118. št. — S. leto. Poštnina pavšafirana. Posamezne številke 1 Din. V Lfubljani, v toreic 23. maja 192& Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Loino 180 D. Inozemstvo: SMesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mra vrsta za *nkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLA ObVe„ >d W Pr°Bk> % SeUČ, M mi«- I,žnia tfablr 'fe H Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 3QOj Uprava: ‘ —*|in trg & Telefon 44, Rokopisi se ne vranjo, rašanjem je priložiti iaraW za odgovor. Nape* ©oiolai v BoisarUi. SPOPADI S KOMUN1STL — POVRATEK BOLGARSKIH vETASEV V DOMOVINO. — OSTER NASTOP VLADE PROTI VRANGLOVCEM. Beograd, 20. maja. (Izv.) Vesti, ki Im n™ x i2 zadnje dni in ki ten«,-! ° P0P°Inem prevratu v »n r>r ? ^rugo P° Bolgariji, so bile ze-In ^eSane- Bile so le demonstracije lepi*3 spopadi s komunisti. O ka-ma i Preyratu ne more biti govora. Da je položaj v Bolgariji vseeno skraj- kn km?6^ in nevaren, se vidi iz tega, da Din vsi bolgarski četaši nujno ponvam, naj se čimprej povrnejo v do-rnovino. Predsednik makenonstvuju-scih Todor Aleksandrov je izdal proglas na vse narodnjake, naj vse svoje inoci stavijo domovini na razpolago, da |° rešijo komunistov in zemljoradni-kov. Beograd, 22. maja. (Izv.) ^Novosti« Poročajo iz Caribroda z dne 20. t. m. Iz Bolgarije sta bili izgnani še dve skupini ,Wranglovcev. Policija je dobila ®a!og, naj aretira še 30 oseb, Iti so zapletene v afero Samghvalov. General iVodnjatinov je prosil za dovoljenje, da £me potovati v Jugoslavijo, česar mu pa vlada ni dovolila, ampak ga izgnala v Carigrad. Ministrstvo za notranje stvari je sklenilo internirati vse ruske begunce, ki s svojim postopanjem ogrožajo javni red. Rusi, ki stanujejo v vojašnicah, se imajo odstraniti in nastaniti v oddaljenejših vaseh in mestih. Tam naj se preživljajo z lastnim delom, dokler se ne povrnejo v Rusijo. Beograd, 20. maja. (Jzv.) »Novosti« poročajo, da so bili bivši komunistični poslanci Filip Filipovič, Gjuro Salaj in Nikola Kovačevič, ki so se sedaj nahajali v bolnici, zopet pripeljani v zapore. Dunaj, 22. maja. (Izv.) Na uradnih mestih na Dunaju se doslej ne potrjujejo vesti, izvirajoče iz Zagreba in Beograda, ki govore o revoluciji na Bolgarskem, oziroma o izklicanju republike. Bolgarsko poslaništvo na Dunaju dementira vse te vesti in izjavlja, da so iz trte izvite. Tudi velike oficijelne časniške poročevalnice doslej niso dobile nikakega potrdila teh vesti. ReSitev jadranskega spora med Jugo-tMo im StafUe. NAŠA VLADA BO O POSREDOVALNEM PREDLOGU LLOYDA G£-ORGEJA SKLEPALA ŠELE PO POVRATKU DR. NINČIČA. / Beograd, 22. maja. (Izv.) Vlada bo predlogu angleškega predsednika LIoyd Georgea, ki se nanaša na rešitev jadranskega spora med našo državo in Italijo, končnoveljavno sklepala Se le po povratku zunanjega ministra idr. Ninčiča z genovske konference. Pričakuje se, da dospe naša delegacija jutri dopoldne v Beograd. Ministrski predsednik Pašič, je nasvetoval svojim kolegom, naj se ne prenaglijo s svojim sklepom, ampak naj počakajo natančnega poročila o poteku pogajanj med našo in italijansko vlado. Državno ih© d@ne§ podpisan© MINISTRA DR. KUMANUDIJA Z BLE-KOVO SKUPINO. — POGODBA BO NAjBRŽE ŽE DANES POD-u,j' ■ • PISANA. ^ Beograd, 22. maja. (Izv.) Danes do-'Poldne so posetili zastopniki ameriške .bančne skupine Crass finančnega ministra dr. Kumanudija in izjavili, da ne morejo takoj predložiti ponudbe svoja Skupine. Finančni minister dr. Kuma-nudi je nato odšel k notranjemu ministru dir. Marinkoviču in je z njim konfe-riral nad eno uro. Nato je dr. Kumanu-'di povabil k sebi zastopnike Blerove skupine in se z njim definitivno pogajal o sklepanju posojila. Ob petih popoldne se ta predloži ministrskemu svetu v potrdilo in podpis. Finančni minster je ob pol eni povabil k sebi ravnatelja Narodne banke Novakoviča, da z njim prej konferira. Pričakuje se, da bo pogodba z Blerovo bančno skupino še danes podpisana. Zvesa med Jugoslaviio ise Češkoslovaško za dobo 20 let. Berlin, 22. maja. (Izv.) Iz Pariza poročajo; Jugoslovanski zunanji mi-nister dr. Ninčič in Češkoslovaški numstrski predsednik dr. Beneš sta podpisala dogovor, po katerem obe državi skleneta zvezo za dvajset let. Dr. Beneš bo prihodnji teden prečital to pogodbo v. češkoslovaškem parlamentu. Odgodftev kraljeve poroke. iVSLED OPASNEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA SOPROGE GRŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA SE KRALJEVA POROKA ODGODI NA '7M ••••• : 8. JUNU. Beograd, 22. maja. (Izv.) Danes ob šestih dopoldne je izšla posebna .izdaja »Vremena«, ki javlja, da se je poroka kralja Aleksandra z romunsko princezinjo Marijo odgodila na .8. junija. Uredništvo tega lista je dobilo danes brzojavko iz Aten, da je zdravstveno stanje princezinje Jelene, soproge grškega prestolonaslednika in sestre naše bodoče kraljice, še vedno zelo opasno. Vsled tega da se računa s tem, da bo romunska kraljeva dvojica podaljšala svoje bivanje v grški prestolici, in da se mora zaradi tega preložti poroka. Uredništvo »Vremena« se je zaradi te brzojavke obrnilo na pristojna mesta v Beogradu in izvedelo, da se tamkaj ta vest potrjuje. Kralj Aleksander je dobil iz Aten brzojavko, v kateri ga romunski kralj Ferdinand, njegov bodoči tast, naproša, naj zaradi obolelosti princezinje Jelene poroko odgodi. Tej želji je kralj ustregel, ker je že prej izrazil svojo pripravljenost odgoditi poroko, ako bi se zdravstveno stanje njegove bodoče svakinje ne izboljšalo. Atene, 22. maja. (Izv.) Zdravstveno stanje princezinje Jelene se je danes zopet poslabšalo. LLOYD GEORGE O REZULTATIH GENOVSKE KONFERENCE. London, 20. maja. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je po svojem povratku iz Genove izjavil v nekem razgovoru o genovski konferenci nastopijo: Narodi so uvideli, da gre za borbo zoper revolucionarne življe in da je bila Genova prva in najzaneslivejša postojanka v tem boju. V boju zoper reakcijo'je zavzela konferenca svoje stališče in na njej udeležene države bodo korakale od zmage do zmage. Garancijska mirovna Pogodba je najvažnejše, kar se je doseglo v Genovi. Boljševiki so po svoji dolgotrajni izolaciji prišli v stik z za-Padnimi silami in so se sedaj prepričali« da .svojih načel drugim narodom ne morejo vsiliti. Cena kreditov, katere zahtevajo zase, je priznanje načel mednarodnih odnošajev. O ciljih Rusov je izjavil ministrski predsednik Lloyd George, da ne dvomi o odkritosrčni in iskreni želji in volji ruskega naroda po miru. Vsi evropski nabodi, tudi francoski, zahtevajo mir. MADŽARSKA PROTI IZPOLNITVI MIROVNIH POGODB. Budimpešta, 22. maja. (Izv.) Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je govoril včeraj v Kecskeme-tu na volilnem shodu. Poudarjal je, da je treba narod obvarovati obnov, katere mu nalaga trianonska mirovna pogodba. Madžarski narod mora začeti boi zoper Vire gospodarske bede. POTOVANJE KRALJA ALEKSANDRA. Beograd* 22. maja. (Izv.) Kralj Aleksander se je v soboto peljal s svojo jahto v Gjerdak. Danes zjutraj se je povrnil v Beograd. Nato se je kralj peljal z avtomobilom v Radnje-vac v spremstvu kneza Arzena in princa Pavla. Knez Arzen je izstopil v Radnjevcu, dočim je princ Pavel nadaljeval vožnjo v Bukarešto. Iz Radnjevca se je kralj Aleksander peljal z avtomobilom v Niš. odkoder se je z vlakom povrnil v Beograd. CEHOSLOVAŠKO ZASTOPSTVO NA KRALJEVI POROKI. Beograd, 22. maja. (Izv.) Povodom poroke kralja Aleksandra z romunsko princezinjo Marijo bosta češkoslovaško republiko zastopala pri poročnih svečanostih dve depu-taciji, in sicer ena civilna in ena vojaška. Ti dve odposlanstvi dospeta v Beograd dne 29. maja zvečer. Civilno deputacijo tvorijo ministrski predsed. dr. Beneš, legacijski svetnik v Londonu Jan Masaryk, sin predsednika češkoslovaške republike, in osebni pobočnik predsednikov Hope. Vojaško deputacijo tvorijo general Sirovy, polkovnik Vaniček ter podpolkovnik Pavlik, poveljnik 48. pehotnega polka, ki nosi ime »Ju-goslovenski