tako pospešil smrt. Bešeni rudar Ber-ton je pripovedoval, da je po eksploziji, ko je skušal rešiti se, padel in zaspal. Ko se je zbudil, se je nahajal sam v neprodimi temi. Pričel je bljuvatl Ulegel seje, da bi zaspal. Ko se je prebudil, je taval po galerijah. Z mrtvega konja si je s sekiro odsekal kos mesa, ali ni mogel vžiti. Kmalo ni mogel več računati časa. Ko je zopet zaspal, skušal je dobiti izhod ter je dospel v Jožefinin sklad, kjer je našel živila. Čuval se je mraza z obleko svojih ponesrečenih tovarišev. Prefekt je čestital Ber-tonu k njegovi rešitvi. Tudi minister Bertoux je v imenu vlade poslal svoje čestitke. Popo-ludne je množica skušala prodreti vojaški kor-don, postavljen pred jamo IV. Do izgredov ni prišlo. BiilOWa zadela kap,—Nemškega kancelarja Bfllowa je v seji poslanske zbornice 5. t. m. zadela kap. Zgodilo se je to med Beblovim govorim. Veai je začel 5. t. m., kakor poročajo iz Rima, Mjuvati s tako silo, kakor že več let ne. Lava teče liki široka reka navzdol. Prebivalci nekaterih bljižnjih krajev so zbežali. Draga mirovna konferenca r Hagu se bo vršila najbrže začetkom meseca julija t. L Avstrijska bomba iz leta 1866. eksplodirala po proteku 40 let. — Iz Koviga v Italiji poročajo, da je bil v Sarcanu neki trdnjavski. stolp. Leta 1866. so ga avstrijski vojaki pognali v zrak. Ljudje so iz razvalin pobrali pozneje orodje, granate in drugo. Neko granato so imeli v hiši Belluco. Postavili so jo blizu ognjišča, in 4. t. m. je eksplodirala.' Gospodinja in en sin sta nevarno ranjena, drugemu sinu so morali odrezati desno roko vsled t»o-škodeb. .Sablja i ladje Jadetzkf. — Pred nekaj dnevi sta dva splitska ribiča lovila z mrežami ribe blizu Visa. Ko sta prišla ž njimi okoli 100 m globoko, v.ajela sta avstrijsko sabljo. Ker leži kraj, kjer sta našla sabljo, 8 lan severno od Visa, torej na kraju, kjer jo eksplodirala leta 1868. ladja sRadetzky", je popolnoma verjetno, da je ta sablja z imenovane ladje. Tudi se na sablji poznajo sledovi eksplozije. Sabljo je odkupil namestništveni svetnik Pichler in jo podaril mornaričnemu muzeju v Pulju, cesar je pa ribiča pirmerno obdaroval. Dobro plačana malaronska politika na Hrvatskem. Nikola Tomašič, vodja mažaronske stranke na Hrvatskem, ki se pa sleparsko imenuje „narodna", dobiva kot javni človek te-le dohodke : v hipotečni banki 14.000 K, v centralni posojilnici 14.000, ministerske penzije 12.000, v banki za parcelacijo in kolonizacijo 10.000, kot narodni zastopnik v Budimpešti in Zagrebu 8000, skupno 58.000 K. — Drago plačan mažaron! Društvo proti analfabetizmu. — v Zagrebu se je osiiovalo akademiško društvo proti analfabetizmu. Društvo seje že konstituiralo. Predsednik je Šandor Banfič. Ženske V pisarni. — V Nemčiji je zaposlenih in občinskih uradih okoli 1000 žensk, na pošti 2400, na železnici 382, Na Ogrskem na železnici nad 500, na poŠti 4500; pri telefonu same ženske; v lekarnah je bilo leta 1903. žensk lo. — V Zjedinjenih državah se jih dobi v najrazličnejših strokah. V državni službi jih je 327.000, po vseučiliščih in licejih do 1000. LQ3p! napBIIJcl J6, menje? da 'so *1)rebavni kotanje, glavobol, *?LLL*&. močno srčno S%"t utripanje, nespanje, ^SJZSM? včasno bruhanje, *XS™ pisujejo. Rogaški „Styria-vrelec" je močneji in se to le perijodično pije. Zaloga pri A. Jeretiču in Seppenhofer-jn v Gorici. Stara tvrdka pri kateri se že nad 2 Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica fn trgovina i gotovimi oblekami. Vabim eenj.g. naročnike, da si ogledajo vsak čas v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. == flnton Krušič, = krojaški mojster in Irgovee v Gorici tek. frana liosipa 35 — tek. 3o3ipa Derdi 33. Mizarske delavce in učence išče tvrdka —------------------— Anton Černigoj Gorica, tržaška ulica št. 18. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je feazajiv. Jedino pristen je THIERRY-:ev balzam z znamko zelena nuna. Kajstareje in ncprekosljivo sredstvo \m>\\ moienjii prebave, žcioflPnim krčem, koliki, kaiarju. prsnim boleznim, iiifhicnci itd. itd. Cena: 12 malih ali » 6'— » Čevljički fini na gumbe................» » 7"— » Čevljički na trak Chevreaux..............„» > 8*— > Za možke: Čevlji na elastik angleškega kroja........... > » 6— > Čevlji na trak fini.................. » » 7-— ¦» Čevlji fini na gumbe................. * » 8-— > Čevlji na trak Chevreaux............... » » 9-— » Amerikanski originalni čevlji ,,GOODYEAR" Velikanska izbira obuvala lastnega Izdelka iz usnja, katero dobivam direktno iz Nemčije, Francije in drugih držav Se sprejemajo popravila in naročila na mero. Izvrstna prilika potovanja Ameriko^™8*™ HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo šte-nike, obsežnosti novih par-vilkov katera se imenujeta: prui: „flffleFlka" 690 čeuljeo dolg 74širok 53 globok nosi 22.250 ton drugi: „Kaiserin flugusia Diktoria" „ 25.000 „ toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. - Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo ---------_ ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.