VinofoCi m vinogracliiglii. (Beaeda nafiega vinogradnika) Na Podrežju pri Mariboru se je vršilo redno letno zborovanje Združenja gostilniških podjetij za mariborsko okolico. Ob itej priliki so gostilničarji izrazili svojo nejevoljo nad vinogradniki, da delajo rednim gostilničarjem veliko škodo, ker točijo vino v vinotočih. Krčmarji hočejo imeti pravico, da bi le oni smeli točiti vino, katerega je ubogi vinogradnik s tako težavo pridelal. Ubogi vinogradnik bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi mu plačal gostilničar; konzument pa bi moral piti to, kar mu blagovoli prinesti gostilničar za drag denar na mizo. Ako ne bi bilo vinotočev, bi gostilničarji dvignili ceno vbiu tako, da bi padel konzum neverjetno. Vinotoči so nekak regulator in se morajo gostilničarji na to ozirati. Stara pravica je, da smejo vinogradniki točiti svoj pridelek. Glede te pravice bo gostilničarji dosegli neko omejitev, katere prej ni bilo in s katero se dela krivica vinogradnikom. V Avstriji še danes smejo vinogradniki točiti vino neomejeno na svojem domu in če je to tudi bogzna v kateri občini in ne le pri vinogradu. Gostilničarji hočejo biti edini razpečevalci vinskega pridelka, kar nikakor ne gre. Kaj bi rekel svet in posebno konzumenti, če bi trgovci z mlekom zahtevali, da živinorejec ne sme prodati mleka drugemu kot le trgovcu z mlekom. Kaj bi rekli konzumenti, če bi zahtevali trgovci z jajci, da ne bi smel drugemu prodati kmet jajc kot trgovcem z jajci. Kako bi izgledalo, če ne bi smel kmetovalec drugemu prodati krompirja, zelja, in sadja kot samo trgovcem. Kaj bi rekel obrtnik, če bi smel napraviti svoj izdelek, a ga ne bi smel drugemu prodati kot trgovcu, da bi ta vtaknil v žep njegov zaslužek. Potrošniki vina so odločno proti temu, da bi sair.o krčmarji točili vinski pridelek. Konzument se rad oglasi pri gostilničarju, če mu postreže z dobro in ne predrago kapljico; v nasprotnem p: imeru pa je razumljivo, da gre mimo njeg_ v vinotoč, kjer dobi boljše in cenejše vino.