polk kralja Aleksandra«, z dvema častnikoma, enim podčastnikom in enim prostakom. STRAŠNE POSLEDICE LAKOTE V DALMACIJI. Rim, 22. maja. (Izv.) Kakor dozna-va rimski list »Tempo« brezžičnim potem, je v okolici Dubrovnika umrlo od lakote 800 ljudi. (Ali ne pomenja ta vest najstrašnejše obsodbe sedanjega vladnega režima. Op. ur.) JAVEN SHOD NIKOLE PAŠlCA V ILIDŽAH. Beograd, 20. maja. (Izv.) »Novosti« poročajo iz Sarajeva: Včeraj popoldne je bil v kopališču Ilidže velik ljudski shod, katerega se je udeležil tudi ministrski predsednik Pašič. Množica je g. Pašiču prirejala prisrčne ovacije. Pri tej priliki je imel ministrski pred-sednk govor. G. Pašič se prihodnji teden povrne v Beograd. SPOPADI NA MAŽARSKI MEJI. Beograd, 22. maja. (Izv.) Iz Subotice so dospele vesti, da so se v bližini vasi Zdale spopadle naše in mažarske čete. Nastal je prepir, ki se je nato razvil v pravcato bitko. Na naši kakor tudi na mažarski strani so streljali s strojnicami. Posebno velikih, žrtev k sreči ni bilo. Znano je, da je ubit en mažarski vojak. Spopad bo brezdvomno imel za posledico diplomatski spor med našo driavo in Mažarsko. Borzna poročila. Zagreb, 22. maja. fj-*v.) Devize. Bukarešta 47—^. Milan 362—364. London 307.50 —308.50, 'Newyork (ček) 68.50—69, Pariz 620—627.50, Praga 132—133.50, Švica 1315 —1335. Dunaj 0.715—0.725, Varšava 1.85— ^ 1.90, Budimpešta 8.65—8.75. Valute: ameriški dolarji 67—68.50, avstrijske krone 0.72 ~0, češkoslovaške krone 127—132, angleški funti 295—298, napol eondori 220—O, italijanske lire 355—26o. Dunaj, 22. maja. Zagreb' 34.97—3S.as, fceograd 139-38—139.62, Berlin 31.2tr-31.30, ■Budimpešta 11-295—11.355, London 43.325 —43.375, Milan 496.70—497-30. Newvork 97.15—57.31, Pariz 878—879, Praga 183.65 —183.S5, So&ja 72.95—73.05. Curih 1848.75 —1851.25. Valute: ameriški dolarji 9644— 9656, bolgarski levi 71.45—71.55, nemške marke 31.45—31-55. angleški funti 43-175— 43.325, italijanske lire 494.70—495.30, dinar-139.08—139-32, romunski leji 67.44—67.56, švicarski franki 1843.75—1846.25, češkoslovaške krone 183.40—183.60, madžarske krone 11.295—11.355. Beograd, 22. maja. (Izv.) Devize: Berlin 23.10, Budimpešta 8.50—8.60, Bukarešta 49, Italija 357. London 302, Paria 6x5, Praga 132.50, Švica 1320, Dunaj 0.71. Curih, 22. maja. Berlin 1.68, Newvork 524.25, London 23.34. Pariz 47.25, Milan 26.82, Praga 9-97. Budimpešta 0.63, Zagreb 1.68, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525, avstrij-krone 0.055, Bukarešta 3.95. Berlin, 22. maja. Dunaj 3.035, Budimpešta 36.55. Milan 1598, Praga 589.25, Pariz 2821.45, London 1353-25, Newyork 313.25. Curih 5967.50. Praga, 22. maja. Dunaj 0.44S, Berlin 16.85, Rim 270.50, Budimpešta 5.95, Pariz 478, London 234-50, Newyork 52.50, Curih 1005.50, avstrijske krone 0.48, italijanske lire 267.50. Novi Sad, 22. maja. (Izv.) Na tukajšnji produktni borzi je bilo v soboto živahno zanimanje za koruzo in pšenico. Prodanih je bilo približno 25 vagonov koruze in nekaj vagonov pšenice in ovsa. Za pšenico so zahtevali 1500 do 1520, za oves 1135, za bačko koruzo 1070 do 1080 in za bačko belo moko 2125 do 2150 kron. Zlasti bosanski trgovci so s.e zelo zanimali za koruzo. Bolgarski odgovor. General Vransel je poslal bolgarski vladi pritožno pismo.' V tem pritožnem pismu je Vrangel očital sofijski vladi, da ona prhanja., ruske begunce, ki so se naselili m Bolgarskem tn izpozabil se je celo tako daleč, da je zagrozil s krvavimi posledicami, če vlada ne bi odnehala; skratka: posegel je v suvereniteto države Bolgarije. Bolgarski odgovor na to Vranglovo pismo nam je znan-: izgnanih je nehal najbojevitejših vranglovskih nemirnežev, ukinjene so v deželi vse Vranglove Vojaške šole in izdano je povelje za razorožitev ruskih beguncev. Reči moramo, da je ta odgovor na noto carskega generala nekaj samo na sebi razumljivega. Kje je vlada, ki bi si dala diktirati od kodarkoli tako »pri- : jateljsko« okupacijo kakor si jo je zamislil general Vrangel za Bolgarijo in kakor jo brez dvoma razpreda tudi po Jugoslaviji? j Niti na misel nam ne hodi, da bi drezali v bodeče meso ruskih beguncev t nepotrebnimi očitanji ali pa, da bi nesrečnemu naroda, kolikor ga je pri nas, odrekali bratovsko pomoč — vendar se nam zdi, da je umestno, ako se končno tudi med gosti razbistri razmerje in potegne meja. Po usodnih porazih, ki so jih doživeli razni vojaški »podjetniki na antantia račun«, v bojih s sovjetskimi četami, so bežale pobite armade in ž njimi mnogo preplašenega civilnega prebivalstva iz Rusije na vse stran; sveta. Veliki kontingenti — med temi glavni \ranglov — so se zatekli v Jugoslavijo in Bolgarijo. Naravno je, da sta ti dve državi slovanske begunce po svojih močeh in z bratskimi čustvi sprejeli. Sprejeli sla bratski narod ruski in nista povpraševali po domači ruski politiki: slovanstvo je sprejelo slovanstvo. Kakor povsod in vedno je pa začela tudi med ruskimi begunci dvigati glavo vojaška in policijska klika, ki je svojčas sama bila udeležena v tistilf carskih akcijah, ki so vrgle Rusijo v krvavo revolucijo. V gostiteljskih države# je začela ta klika zlorabljati gostiteljevo naklonjenost in blcgcsrčnost ter se je jela spretno organizirati v oboroženo silo v tuji državi. Tu se pa seveda stvar jenja, kajti sicer pride do izida kot ga gledamo v tem vprašanju te dni na Bolgarskem. Poznocarska vojaška in policijska klika nam ne more veljati za predstavi* teljico ruskega naroda kot niso po irancoski revoluciji veljali za predstavitelje francoskega naroda plemiški emigranti, ki so se razbežali po Evropi. General Vrangel ni Rusija, to mora biti enkrat za vselej ugotovljeno. In general Vrangel spada v vprašanje ruskih beguncev kot Poncij Pilat v vero. „ Neoboroženi ruski begunci so eno— a vojaška carska klika je drugo. Bednim vso pomoč, kliki pa povelje: mir! Ruska policijska carščina posega tudi pri nas v naša domača vprašanja, ki je ne bi na svetih gostiteljevih tleh smela prav nič brigati in če bo šlo to dalje, bomo imeli kar naenkrat oboroženo preiorijansko gardo, ki ni vzrastla iz naše zemlje in ki bo zato na uslugo tistemu, ki jo bo rabil in plačal. Da do tega ne pride, imamo poskrbeti pravočasno in temeljito. BolgarsH odgovor na Vranglovo noto je opomin tudi na naš naslov. t Reški fašisti se klanjalo itaiilan. dvojici 4- NOV PUC REŠKIH FAŠISTOV POD KRALJEVO PATRONANCO NA VIDIKU. Reka, 22. maja. (Izv.) Predvčerajšnjim so odpotovali v Trst zastopniki vseh iašistovskih organizacij na Reki, da prisostvujejo sprejemu italijan-kega kralja Viktorja Emanuela in kraljice Jelene. Sodijo, da bo zelo mnogo tržaških in tudi drugih organizacij šlo po odhodu kraljeve dvojice na Reko, kjer nameravajo v zvezi s tamošnjimi fašisti poizkusiti nov puč. Z druge strani pa se doznava, da je prišlo med fašisti in vodilnimi osebami nacionalistične stranke do razkola. V Trst Je odpotovala tudi posebna deputacja nacionalistične stranke, da prisostvuje . n prihodu italijanske kraljeve dvojic«.' Sprejel Jo bo tudi kralj Viktor Emanuel, kateremu bo predložila spomenico. V tem memorandumu se naštevajo vse. potrebščine in želje Reke. V njem ražajo kralju zahvalo za vse ono, kar; je Italija storila za rešitev Reke, da to;' mesto ni padlo v roke tujcev. Deputa«. cija bo prosila kralja, nal italijanska vlada še nadalje podpira to mesto, ki je v prvi vrsti izpostavljeno sovražnemu napadu. Poleg navedenih odposlanstev, pridejo v Trst tudi zastopniki vseh drugih organizacij, da se poklonijo kralju. DelovanI@ narodne skupščine. Beograd, 22. maja. (Izv.) Jutri popoldne je seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je volitev devetčlanskega anketnega odbora, ki naj preišče vse delovanje direkcije plena. Narodna skupščina ima izvoliti tudi nekaj pododborov. Jutrišnje seje pričakujejo z velikim zanimanjem, ker se pričakuje, da bodo pred prehodom na dnevni red nekateri ministri odgovorih' na stavljena vprašanja. Tako se računa, da bo pravosodni minister dr. Markovič govoril o amnestiji povodom kraljeve poroke, finančni minister o skle-* panju inozemskega posojila in zastopnik ministrskega predsednika o dogodkih na Reki in Sušaku ter o zapostavljanju uradnikov v Bosni in Hercegovini vsled denuncijacij. KONEC STAVKE V DELAVNICAH JUŽNE ŽELEZNICE V MARIBORU. Maribor, 22. maja. (Izv.) Predvčerajšnjim zjutraj so se pri obratnem? ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani začela pogajanja z zastopniki delavstva mariborskih delavnic, da se poravna kriza. Prišlo je do temeljnega sporazuma, na podlagi katere so se mogla pogajanja nadaljevati v Mariboru. Včefaj je prispel semkaj centralni nadzornik južne železnice dr. Aleksander Fatur, ki je takoj uvedel pogajanja z zastopniki delavstva, katerim so se kasneje pridružili tudi poslanci Der-žič, Golouh, Zebot, Kopač in Tokan. Ob petih popoldne je bilo veliki množici delavstva, ki je v Tvorniški ulici čakala na izid pogajanj, mogoče sporočiti izid pogajanj. Ker so bili državni železnici dovoljeni novi krediti za delavstvo in hkrati tudi južni železnici, bodo prejeli delavci na račun doklad, do katerih imajo pravico, začasno 200 do 250 dinarjev, dočim se ostanek izplača kasneje. Glede povračila mezd za čas. dokler k trajala oasivna. rezistenca, oziroma za čas izprtja, se je dosegel sporazum v tem zmislu, da se rešitev tega vprašanja prepusti civilno sodni poti. — Na podlagi doseženega sporazuma se je delavstvo danes zjutraj polnoštevilno zopet vrnilo na delo. AVTONOMIJA ZA VZHODNO GALICIJO. Varšava, 22. maja. (Izv.) *Napr-zod« poroča, da je načelstvo socijali-stične stranke sklenilo predlagati deželnemu zboru, naj se dovoli avtonomija Galiciji. \ ,*» < AMERIKA BO SODELOVALA PRI GOSPODARSKI OBNOVI? nji* Washington, 20. maja. (Izv.) Uradni krogi izjavljajo, da je vlada Zedinjenih držav ameriških pripravljena sodelovati pri izdelovanju načrta za splošno gospodarsko obnovo, in sic$fi pod pogojem, da se iz razpravljanja izključijo pray vsa politična vprašan nja. JUGOSLAVIJA*, 23. maja 1922. ^Stran^.i Hannibal ante portasl Strankarski pokret na Slovenskem gre svojo naravno pot. Po soglasnem »tališču, ki so ga zavzele ob preobra- !tu vse slovenske stranke za mlado svobodo in narodno državo, je nastopila dolga pot, na kateri so te slovenske stranke začele postavljati čedalje yečje zahteve proti osrednji vladi in enotni državni organizaciji Ker Je v Sloveniji zavladala izrazita manjšina, So nasprotne stranke prešle v opozicijo in najprvo postavile skromne programe avtonomizma in upravne samostojnosti. Toda mesto, da bi se bilo nezadovoljstvo mas in tudi strank zajelo s spravljivimi in sporazumnimi rešitvami, se je koruptno manjšinsko politiko nadaljevalo do trmoglavosti in zaslepljenosti, vsled česar so se opozi-cijonalne stranke nujno zradikalizira-le tako daleč, da je vodstvo najmočnejše slovenske stranke, SLS in sicer pod pritiskom najmočnejšega republikanskega gibanja v Sloveniji zavzelo ,v nedeljo stališče, ki v nobenem oziru ne bo jačalo dinastične in tudi državne misli v slovenskem narodu. Ta najnovejša izjava slovenske ljudske Stanke, ki v svoji dvoreznosti prepušča somišljenikom stališče za republiko ali za monarhijo, je sicer nastala bolj iz nujnosti, kakor pa iz političnega prepričanja. Seljaško republikansko gibanje, ki se te dni širi po Štajerskem vsebuje namreč največjo nevarnost za Slovensko ljudsko stranko. In v resnici predstavlja dr. Novačanovo repu-bllkanstvo zanjo pravega Hannibala ante portas. Z republikanskim geslom Se danes da izraziti nezadovoljstvo Slovenskega kmeta proti obstoječemu Srežimu, proti zapostavljanju in proti omalovaževanju, ki ga je v lastni državi doživel slovenski narod. In kakor so žalostni ti pojavi, ker merijo na to, jda se za bodoče volitve pridobijo glasovi in pojačajo strankarske pozicije, Vendar bodo rodili to dobro, da bo srbska javnost pred radikalnimi gesli ea posebno slovensko republiko in za federativno ureditev države čimprej krenila na sporazumna pota in s strankami, ki predstavljajo danes večino slovenskega in hrvatskega naroda sku-Sala rešiti enotno državno organizacijo. Brezdvomno bo celjska resolucija slov. ljudske stranke vzbudila v hrvat-skem in srbskem tisku važne politične odmeve. Zato jo prinašamo v izvlečku:« »Z ozirom na medstrankarsko gibanje v Sloveniji povdarja vodstvo SLS ponovno svoje stališče, da je [vprašanje republike in monarhije za naSo stranko vprašanje druge vrste. V njej se lahko svobodno udejstvuje prepričan republikanec, kakor tudi monarhist. Prvo in glavno vprašanje za SLS je popolna samovlada ljudstva v nerazdeljeni Sloveniji Ugotavljamo pa, da je centralistična politika vladnih strank z neenakimi davki in bremeni, s kraljevo civilno listo v času največje bede po nekaterih krajih, z vedno slabšo in vedno bolj koruptno upravo, močno ojačila in poživela republikansko krilo v stranki Ne samo posamezniki, cele organizacije se enodušno priznavajo na republikansko stališče. Strankino vodstvo bo to upoštevalo kot ojačenje svoje dosedanje opoziciionalne taktike, katero odobrava ogromna večina slovenskega 'ljudstva. Vodstvo SLS odklanja vsak poskus razširiti pasivno taktiko hrvatskega bloka na Slovenijo in obžaluje njegovo vmešavanje v slovensko notranjo politiko kot otežkočenje sporazuma, ki bi bil med celo opozicijo gotovo umesten. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je stranka danes trdnejša in bolj konsolidirana, nego kdaj poprej.« K tej resoluciji, ki jo je izzvala štftua krščanskega komunizma dr. Gosarje, Gostinčarja in uredn. Kremžarja pristavlja včerajšnji »Novi (Sas« sledeče opombe: Dejstvo Je, da je ideja republike na pohodu. Toda čas za njo še ni prišel, dozoreva pa s silno naglico. Genova, Rusija, Rumunija, Bolgarija, ta imena značijo, da se bliža federat. republika delovnih stanov v južni Slavili. Prvo za nas je sedaj, da v okvirju sedanjih možnosti izvedemo svoj že postavljeni program. Za slovensko ljudstvo zahteva SLS popolno samoupravo. Pri tem se prepirajo nekateri, kaj je več: ali avtonomija ali federacija. To vprašanje je razčiščeno v našem programu: Popolna gospodarska, finančna, politična upravna osamosvojitev slovenskega ljudstva od Beograda. Lasten parlament z lastnim izvoljenim predsednikom in izvoljeno vlado — le svojemu parlamentu odgovorno. Z Beogradom bi bili zvezani le v nekaterih skupnih zadevah: sklepanje o miru in vojski, zastopstvo skupne države na zunaj. To je ideja naše avtonomije! To je ideja slovenske republike! K strankarski in politični važnosti te rezolucije se še povrnemo. Hrvaško vprašanje in Slovenci. »Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto.« Ako ne varajo vsa znamenja, se obeta na Hrvaškem v kratkem energična vladna akcija proti hrvaškemu bloku, odnosno njegovim voditeljem in pristašem. Ne vem, koliko uspehov si obetajo v Beogradu od te kampanje, vendar mislim, da je prišel čas, ko moramo pogledati tudi Slovenci nepobitnim dejstvom v hrvaškem vprašanju jasno v oči Živim nad leto dni v tujini in se ne pečam posebno intenzivno z našo dnevno politiko. Razmere v domovini pa so se začele obračati v tako hazardno smer, da se mi zdi vseeno truda vredno opozoriti sorojake na nekaj činjenic, ki jih znabiti v neposredni bližini ne opazijo v oni jasnosti, ki bi bila v tako ak-tuelnih slučajih potrebna. Principijelno nečem razvijati kočljivega vprašanja krivde današnjemu dezolatnemu političnemu položaju v Hrvaški; važno se mi zdi poudariti le eno: Slovenci niti nismo poskušali resno niti nismo znali razumeti mentaliteto hrvaškega naroda (plemena). Postavimo se v svrho lažjega in nepristranskega umevanja na njegovo stališče. Hrvatom je bila in je banovina Hrvaška, ki je ohranila skozi 1000 let v večji ali manjši meri svojo enotnost, nekaj ne-razrušljivega, svetega, kar so branili z junaško požrtvovalnostjo pred Turki in Mažari. Res, zadnjih 50 let so se morali pokoriti Budimpešti, ki jih je postopoma impregnirala z mažarskimi uradniki, a nekaj se jim