—   78   —
Nekaj od naših ljudskih šol.
Da tadi dobro vravnane ljudske eole vendar zmeraj hirajo, in eadii nikakor obroditi ne morejo, kteri se po pravici od njih pričakuje, je poglavitnih vzrokov eden^ da starši svojih otrok ali celo v šolo ne pošiljajo ali pa ne poredoma. To so že davno spoznali vsi šolski možje, kar nam pričajo pomenki mnogih učitelJHkih zborov, pri kterih so se pog-ovarjali in posvetovali, kaj jim je početi, da bodo starši bolj pridno svoje otroke v šolo pošiljali. In ako ravno je skoro vsak svoje storil, so vendar večidel vsi v svojo žalost skusili, da vse njih prigovarjanje le malo zda, ter se prepričali, kako potrebno bi bilo, ako bi se taki starši, kteri svojih otrok radovoljno v šolo ne pošiljajo, k temu s silo primorali. To pa bo storila, terdno se nadjamo, naslednja hvalevredna postava, ktero je slavno c. k. deželno poglavarstvo na Krajnskem naukazalo, in ktero je te dni naš častiti, za ljudske šole ves vneti okrajni poglavar v Kraj-nju, gospod Pauker po naši okolici razposlal. Glasi se pa blezo takole:
„Iz poročil gospoda svetovavca za ljudske šole po Krajnskem so gospod deželni poglavar z nevoljo zvedili, da po mnogih šolah ni ne popisnikov vse za šolo ugodne mladosti, ne obiskovanjskih zapisnikov. Manjka torej takim šolam podlage, brez ktere se ne more ne nad rednem obiskovanjem čuti, ne obiskovanja s primernimi pomočki pospešiti. Iz tacega zanemarjenja postavnih predpisov pa sledi samo po sebi, da otroci neredno in zani-kerno v šolo hodijo, kar pregledni popisi ljudskih šol 1.1. poterdijo , iz kterih se razvidi, da se je po več šolskih okrajih število učencev proti letu 1851 zmanjšalo. Ker je težavno nove ljudske šole vstanoviti, si je toliko bolj z vso resnobo prizadevati, da vsaj po tistih farah, kjer so že šole, starši svoje otroke po zapovedi va-nje pošiljajo, ker tudi zastran ljudskih šol dane zapovedi se morajo na tanjko spolnovati.
Omenjenim napakam v okom priti, in da se ljudske pole redoma obiskujejo, so gospod deželni poglavar za-povedali, kakor sledi:
1.   Vsi otroci od 6. do spolnjenega 13. leta morajo v vsakdanjo šolo hoditi. Od 13. do spolnjenega 15. leta pa v nedeljske. (§§. pol. š. osn.301, 306 in 311.)
2.   Te otroke naj vsako leto o jesenskih šolskih praznikih učitelj s krajnim šolskim ogledom natanjko po hišah in rodoviaah popiše, in popis primerjevaje s kerst-nimi bukvami vravnain zgotovi. (§§.301, 30S,303,in311.)
Pri otrocih, kteri se ali zavoljo daljave ali iz dru-zih posebnega obzira vrednih vzrokov v vsakdanjo šolo ne morejo siliti, naj se ti vzroki v šolski popisnik zapišejo. Dolžnosti v nedeljsko šolo hoditi se pa, razun v 311. §. naštetih primerljejev, ne more ni kdo oprostiti, ker ob nedeljah in praznikih morajo tako vsi odrašeni otroci k božji službi priti. V nedeljsko šolo morajo tudi tisti za vsakdanjo šolo ugodni otroci hoditi, kteri se iz popred imstetih vzrokov vsakdanje šole oproste.
Pri tistih za vsakdanjo šolo ugodnih otrocih , kteri so že dozdaj v šolo hodili, naj se tudi v šolskem po-pisniku zapiše, kdaj so začeli v šolo hoditi, da fc razvidi, ali 80 (po minist. ukazu 36. jul. 1851, št. 7305, in po poglavarstvenem 14. aug. 1851, štev. 584) zapovedanih šest celih let zares dostali.
Kjer se je imenovani popis pretekle šolske praznike opustil, naj se zdaj brez pomude zgotovi.
3.  Na podlagi šolskega popisnika naj si učitelj zraven zapisnika za rede ali klaae (Fortgangskatalog) dva obiskovanjska zapisnika naredi, da zamore va-nja dan za dnevom po obstoječih postavah zapisovati. V enega teh dveh se tisti za vsakdanjo šolo ugodni otroci zapišejo, kteri so po šolskem popisniku dolžni v vsakdanjo šolo hoditi; v enega pa vsi drugi v šolskem popisniku našteti otroci (§§. 313 in 333.)
Kjer se otroci zavolj premajhne učilnice ne morejo naenkrat učiti, naj se razdele v d?a razdelka do časa, da se bo številu otrok primeren prostor poskerbel.
4.   Otroke, kterih v šoli ni, mora učitelj prec ali pa vsaj konec tedna ustmeno svojemu duhovnemu pastirju naznaniti, da duhovni pozve, zakaj jih v šolo nI bilo, ter zanikerne k zvestemu spolnovanju dolžnost resno opomni. (§. 178.)
5.   Starši, kteri se z zanikernim pošiljanjem otrok v šolo zadolže , plačajo v kazen d vojno učnino (§. 177.) Kjer so pa učiteljevi dohodki po vstanovitnem pismu njegove plače tako vravnani, da občine mesečne učnine ne plačujejo, se rajta po drugot navadni mesečni nčnini 10 kr.5 torej znese kazen 30 kr. na mesec. Kar se iz tacih kazin denarja nabere, se polovica proti prejemnemu listu učitelju zroči. Kam da se ima una polovica ober-niti, se nasvet pošlje šolski oblastnii in ravna po njeni razsoji.
6.   Da se nemarnemu obiskanju šol o pravem času z vso resnobo in močjo v okom pride, morata v slehernem šolskem kraju župan in šolski krajni ogleda konec vsacega mesca v vsakdanjo in nedeljsko šolo priti, obiskovanjska zapisnika pregledat, ter dvoje izpisov, v ktera je učitelj tiste otroke zapisal , kteri poredoma v šolo ne hodijo, z učiteljem vred podpisati. Da se bodo tacih šolskih ogledovanj tudi duhovni pastirji vdeležili, se zamore od njih gorečnosti , s ktero večidel vsi za šolo skerbe '•^*), terdno pričakovati.
Eden tacih izpisov ostane v šoli. Enega pa župan eeloj vzame, pokliče starše izostajavših otrok prec na odgovor , kaznuje krive z odrajtanjem dvojne učnine, ter pošlje izpis in poročilo, kaj se je storilo, okrajnemu poglavarstvu. Okrajno poglavarstvo pa bo s terdovratno zanikernimi z neprizanesljivo ostrostjo delalo.
Te vis. ustanovila se daja   vsim županstvom,   kjer 60 šole, na znanje s pristavkom, da se morajo prec in natanjko spolnovati." *)    Resnično zaslužena pohvala.                                  Vred.
Naposled častiti gospod okrajni poglavar še opomne, da je tudi on za spolnovanje te postave ostro odgovoren , da mora zastran tega poročevati in da je tudi §"¦ Bolskema svetovavcu zapovedano o pervem šolskem ogledovanju pozvediti, kako se spolnuje.
V Sorici '^3. februarja 1853.                  Soriški.
—   79    —