---------- Na Željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik HSSS&SKfiK' Fr. Beunig Ljubljana Gostuje g. Ant. Verovšek, režiser deželnega gledišča v Ljubljani. Igra vlogo Krjavlja. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko poarebrnjene ! najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. PM izdelki za hotele, restavracije P*arne, kakor tudi pensijone, gospo« K8*«« dinjstvo itd.------------ 1 C. kp. dvorni založniki f istofle & C.,e - Dunaj I* Opernrlng 5 (Helnrichshof). ¦Duatrovan cenik na zahtevanje. — ¦ ** mestih zastopano po prekupcih. •Ki0 *Y$* izvirnosti imajo naši izdelki W* w?arnliko snamko in ime Chriatofle. Pozor! Kako se predrzneš mi prinesti drugi namesto priznano dobrega 44 papirja za cigarete ~—.............-,-„mz i 11 === cigaretne cevke, „Ottoman-ouega' m „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim .Jamstvom. Ilaealstva in nadzorstvo je sklenlo v skupni seji dne i>8. nov. 1902 tako* * 'Hranilna vloga te obrestujejo po 4'/,%- Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. * Posojila: na vknjižbe po 51/,*, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%. »Mi* 31 dec 1904. (v kronah): Članov 1781 z del'ažiK== 113.382f- Hranilne vloge l!554.98913.-Posojila 1.570.810 39 — Vrednost hiS 110.675- (v resnici 11 vredr.e več). - Retervni zalog 75.101*01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. »Goriško vinarsko društvo" (vpisana zadruga z omejeno zavezo) ===== v Gorici ===== ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina *,¦**— z srd, z Vipavskega in Krasa. ^¦¦^¦^ Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. %*fa% društva: Gorica, cilica l^zellini 22. Akviziterje sprejema pod.jako ugodnimi pogoji banka „SIavija". Tozadevne ponudbe je pošiljati peralneizastoiMejMje" v Ljubljani. Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile. Ta sirup je izdelan na poseben men tlui način ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice 1 K 40 vinarjev. Dobiva se jedino v lekarni CRISTOFOLETT! v Gorici na Travniku. Hotel Sudbahn u Gorici, na TeloDadnem trgu. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel s 1. marcem t. I. vodstvo in v najem dobroznani hotel SDdbahn, kateri je bil tekom preteklih mesecev popolnoma prenovljen ter je danes preskrbljen z vsem onim izbranim modernim komfortom, kateri mora imeti vsak holel prve vrste. Hotel je električno razsvetljen. Na razpolago so bralne sobe, konverzacijske in za godbo, jedilne sobe in za društva, klube itd. V bližini hotela je krasen« park. Avtomobil-omnibus k vsem vlakom. I) u n a j s k a in f v a n e o s k a kubiuja, izborna d o m a č a in p t u j a vina. Potrežba točna. Kuhinja je na razpolago o vsakem dnevnem času. — Friderik Hack, biuši lastnik hofela „ffliiller'\ Graben-Dunaj. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s pamiki „Severonemškega Lloyda". 8 cesarskimi brzoparnlki „KA1SER WILHELM II.«, »KRONPR1NZ W1LHELM« in ttKAISER WILHELM der GROSSE", Prakomorska vožnja traja samo 5 6 dni. *"tf NatanCen, sanealjiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega J^ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnio dobite L"""4 v Ljubljani edino le pri ! Lr ED?ABDD TAYCABJU, KolsiTOrsie ulice St. 35 = S nasproti občeznanl gostilni ,,pri Starem Tišterju". tx3 Odhod is LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se LJJ tičejo pot ' inja, to6no in brezplačno. — Postrežba poltena, reeina in solidna, p^ Potnikom, . aenjenim v eapcdne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, . r__a Arfr J Uteh, Wioming, Nevada, Oregon in Waahingf,on nudi nafte druStvo LZ2 posebno ugodno ia Izredno ceno črea Salveaton. Odhod na tej " progi C*3 1% Bremna enkrat mesečno. *^ Ta se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dale sveta, kakor: P Brazilijo, Kubo, Buenoa-AIree, Oolombo, Singapore vAvatralijoitd, Be dobiva v vseh lekarnah. Nstfboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU — !B HkČr Bodifia i^lelftn y rLlllly lek»r™h Hafael Godina, lekarna „Alla Madonna dalla Saluta" pri Sv, Jakobu; Josip Godina, 1» imui uuuiiiH lakarna „škW Igaa", Via dal Farnato 4. == Oena steklenice E 1*40. Iz Trite m ne razpošilja manj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K 7«- prosto pogtnlne. Kdor želi kupiti pripravne in lepe obleke za dečke in deklice naj se obrne do tvrdke IVAN FELBERBAUM tekaliSCe Josipa Verdi štev. II. (nasproti ekspertnemu trgu). NOVOStl v konfekcijah in raznem perilu.