tudi Ogri niso upali odvzeti in to je bila njih samouprava in njih sabor. Četudi le navidezno je ohranila Hrvaška vendarle svojo notranjo samostojnost. Iz njih stališča se da tudi umevati, zakaj so se nekatere njihove stranke navduševale za Ferdinandov trializem, kjer so upale doseči popolno ločitev od Ogrske. Prišel je prevrat in ž njim osvobojenje izpod mažarskega jarma. Kaj napravi osrednja vlada, da si pridobi hrvaški narod? Netaktnost, ki so se je celo peštanski politiki izognili. Vzela jim najprvo sabor, nato bana, omalovaževala njih težnje itd. Ni moj namen naštevati rekriminacije. Pomisli pa naj se samo eno. Kako bi se ponašali Srbijanci, ako bi bila zmagala slučajno Avstrija in bi bil Zagreb na krmilu? Ali bi si bili pustili dopasti, da Jih gnjavijo hrvaški uradniki, da jim je Beograd nič, a Zagreb vse? Le dotlej, dokler bi se jih držalo z brutalno silo v Šahu, sicer nikdar, pa če bi bila uprava boljša kot jo imajo danes uživati Hrvati Naravno je, da »e čuti zapostavljeni užaljenega, iz užaljenosti pa izvira anlmoznost in trma. Posebno vlogo igra pri tem seveda še špecijalni temperament južnih Slovanov, ki igra tudi v politiki večjo vlogo kot hladen razum. Najprvo razumeti in potem soditi je edino prava parola, ne pa obratno. C e bi Hrvatje ne bili slučajno naši sosedi, bi nas pustil hrvaško-srbski spor nezainteresirane. Toda če pomislimo, da so bili ravno oni naši edini mirni mejaši s katerimi se nismo nikoli prerekali ter da se moramo skupno boriti proti italijan. agresivnosti, potem je jasno, da si pod nobenim pogojem ne smemo lahkomišljeno zapravljati njih simpatij. Ako si je hrvaški narod (saj v banovini) izbral z ogromno večino Radiča za svojega voditelja, je to stvar izključno Hrvatov, netaktno in nelojalno pa je, da ponavlja en del našega časopisja dan za dnem napade in denuncijacije na njegovo osebo. V slepem navdušenju za jugoslov. ujedinje-nje nismo računali s faktičnimi razmerami. Ujedinjaška ideja je kapitel zase. Ako neče večina Hrvatov, ki so Srbom v vsakem oziru bližji kot Slovenci, ničesar slišati o tem ter tudi pri Srbih ni pognala ideja globokih korenin, čemu se moramo ravno Slovenci siliti v ospredje. Prisiljena reč ni nikoli kaj prida, v politiki pa celo ne. Znabiti pride kedaj do tega, kadar bo splošna zapadno-evropejska civilizacija premostila nebroj naravnih ovir in predsodkov, zaenkrat pa moramo računati z realnostjo, ne pa da nam je naša želja mati političnih računov. Vse ob svojem času. Ali nimamo nebroj dokazov, da gre zgodovina drugo pot, kot si jo zamišlja skupina idealistov? Poglejmo samo Bavarce in Pruse. Kdor je potoval le enkrat po Nemčiji, opazi nehote razliko med obema plemenoma. In dasi je Bavarcev samo 7 milijonov, Prusov pa nad 30, je vendar ostala Bavarska v svoji' samoupravi neokrnjena. Niti 50 let skupnega življenja v eni državi ni moglo Izbrisati razlike in je najbrže še tudi kmalu ne bo. Ali vzemimo Holandsko. Kdor je poslušal Nizozemce in Nemce s takozvanim »plattdeutsch«-narečjem, mi bo moral pritrditi, da je jezikovna razlika med njima manjša kot med nami in Srbo-Hrvati. In vendar ne pade Holandcem na um, da bi silili kot majhen narod med mogočen nemški narod. Ali vzemimo Švede in Norvežane. Niti perzonalna unija jih ni mogla združiti ampak so se mirnim potom zopet razšli. In Južna Amerika, kjer se govori razen v Braziliji, povsod le španski jezik, pa je nastalo skoro tucat držav, ki nimajo prav nič poželenja po zjedinjenju. Takih primer bi naštel lahko še cel kup, obratno pa presneto malo. Cernu siliti ravno pri nas naravni razvoj v umetne oblike predno je dozoril čas zato. Bojim se zelo, da bo nespametna in trmasta politika pokvarila ali zavrl a, kar bi se neprisiljenim potom razvilo lahko v mogočno enoto. Ce je beograjska vlada slepa za očitna dejstva ter se neče ravnati po devizi: »Vsakemu svoje«, potem naj nosi tudi posledice. Za nas Slovence pa veljaj: Če že ne naklonjenost za hrvaške težnje, saj stroga nevtralnost v tem mučnem sporu. Odločno pa smo prpti eventuelnim persekucijam, ki bodo rodile vse prej kot zažeijen sad in posledice, katere bomo čutili tudi Slovenci prej ali slej. Dr- 2. IV. kongres jugoslovanskega Profesorskega udruženja se vrši koncem junija t. 1. v Beogradu. & boljšo teodofesst naše kraissis®. (Konec-/, m. Da se vrnem k času pred povra-tom. Ustavodajni odbor je odklonil, da bi se dalo državi edinstveno ime Jugoslavija in da bi se tri plemena našega naroda označila z enim jugoslovanskim imenom. Odklonil je celo ta naziv za jezik našega naroda in predložil je — kar je narodna skupščina tudi sprejela — da je službeni jezik »srbsko-hrvatski-slovenski«. Popolna utopija! No, pri priznani iskreni jugoslovanski ideologiji demokratskega kluba in njegovega predsednika se je moglo pričakovati, da se bo v tem vprašanju od skupščine še dosegel popravek. Prekrasen govor g. Ljube Davido-viča za ustavo z pozivom »Jugoslovani v vrste!« je v veliki meri potrdil to pričakovanje. Glasovanje ga je zrušilo. Sklep skupščine, da je to država Srbov, Hrvatov in Slovencev, in da ji ni bil dan naziv, ki bi vse troje objel ji ni bil dan naziv, ki bi vse troje objel pod enim imenom, je pomagal propagandi separatistov, ker po njem logično tvorijo dr- žavo tri piemena, ki so v tako veliki meri različna, da se jih ni moglo objeti z enim samim imenom! Do takrat je vladala v narodnih krogih tendenca, da pokažejo pripadnost k jedin-stveni državi v imenu Jugoslavije in jugoslovanstva. Tako so nastali razni jugoslovanski savezi kulturnih društev, humanih ustanov in športnih udruženj. Potem, ko je ustavotvorna skupščina odklonila jedinstveno državno ime, se je pokret ze ujedinjenjem omenjenih ustanov pod Jugoslovanskim imenom zaustavil in ustanavljati so se pričela čisto hrvaiska in čisto srbska društva. In še več: pričela so razpadati že ustanovljena jugoslovanska udruženja in savezi in iz njih odhajajo člani, ki se potem udružejo v čisto hrvatskih društvih. IV. ‘ Med najodločilnejšimi ustavnimi vprašanji je preostala še odločitev o razdelbi države na oblasti. In še tu je šlo ne samo za zbrisanje zgodovinskih mej Hrvatske in Slavonije, temveč tudi za razcepitev tega teritorija na S županij (čL 135. ustavnega načrta) in razkosanje pokrajinske uprave na upravo v teh 8. županijah, kar bi znači-lo upropaščenje one uprave, ki je še veljala v Hrvatski in Slavoniji, ker bi obstoječe županije v nobeni smeri ne mogle izpolniti nalog, katere so namenjene novim oblastim. Te oblasti bi morale dobiti obširno samoupravo. Ta je določena v čl. 96., toda vsekaltor v zelo ozld meri na vsak način v preozki meri. No, kakor določa isti član v svojem predzadnjem odstavku, se morejo z zakonom poveriti oblastnim samoupravam tudi drugi posli, pa zato ta okolnost ni tako važna, ker se da z naknadnimi zakoni popraviti oz. razširiti V. Osnova ustave ni odgovarjala pričakovanju, ki je temeljito na programskih izjavah, da se bo država uredila »v duhu državnega edinstva s obširnimi samoupravami«. Tudi jaz sem bil razočaran. Toda po svojem mišljenju, o katerem sera preje govoril, nisem smel enostavno prekrižati rok, temveč sem ostal tudi naprej pri delu, posebno zato, da skusim razjasniti sprejem čl. 135., kakor je bU sprejet v ustavo. Tukaj sem uspel v toliko, da se je razdelba Hrvatske in Slavonije dekrecirala po ustavi od 8 na za slučaj, da jo potrdi ministrski svet (l;ar se je radi v resnici zgodilo;. Ustava je bila sprejeta z večino 1A glasov preko polovice števila vseh po-s sr;cev. Toda med temi, ki so glasovali za ustavo jih je bilo mnogo, ki niso soglašali z vsemi njenimi določbami v dobri veri, da z glasovanjem za ustavo store svojo državljansko nujnost z ozirom na notranji in zunanji polcr žaj države. ________ Beograjsko plsroo. Beograd, 20. maja 1922. Najneprijetnejše v Beogradu Je, ako si človek primoran iskati kako ulico ali kako poslopje. Nihče ti ne zna dati pojasnila, niti stražarji ne. Odgovor se vedno glasi: »ne. znam«. Pripetilo se mi je že neštetokrat, da stražar ^stoječ v isti ulici, za katero sem vprašal, ni znal dati pojasnila. Kaj šele, ako se Sa vpraša za razna poslopja, ministrska, konzularna itd., za katera bi moral vsak policaj vedeti. Pri vsakem takem slučaju se spomnim na naše slovenske policijske stražnike v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju itd., ki ti dajo vsako zaželjeno pojasnilo, dasi so med njimi Primorci, ki šele par let živijo med nami. Tudi obnašanje stražnikov, to se razume, je pri nas drugačno nego tu. Neki bivši minister ml je ob neki priliki dejal, da se nobenega tako ne boji, kakor beograjskega policaja. Ko sem ga vprašal za vzroke, mi Je odgovoril leratko: »Ker ima puško«. Pušk v najoovejšem Času res nimajo več, tudi oblečeni so nekako bolj evropejsko, toda obnašanje je ostalo istotako surovo kakor prej. Notranjemu ministru Dr. Marinkoviču toplo pri« poročamo, da polaga malo več važnosti na policijo v glavnem mestu naše kraljevine. Dan za dnem bi se morali vežbati v kurzih, da bi se vsaj nekoliko izgladill Prav malo drugače se ti godi, ako stopiš v kak drug urad. Tam stoji sluga, ki ti samo v redkih slučajih zna dati kako pojasnilo. On ne pozna niti vseh oddelkov dotičnega urada, niti imen načelnikov, kaj šele posameznih referentov. Zato si večkrat mislim, kako neki bi se znašel v Beogradu naš kme, ako bi bil sam nase navezan. Cele dneve bi taval noakrog, predno bi dobil recimo ministrstvo, h kateremu je namenjen in kadar bi srečno dospel v ministrsko poslopje, bi se začel drugi križev pot, predno bi naletel na pravega referenta. Taka Je resnica! Čemu bi jo olepševali? Krivda je v preteklosti. Naši bratje Srbi so živeli v drugih razmerah, nego mi prečani, kakor nam pravijo. Njihova slaba lastnost je le to, da oni kljub temu hočejo več vedeti, kakor mi in da vse, kar prihaja od nas, pa če je stokrat boljše, smatrajo za »črnožuto«. V tem pogledu so zelo trdovratni. Sicer pa jim rad priznam marsikatero boljšo stran, nego je naša. Tako na primer moram pohvaliti veliko stremljenje priprostega ljustva po izobrazbi. Vidi se, da hočejo na "vsak način nadoknaditi, kar so zamudili Ljudska predavanja na univerzi so vedno nabito polna tako, da je težko dobiti prostora. V tem oziru smo Slovenci daleč za Srbi, ker se posebno za predavanja čisto nič ne zanimamo, domišljaj oči sl da smo najpametnejši ljudje pod božjim soln« cem. Včeraj je gradbeni minister razkazoval poslancem in novinarjem kraljev novi in stari dvor, ki je vsekakor krasen, a ne bog ve kako luksurio-zen. Kdor je videl razne avstrijske deželne dvorce mi bo to potrdil. V dvorskem hlevu n. pr. so se znašle vse rase konj skoro dfi iz celega sveta. V sredini svira vojaška godba, da privadi nove konje na inštrumente, da se Ob 40-letniei Mozirskega Sokola. (Jz kronike savinjskega Sokola. 1. L. Mozirski.) Dne 28. majnika t. 1. praznuje savinjski, odnosno mozirski Sokol svojo štiridesetletnico/ Prebil je dobo ene generacije in zanimivo je prelistati zgodbo njegovega obstoja in razvoja. Dr. J. Fon, primarij v Zagrebu, rodom Bra-slovčan, je videl vstajati zagrebškega Sokola, Vekoslav Legat pa ljubljanskega. Oba sta prihajala na počitnice v Mozirje in navdušila tamkajšnje narodnjake, da ustanove savinjskega So-icola. Naši takratni prvoboritelji Jože Lipold, Anton Goričar, Jože Pirs, Ivan Vrankovič, Anton Škoflek, Ivan Kleme-nak v Mozirju, Ivan Gaberšek, okr. tajnik ln Fr. Šenta na Vranskem, Paver, Pristan, Puncer v Braslovčah, in mnogi drugi so se združili ter osnovali leta 1881. pripravljalni odbor. 2e 20. ^arca 1882 so predložili namestništvu v Gradcu pravila novega društva, ki naj m obsegalo celi savinjski okraj z vštetim nemčurskim Celjem ln Šoštanjem. Dne 14. maja istega leta so že bila pravila potrjena ln na občnem zboru 29. maja sprejeta. Koliko Je bilo zanimanje za Sokola v tedanjih posvetnih in duhovnih sledi lz itevila prvih članov: v okraju 202, v Mozirju samem 25, med temi najodličnejše osebe in duhovniki. Neki še živeči duhovnik je tedaj ob asistenci dveh Sokolov maševal z rdečo srajco pod »koretljem«. Leta 1884. so blagoslovili društveno zastavo, ki je bila izdelana v Pragi. Krona slična srbski ki Jo sedaj diči, se je vsled ukaza namestništva morala odstraniti Bila pa je dobro shranjena in se je ob poletu Sokola v Čakovec zopet pripela. Blago-slovljenje se Je izvršilo po braslovškem dekanu Bohinjcu pred kapelo sredi trga. Slavnostni govor je imel starosta Joža Lipold. Slavnosti so prisostvovale velike množice ljudstva, nebroj društev in deputacij z zastavami iz vseh krajev, med drugimi Sokoli iz Zagreba, Gorice, Trsta, Ljubljane, Praga je bila zastopana po deputaciji, Slov, pevsko društvo Ptuj, »Slavec« iz Ljubljane, »Lira« iz Kamnika itd. V kroju jih je bilo okoli 400. Orjak iz Luč je bil prvi zastavonoša, kumica pa gospa Basni-Čeva iz Celja. Danes dlči spoštljivo zastavo sedem trakov. Masivni Sokol pa Je nje čuvar. Na občnem zboru 1882. sta bila izvoljena dr. Josip Fon in blskup Strossmajer za častna člana. Leta 1906 je sledil Franjo Stiftar, bivši univ. profesor v Kalugi na Ruskem, rodom Savinjčan iz Solčave. Istega leta je bil izvolim za častnega starosto brat Ma- ku s Lipold. Pogoste odborove seje so se vršile v krajih, kjer so stanovali odborniki, Razni zleti v bližnje in daljne kraje so probudili narod. Drugi zlet se je vršil v Velenje, v Šoštanju pa je bil Sokol okamenjan, pri čemur si je priboril policijsko sabljo in kapo kot trofeje. Mozirski Sokol je prisostvoval ustanovitvi mnogoštevilnih narodnih društev. Priredil je častno vrsto veselic in zabav, predstav in iger. Posebno so ugajale njegove maskerade. S Sokolom je bilo od leta 1888 do 1898 združeno tudi tuk. gasilno društvo. Mozirski Sokol je imel doslej 12 starost, ki so izborno načelovali in ga vkljub številnim zaprekam in oviram skritih in javnih sovražnikov privedli do današnjega slavja. Naša slavnost, še bolj pa letošnji jugoslovanski sokolski zlet v Ljubljani bo pokazal obseg, ki ga je doživela sokolska ideja med nami. Pod svobodo in zaščito naše države se bo gotovo dvignila do tiste višine, o kateri sta sanjala pred 60 leti prva Sokola Fugner in Tyrš. Sestre in bratje! Štirideset let! Lepa spominska doba v življenju posameznika, ki mu že zarja večerna zaključuje srečno dobo mladosti. Razkropljeni so veterani, ki so ustanavljali našega Sokola in ki so kot mladeniči možje prisostvovali njegovemu krsto. Iskreno vas poživljamo, da pri- dete na dan našega in vašega slavlja na pomlajenje v našo sredino. Štiridesetletnica nam nudi povod, da se snidemo pod isto lipo, in da si podamo bratske roke. S ponosom boste uživali sadove vašega dela, s katerim ste položili temeljni kamen sokolske misli v savinjski dolini. Presrčno pozdravljeni! Zdravo! MANIFEST »Gornjesa vinjskega Sokola» v Mozirju ob svoji štiridesetletnici dne 28. maja 1922. Letos praznuje Češki Sokol šestdesetletnico svojega krsta v zlati ma-tuški Pragi, kjer sta mu bila kuma Fugner in Tyrš, nevstrašena prvobori-telja slovanske sokolske ideje, misli sile in vzajemnosti Češki Sokol je vzra-sel kmalu kakor mogočno lipovo drevo, razširjajoče svoje krepke veje širom slovanskega sveta vkljub vsem viharjem in vetrovom. In v tej dobi so pod senco tega košatega lipovega razpleta položile blage rojenice tudi »Gornjesavinjski Sokol«. Pred 40 leti! Gornjesavinjčani-narodnjaki, ki jim je še živo tlela v prsih misel ilirska, ki so čutili v rokah Sokola meč, ki prebije stoglavi hidri , reakcijonizma in tiranstva glavo, usta- I noviU « takrat SokoUMtraio ob bistri Savinji — s sedežem v Mozirju. Slovenske alpe so mu ščitile tukaj do danes njegovo gnezdo! Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ostaja. Bila je to zvestoba, ki je vztrajala do zmage, ko na lastnih tleh lastni gospodarji razvijamo svoj prapor odičen s sijajem odvzete nam kraljeve krone, katera se je preobratu naklonila in diči zopet istega v osvobojeni Jugoslaviji. Ze med svetovno vojno, ki so jo naši neprijate-lji povzročili, da bi nas ugonobili Je potekel spominski dan naše slavnosti. Kdo bi se bil drznil takrat misliti na kako praznovanje istega. — V poteku 40 let je »Gornjesavinjski Sokol« prebil vse faze notranjih in zunanjih bojev, slovenskih narodnih društev: Le malo veteranov se jih še spominja, zabeleženi so v naši kroniki, ki bo ostala del slovenske zgodovine. Bratje in sestre-So-koli in Sokolice! Jugoslovani! Slave hčere in sinovi! Ob predpražniku svoje štiridesetletnice stopa »Gornjesavinjski ski (Mozirski) Sokol« pred Vas s povabilom: »Udeležite se njegove slavnost! in proslavite ž njim sokolsko slavo!« Prožimo Vam desnico z bratskim srcem ob sprejemu dne 28. maja 1922 y MPr zirju! Zdravo! v * ne bodo plaSlli ob priliki svatbe. Polkovnik, ki ie konje razkazoval, je opozoril tudi na neke lepe črne® iz Slovenije. Neki bosanski radikal je takoj 'Padel in vprašal: »Koji Stranci pripa-daju«. Dobil je od nekega slovenskega Poslanca odgovor: »Brezdvoma klerikalni, sicer ne bi bili črni«. V ostalem te človeku še marsikaj padlo v oči, kar bi bilo vredno podčrtati, toda to ne bi spadalo sem, ampak v posebni Podlistek, ker bi bilo treba opisati opremo sob, spalnih dvoran itd. V parlamentu delajo sedaj samo nekateri odbori in klubi, večina poslancev pa se je odpeljalo domv, ker so do torka seje prekinjene. Demokratski in radikalni klub se sedaj bavita z volilnim zakonom, dokler se ne vrneta ministra Kumanudi in Stanič, ki sta se odpeljala v Bosno, kjer se nahaja Pašič na lečenju, da se ž njim končno dogovorita o posojilu. Mi smo namreč tako srečna država, da nam vse ponuja posojilo. O tem se sedaj razpravlja ze ves mesec. Amerika, Anglija, Švica, Holandska itd. vse nam ponuja, nam je treba samo vzeti. Časi so se od takrat, odkar je dr. Kukovec zastonj beračil po Angliji, pač temeljito spremenili. Uredili smo med tem naš saobračaj, spravili v red naše finance in proračun ter premostili hrvatsko-srb-ski spor tako, da se danes lahko s ponosom trkamo na prša. Taka država mora imeti kredita na izbiro vse-t>ovsod. V današnjem »Slov. Narodu« sem videl s kakim pompom poroča o amnestijskem predlogu, pa katerem bi tonel biti pomiloščen tudi atentator Stejič. Pri tem se nehote spomnim na ubogega Aliagiča, za katerega se je dr. Politeo toliko trudil, da bi dosegel po-niiloščenje. Ne! Aliagič je moral umreti, ker so tako hoteli demokrati. Kralj bo pomilostil Stejiča, kateri je izvršil atentat v nameri, da kralju odvzame življenje. Kralj se s tem izkazuje milostljivega, on odpušča svojim nasprotnikom. Demokrati niso dovolili, da bi bil pomiloščen tudi Aliagič, zato ker je bil Draškovič demokrat. Moral je umreti in kdo se ne spominja želostne-ga prizora, ko je Aliagičcv mladi brat jokal na galeriji sodnega dvora v Zagrebu! Vse je bilo odvisno od demokratov. Ko se je poslanec Deržič po neštetih intervencijah v tej stvari, videč, da vse odvisi od demokratov, obrnil na predsednika demokratskega kluba Davidoviča. mu je ta rekel: »boljše bi bilo, da ne bi prišel k meni. O Vas sem imel boljše mnenje«. Zgodovina tega demokratom ne bo odpustila. Demokratski listi so očitali glavnemu uredniku »Jugoslaviji«, da zbegava sodnijo radi očitkov proti Pribi-čeviču in dr. Žerjavu. Le naivneži si morejo misliti, da bo dandanes, ko je tudi že sodnija v veliki meri pod vplivom političnega režima, minister podlegel novinarju. Bodimo si kar odkriti in poglejmo, kako se vrše preiskave. Nedavno je notranji minister na podlagi preiskave, ki jo je izvedla pokrajinska uprava v Ljubljani odgovoril na neko interpelacijo, da je bilo v prieska- vi proti policijskemu stražniku Orlu v Ptuju dognano, da je vsega kriv Orel. Kaj pa bo sedaj rekel minister dr. Marinkovič, ko je znano, da ga je pokr. uprava v Ljubljani nalagala, kajti disciplinarna komisija je Orla popolnoma oprostila in dokazano je, da je dr. Pirkmajer nepravilno ravnal. Dokler bodo politične oblasti vršile preiskave tako, da bodo zasliševale samo prizadetega dr. Pirkmajerja, toliko časa je Jasno, da se bo dobilo vedno dosti ma-terijala v opravičilo dr. Pirkmajerja. Pod tem režimom, ki ščiti svoje eksponente na vse mogoče • ■- ne, se je težko boriti s samimi inintr-ri. To prepustimo Protiču, ki ima veliko prakso in zaslombo v drugi vladni, to je radikalni stranki, tako da lahko upamo, da bo Protič zadevo Pribičevič razčistil in slekel krivce do golega. Presednik imunitetnega odbora je demokrat in bi Pribičevič lahko izposleval, da se ugodi Protičevi zahtevi. Toda, kakor se Vidi, Pribičevič nič kaj rad ne čuje o sodišču. Tu so se mudili zastopniki Zveze nižjih javnih nameščencev iz Ljubljane, ki so sporazumno s svojimi srbskimi tovariši obiskali vse klube in prosili za pomoč. Posl. Deržič je deputa-djo predstavil tudi ministru Trifkovi-ču, ki sedaj zastopa ministrskega predsednika Pašiča. V finančnem odboru bomo kmalu videli, če bodo vsi klubi držali dano besedo. lijan Carlo Scotti v Rimu v resnici generalni konzul naš® kraljevine, toda ne faktični, marveč samo častni generalni konzul Ta naslov je dobil za resne usluge, ki jih je storil Srbiji pred in med vojno. Honorarja ne prejema od naše države nikakega. Tudi nima pra-pravice. da bi izvrševal kakršnekoli konzularne funkcije, razen reprezentativne. Ljubljanski urad, ki se je obrnil na ta generalni konzulat v Rimu, bi se imel obrniti na tamkajšnje naše poslaništvo. Če je Carlo Scotti odgovoril na v cirilico pisano vlogo, je to storil le iz usluge, ker se je moral gotovo potruditi, da se mu je pismo prevedlo, da je mogel nanj odgovoriti. Vsakdo naj se obrača le na naše poslaništvo v Rimu, a ne na častnega generalnega konzula. Politične vesti. Kdo je generalni konzul kraljevine SHS v Rimu?, Nedavno je prinesel »Trgovski list* ta po njem »Jugoslavija« vest, da je generalni konzul kraljevine SHS v Rimu italijanski odvokat Carlo Scotti, kateri na dopise odgovarja v italijan. Jeziku, kar je med narodom naletelo na ostro kritiko. Narodni poslanec An. Brandner je radi tega interveniral pri konzularnem odseku ministrstva zunanjih zahtev, kjer je dognal, d« le Ita- Dnevne vesii. i— Obupno stanje nižjih državnih uslužbencev. Prejeli smo in priobčujemo: Da smatra »Naš Glas« s svojimi slovenskimi demokratskimi poslanci in ministri vred nas neuradnike za bedake, to smo že davno »pogruntali«, ali da nas imajo za tako velika teleta, da upajo, da bomo verovali opombi uredništva »Našega glasa« št. 20 z dne 18. S. 1922, kjer pravi, da se je urednik tega lista informiral pri slovenskih demokratskih poslancih in ministrih, da je tista nesrečna naredba o maksimiranju grda polomija nekega uradnika Protiča v finančnem ministrstvu, tega si pa nismo mislili. Dalje pravi ta opomba, da se je v navalu večnO nujnih zadev^ naredba prezrla. Potem pravi, da ko je izšla, so jo obsodili vsi slovenski demokratski poslanci in ministri. Zagotavlja že danes, da se polomija uradnika Protiča žimprej popravi tako, da se pravici pomore do zmage. Slednjič nas tolaži s tem, da potrpimo, ker je stvar v dobrem tiru. Od trenotka ko smo čitali v časopisih, da so bili v prvi vrsti demokratski poslanci in ministri tisti, ki so glasovali proti predlogu nujnosti za ukinjanje te polomljene naredbe in se izjavili, da se to ne smatra za nujno, mislimo, da niti naivečji divji kozel ne bo tej opombi uredništva verjel. Za nas je »Naš glas« odslužil, mi se na njega ne bomo več naročevali, dokler ne postane čisto stanovski, kakor priporoča poslanec gosp. Reisner v njegovem poslovilnem pismu 6 odstavek z dne 26. 4. 1922 objavljeno v »Našem glasu« št. 19 z dne II. maja 1922. — Sprejemanje novincev v finančno kontrolo. Ker bo obmejno službo, ki jo sedaj vrši granična trupa, zopet prevzela finančna kontrola, se bo sprejelo v službo večje število pripravnikov finančne kontrole. Prošnje je vlagati do 15. junija 1922 pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki bo te dni objavljen v »Uradnem list\u. — Pozor uradniki in ostali gostje, ki nameravate biti navzoči pri svečanostih kraljeve svatbe v Beogradu! Da bi gostje posebno uradniŠtvo, ob teh dneh ne bili izročeni gostilničarjem na milost in nemilost, odločila je uradniška menza v Zemunu, da bo izdajala hrano, i. s. opoldne: juho, meso, prikuho in močnato jed; za večerjo pečenko in prikuho za ceno 18 din. dnevno. Kdor se namerava hraniti po tej nizki ceni v menaži, naj pošlje denar po pošti na »Upravništvo činovničke tnenaže v Zemunu« in naj označi razven svojega naslova tudi od kedaj in do kedaj se misli hraniti v menaži. Denar naj se pošlje najkasneje do 30. maja t. 1., da bi menaža mogla pripraviti potrebno število porcij. — Kmetijski oddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo ima oddati še nekaj tisoč postrvjega zaroda iz vališča aa Bledu, ki se že krmi in je sposoben sta zaplojevanje ribjih voda. Cena 35 Din za 1000 komadov. Društva 25 odstotkov popusta. Naročila se sprejemajo le do I. junija 1922. Ob enem se poživljajo dosedanji naročniki, da čim preje prevzamejo naročeni zarod. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: za poštarico VI. razr. poštna odpravnica Marija Jamnikova v Veliki Loki; za poštarja ozir. poštarice VI. razr. začasni poštarji ozir. poštarice v Ljubljani Rajko Koritzkv. Ciril Kokošar, Marija Globočnikova, Olga Semoličeva, Ana Kratoch-willova, Štefka Zuljanova, Anica Pirčeva, Viktorija Ragarcijeva, Silva Deklevova, Dragica Rebulov.?, Alojzij Knez, Ivan Jančigaj, Valentin Pečnikar, Srečko Kadunc, Gustav Dvorak, Cvetka Kolbe, Valburga Verbajsova, Marija Rojčeva, Elda Piščan-čeva; v Mariboru: Vaclav Kunst, France Urbič, Natalija Lingeljeva, Marija Hrešč-kova, Marija Urbančičeva, Jožica Makučeva, Emilija Eisseltova, Marija Volavjkova, Dušica Škrlova, Jožica Nagličeva, Ivan Plausteiner, Jernj Cunta, Anton Prijatelj, FTance Gurjašovič in Martin Šetinc: v Celju: Ana Mastnakova, Vida Modičeva, Dragica Kuraltova, Slava Rodičeva in Terezija Grobelnikova; v Ptuju: Pavel Rabič in Marija Primožičeva; v Gornji Radgoni: Slavko Vutkovič; v Zidanem mostu: Anica Stoničeva in Rafaela Knapič; pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah: Vekoslav Sturm; v Podplatu: Pavla Zajčeva; v Zrečah: France Brumer; v Žireh: Gabrijela Marušičeva; v Apačah: Franc Ivanuša; na Jesenicah na Gorenjskem Hilda Kavsova; v Dolnji Lendavi: Frida Barettova in Miroslava Ur- bančičeva; v Rogatcu: Marija Glinškova; v Metliki: Marija Rovisova; v Črnomlju: Hermina Leitgebova; na Rakeku: Marija Kolarjeva; v Škofji Loki : Karla ^Hladnikova; v Brežicah: Matilda Vrečkova, Hilda Lichteneckerjeva in Jožica Vidmarjeva; v Kočevju: Hedvika Grahkova; v Velenju: Marija Trogerjeva; na Vrhniki: Jožica Zabričeva; v Ljutomeru: Krista Skrlčeva; v Žalcu: Ana Kupiceva; v Kamniku: Stana Rapotčeva; v Konjicah: Marija Vidičeva in Angela Fazzinijeva; v Ljubljani: Srečko Staut, Rudolf Weber, Ljudevit Staut, Viljem Smerdu, Franjo Turk in Jožef Čampa; v Mariboru! Franc Kramer, Martin Vene; v Meži: Anton Glogovšek v Breznu pa Pavel Zak. — Popravek. V članku »Bela Krajina in nje železniška zveza z morjem — v pravi luči«, izišlem v zadnji štev. našega lista, naj se čita (druga kolona, v 17. vrsti od spodaj); Klodič-Hrovat-Kavčičevemu pa proge: Grosuplje Kočevje, Grosuplje—Novo mesto vsaj do Metlike, Trebnje—št. Janž na D„ in Novo mesto—Toplice; v bodoče še Novo mesto—Brežice. — Državni praznik 24. maja odpade. Praznik sv. Cirila in Metoda se praznuje za katolike v nedeljo po S. juliju, pravoslavna cerkev pa bo praznovala ta praznik po svojem koledarju. Državni praznik dne 24. maja torej odpade. (Potemtakem se je višji šolski svet s svojo odredbo prenaglil. Op. ured.) — O dijaških štipendijah. Kralj je podpisal uredbo o spremembah dosedanje uredbe glede dij. štipendij. Dijaki, katerih očetje so višji uradniki, nimajo pravice do štipendij. Sinovi nižjih uradnikov pa dobe štipendije le tedaj, ako starši nimajo nepremične posesti. (Torej podobno, kakor glede rodbinskh doklad. Ako ima nižji nameščenec svojo bajtico, četudi celo kopico otrok, nimajo njegovi otroci pravice do štipcndiO — Direktni železniški vozni listki v Avstrijo. Med avstrijskimi in jugoslovanskimi železniškimi delegati se je dosegel sporazum o uvedbi direktnih železniških voznih listkov za promet med Avstrijo in Jugoslavijo. — Radikalna stranka v Kočevju je na okrajni konferenci dne 7. t. m. sprejela več sklepov, med temi: poživlja vrhovno strankino vodstvo, da posveti finančni prometni in notranje-upravni politiki, vštevši materijalni položaj ter moralno in strokovno usposobljenost uradništva kot hrbtenici državne uprave največjo svojo pažnjo; ugotavlja, da se navzlic njenemu pozivu in navzlic poverjeništvu v Ljubljani ne vrši organiziranje po ostali Sloveniji. (Ker smo kot kronisti to omenili, nas bodo »Jutrov-d« gotovo proglasili za — radikalce. Op. uredn.) — V kočevskem Koprivniku organizira nemške nacionalce župnik Schauer, ki noče poznati imena Koprivnik, temveč le »Nesseltal«. Župnik tudi noče na vse prošnje in urgence dTŽati slovenskih pridig. — Nenadna smrt. Vseučiliščni profesor šandar v Zagrebu je napravil s slušatelji gozdarske fakultete izlet na »Kraljičin Zdenac«. Tam je postalo profesorju slabo ter je jzdihnil predno je prišla zdravniška pomoč. — Smrt slovečega zdravnika. V Paii-zu je umrl dr. Charles Laveren, ki je prvi odkril provzročitelja bolzeni malarije ter bolezen tudi uspešno zdravil s kininom. Za svojo iznajdbo je dobil leta 1907 Noblovo nagrado. — Pravoslavna škofija v Temešvaru. Vse pravoslavne občine romunske narodnosti v _ temešvarskem okraju so sklenile naprositi sinodo v Karlovcih, naj se osnuje v Temešvaru samostojna biskupija. Za biskupa je določen sedanji vikar Stjepan Nikolič. — Etnografski muzej otvorijo v Zagrebu povodom jesenskega velikega semnja v prostorih bivšega trgovskega in obrtnega muzeja. — Igra z milijoni v Rusiji. Neki Za grebčan je dal nakazati svojemu bratu v Rusiji 8520 mark, za katere so bratu v Rusiji izplačali 25 milijonov 560.000 rubljev. — Revolucijski tribunal v Odesi je obsodil židovskega duhovna Gurowitza, ker je razžalil komisijo za zaplembo cerkvenih dragocenosti. na 300 milijonov rubljev globe. — Sklep šolskega leta toai 22 in začetek bodočega šolskega leta. Vsled odredbe višjega šolskega sveta se letošnje šolsko leto sklene dne 28. junija s službo božjo. Novo šolsko leto pa se prične dne 14. septembra t. 1. s službo božjo, s 15. septembrom pa 7. rednim poukom. = Pobegli deček. Od doma je pobegnil 14 letni Viktor Peričič, rodom iz Trsta, sedaj v Karlovcu. Pred nekaj časom so vide- li fanta v Ljubljani. — Rasne tatvine. Izpred trgovine Schneider-Verovšek na Dunajski cesti je bilo ukradeno vajencu Plevelu Miroslavu moško kolo tvrdke »Eriko«, vredno 3000 K, last nadzornika Ljube Miladonoviča v Topniškem arsenalu. — Župniku v Podlipi pri Vrhniki Francu Šmit je bilo ukradeno iz stanovanja nekaj denarja, 600 kron cerkvenih inilodarov, mast in slanina in več obleke in perila v skupni vrednosti do pet-tisoč kron. Osumljen je neki približno 25-letni neznanec, katerega so opazili, da se v istem času potikal okrog župnišča. — V Novem Sadu so aretirali skupino Alžircev, ki so izvršili več predrznih tatvin. En del te družbe je pobegnil proti Zagrebu ali v Slovenijo. — Fritscher Karl iz Moravske Tr-bave je dvignil na Dunaju s čekom poštno hranilničnega urada na Dunaju, ki se je glasil na ameriško otroško pomožno akcijo, 17 milijonov kron in je pobegnil. Cek se je glasil na ime Leop. Slezak. — V vasi Voklo pri Kranju je pobegnil od doma 25-let-ni posestnikov sin Janez 2irovnik. Odnesel je s seboj nekaj obleke in 1000 din. Po njegovih večkratnih prejšnjih izjavah je pobegnil fant bržkotne v Italijo, kjer je bil že 3 leta kot vojni vjetnik. — = Pobegnil je od doma dne 13. t. m. 15-letni livarski vajenec pri tvrdki Tonnies, sin invalidove žene, Iv. Vrtačnik. Vzel je s seboj več obleke in čevljev. — Posestniku Francu Slovša v Kolizejski ulici št. 20 je pobegnil brez odpovedi službe hlapec Josip Podjed, doma iz Mekinj. Uubliana. = Ruski dan v Ljubljani, ki se radi slabega vremena ni mogel vršiti v nedeljo, dne 14. maja, se vrši v četrtek dne 25. maja 1922. Podpirajte vsi to akcijo, da pokažemo kot narod svojo dozorelost in obenem tudi zavest dolžnosti, ki jo imamo napram gladujočim bratom v Rusiji. Odbor za pomoč gladujočim v Rusiji. *= Javno predavanje. Danes, dne 23. majnika ob 8. uri zvečer se vrši javno predavanje v dvorani Mestnega doma. katero priredi publicist 1 gospod Nikola Klimenko, o »Vseslovenskem vprašanju in boljševizmu«. Ker je predavanje izredne važnosti pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Vstopnina 1 D za osebo. Jugoslovenska Matica. = Dirkanje avtomobilov po mestu je menda brez vsake kontrole. Po najožjih ljubljanskih ulicah divjajo_ težki tovorni avtomobili, da se hiše tresejo, ljudje pa beže v veže. Najhuje je ob Tržaški in Bleivvei-sovi cesti, kjer ne morejo prebivalci cele dneve odpreti oken, sicer jih cestni prah zaduši. Tudi mimo mitnic drvijo avtomobili, ne da bi bilo uslužbencem mogoče kontrolirati vsebine. = Koza v stiski. Ponoči 21. t. m. so prišli v Zvonarsko ulico nepošteni ljudje ter hoteli rodbini Dermota odpeljati kozo. Žival pa ni marala zapustiti svojih domačih ljudi, zato je začela milo meketati. Meketanje je slišal neki železniški uslužbenec ki je lopove pregnal ter tako rešil kozo. = Izgubil aem dne 20. t. m. od Vod-mata do Dolenjskega kolodvora usnjato listnico. Notri je bilo več vojaških dokumentov in vojaško spričevalo. Ker mi je stvar velike važnosti, vljudno prosim najditelja, da mi denarnjco vrne proti primerni nagradi Ig, Simončič, Ilovca št. 50, Ljubljana. = Srednja vsota denarja je bila najdena na Sv. Petra cesti, v bližini šentpeter-ske cerkve. Lastnik naj se zglasi pri g. J. Cotiču. Martinova cesta 13. = Kolo je bilo ukradeno v-soboto, dne 20. maja t. 1. dopoldne iz veze Sodna ulica 12 stavbnemu risarju Jože Bricelj- • edina svoje vrste -- prodana za ■ frankov. Ferrari je voki rečeno Si. zbirko, ki so jo cenili na 17,000000.-ra2‘p berlinskemu poštnemu muzeju. Ali v riz« so zbirko zaplenili ter JO javni dražoi v prid dobrodelnim za.odom. * Lava zasula vlak. Iz Tokia (Japonsko) prihajajo ve*ti,.da je goreča lava suia kolodvor v Itoign. Na koiodvoru 1 Stal potniški vlak, ki je. istotaKO za|U . _ ljudi je mrtvih, veliko število pa .ez^o njenih. r * Največji gozdi na svetu. V Sever Ameriki je gozd, ki se razprostrta p.r provincije Kvebek m Orrtano med *-Hudsoijovo in otokom Labradorjem. • je 2700 km, širok pa 200 km, torej z * ma 5.400,000 kvadratnih km nevrsine -j« približno 18 krat toliko ko nasa država-.-Južni Ameriki so Še večji gozdi; 3.»» dolgi in več ko a ttsoč km široki, v,. ^ Afriki so preiskovalci našli gozd, kr se i razprostiral od Konga do izvirkov NU3 " Zaberija. Njegova daljava Še ni dognana. v širjavo meri 4 tisoč 800 km. V juznt b > rij; je les. ki je dolg več ko 4800 km, P" 2700 km širok. * Psi kot luksus. Na Nemškem ra** pravljajo sedaj o novem zakonu, ki preglasi vse nepotrebne pse za luksus ter j obdačijo s iqoo mark takse. v * Železnica pod vodo. Belgijska namerava napraviti železniški predor Poa reko Šeldo v Antverpnu. MALI OGLASI PRODAJA: POSESTVO V 3MARJETI 20 minut od Rimskih Toplic. tik okrajne ceste, obstoječe ia hiše, ki ima 3 sobe, kuhinjo, vežo, spodaj 2 kleti, poleg je živinski in svinjski hlev, lepi vrt, njivV in mnogo sadnega drevja in nasajene trte. Več se poizve pri J. Sluga, Sevce 5. Rimske Toplice. ________907 POSESTVO, oddaljeno 1 uro od postaje Ejumsfcih Toplic ali 2 uri od postaje Hrastnik. Posestvo meri čez 40 oralov zemljišča, lepi travniki, njive in nasajeno sadno drevje in lepe trte. Hiša, gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, živine se lahko goji do 8 glav. Gozd je obraščen z debelim bukovim, hrastovim in smrekovim lesom, pripravljen za lesno obrt. Cena.650 ttsoč kron, Več se poizve proti povrnitvi poštnih stioškov pri Ulaga, trgovina v Smarjeti, Rimske toplice. ■ ,, ;___________ <)04 VEČJO MNOŽINO PRAZNIH ZABOJEV in petrolejski aparat pri tvrdki J. Pon. Ljubljana, Stari trg 6. Istotam se kupi dobto ohranjen divan._______9cg HIŠA v prometnem kraju, tik glavne ceste, sposobna za vsako obrt in trgovino z velikim vrtom na lastno roko. Alojz Martinčič, Lo-ke št. 252 v Trbovljah. 899 POSESTVO v industrijskem kraju ob glavni cesti blizu železnice, obstoječe iz dobroidoče trgovine z vso opravo i.n potrebnimi ma-gaeipi in kletjo, stanovanjska enonadstropna hila z lepim vrtom in gospodarskimi poslopji in 5 oralov zemljišča, t. j. travniki, 2 sadna vrta in njivami. Ob vrtu vodna moč in izvrsten studenec pred hišo. Ponudbe pod »Stara tvrdka«, na upravo lista. 880 GRAMOFON, izvrsten, » ploščami, dvovrstno Karmo* niko, likalnik, zamenjam Z* šivalni stroj ali prodam* Naslov: »Ugodno«, postno-ležeče, Ljubljana. _92S VDOVA Z DORASLIM SINOM želi stopiti kot dru* žabnica v boljšo trgovino S kapitalom 2-300.000 K. An* dre, Maribor, Koroščeva ul. štev. 17. KRASNO POSESTVO v lepem kraju z gospodarskim poslopjem, njivami, travnikom in gozdom, skupaj 64 oralov sveta, oddaljeno pol ure od kolodvora Cena Din. 300.000. J. M. Kandiia 59 pri Novemmestu. 883 IŠČEM STANOVANJE s 9 sobami in 1 kuhinjo ter vsemi pritiklinami na giavtlt progi od Maribora do Zga greba, ne predaleč od ^P9? staje, plačam dobro. Sejn trgovski potnik brez otrok. Ponudbe pod »Potnik na upravo lista. 9d? HUPI S HIŠO v Ljubljani, šiški' ali blizu šiške. Tudi zamenjam za hišo na Glincah z lepim vrtom, dvoriščem, Sadovnikom in elektrikb. Naslov: »Ugodno« poštnole-žeče, Ljubljana. 910 GOSPOD Išče večjo sobeeee< >eeee< '••e. I The „Q L i 9 E Bu najboljši in na]cene]ši J | Ur pisalni stroj | m Zastopstvo in tatega: IVAN GAJŠEK, papirna trgovina v © 0 •••••• Ljubljani, Sv. Petra cesta SL2.****** © A evsMBscie©® «8ae» Pomožnega lupa. samca, več kolarjev, tar pleskarjev za kočije išče ga takoj „SlogracT d. d. tovarna Keršič, Spodili« Stika, CevtiL imA fflii za birmance, vsakovrstno izbiro se dobi po naj-nižjih cenah pri A. irajer, Ljubljana. Gradišče 10. Knjeni uprti n Mio izide v prihodnjih dneh. Isti obsega vse kraje v Sloveniji in Prekmurju z dodatkom slovensko — nemško — madjar-skim besedilom krajev. Ker naklada ni visoka, prosimo, da nam vsi interesenti takoj javijo svoja naročila, ker pozneje knjige ne bo več dobiti. Gena knjigi je 40 Din. Uredništvo »Adresarja za Slovenilo". Ljubljana, Sodna ulica Stev. 5. Skladišče suhe robe krtač in metel iz riževe slame Bienenzucht & Co., Wien Ul., Veithgasse 7 Telefon 5148. VI., Gmnpendorferstr 35 Telefon 5708. Ustanovljena leta 1863. Auto Bencin. — Pneumatika, Olje, — Vsa popravila’ Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid- cenah nudi Jugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani. šalje poštom; , sir 1 kg PD Bin25.-tat sir 1 00 Bin 31-sir lks po Bin. lisasto 1 ki po Din. 3§.- od 5 kg gore. ... m Nova knjige! V založbi „tvezne tiskam©" v Ljubljani sta izšli zopet dve novi knjigi; Dr. Fr. Ogrin: Silk® iz BeSokraJlne« 80 štreni. Iv. Rozman: Maša bol. 67 strani. ===== Nekoliko zgodovine k polomu na Koroškem. Naslovna slika A. Gasparija Cena vsaki knjigi 8 - Din. m Naročalo se v (| 1 Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg 8. Ulavni In odgovorni urednik Zorko E akut- Poslovodja za novo opekarsko podjetje se išče. Istotam se sprejme pomožna pisarniška moč, eventualno tudi gospodična. Ponudbe pod šifro »EMONA" rta upravništvo tega lista. • Hotel „Evr6pa“ (kolodvor) Bled bo od 25. maja zopet otvorjen z restavracijo v polnem obsegu, 30 krasnih sob. Prvovrstna kuhinja in klet. .• Umetni M Mesnega oddeika, s—s s—s zmzs. v Uiibttanl. s-s sh* V ploščah po 11 Dnevna produkcila 2d®§ Iti« Plošča ledu Din. 13a-*; Večjim naročnikom dostavljamo led’ vsako jutro sua dom. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. "'ska »Zvezna tiskarna« v Ljubljan