LETO IV. Št. 2 14. JAN. 1965 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA.ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Smo ponovno v krizi VPRAŠANJE DEVIZ ZA NABAVO IN PLAČI- kov Samoupravnih organov LO REPROMATERIALA IZ TUJINE ZNOVA in organizacij so sklenili KRITIČNO —JUGOBANKA DO NAS SPLOH navzoči ponovno seznaniti NE IZPOLNJUJE OBVEZ PO POGODBI — vso javnost o nastali kritič-' NEODGOVORNI BIROKRATSKI POSTOPKI ni situaciji fii z odprtim pis-ALI KAJ? — ODPRTO PISMO IN OBVE- mam v časopisju postaviti STILO JAVNOSTI — SEZNANILI SMO VSE javno vprašanje Jugobanki, PRISTOJNE ORGANE REPUBLIKE O NA- naj razjasni devizno politiko STALI SITUACIJI nasproti našemu podjetju. Vsem je še vedno v sporni- plačilo vrednosti v januarju, j cel^tl\i ,problematiki v nu lanska novembrsko-de- kar sedaj na noben način ne z d°de,Jevanie*n devjz- cembrska situacija, ko smo bomo mogli izpolniti. Posle- ^ sredstev pa je posebna v nekaterih naših oddelkih dica ne bo samo ogromna go- dele??i;lja DS ®<:“anil.a nas6 morali ustaviti proizvodnjo spodarska škoda in prekini- najvlšje , rePublčke izvršne iil nekaj sto delavcev posla- tev vseh nadaljnjih dobav organe’ kar smo ze P°rocal1- ti domov na obvezen dopust repromateriala, temveč tudi, z minimalno zagotovljenimi glede na lanske dolgove, fi-osebnimi dohodki. Vzrok je naneno neresnost j M bo ne-bil' vsem znan: pomanjkanje dvomno močno omajala-materiala, zlasti' iz uvoza._ ugled v tujini. Kritično situacijo smo na- Kljub temu, da gre torej za i°JLZaČaTimi Prfmikl de- osnovni - biti ali ne biti S lavcev na druga delovna me- ^ 14.000 članskega ko- ■HB dKU^- “treznimi §¡¡¡¡1 ^ ob sfcrajnih nega-ukrepi prebrodili ob zigoto- tivnih osledicah lahko ogro. “ naše slovensko gospodar-pmreben, kontmgent devmrih | Jima|o tudI vse jugo- "abavo g do slovansko gospodarstvo, „sta- kratkem na .rSpolago jajo predstavnik, Jugobanke Da bi zagotovUa dobila tu- fluhl zaJusa ¡gg j. ^ 5 , teve naših predstavnikov m di pravno veljavo, smo tako . H wtra5a,_ riocela 16. decembra sklenili z orne- se nadalje ™rajajo m docela njeno Jugobanko pismeno n?iaimi devizni ¡¡¡¡¡1 H 3 pogodbo, po kateri se je le- «kregana z vsakim načrtno __vodenim daljnosežnim gospo- ta zavzela, da bomo ze na- slednji dan raizpolagaii " ‘ Med mnoghfii, ki se poleg rednega dela še nadalje izon Marjah Kralj bražujejo; je tudi Emil Pavlin iz odd. vzdržev. strojev Izobraževanje in izgledi za strokovni napredek Izobraževanje kadrov je draga ih odgovorna naloga, s krat j kadar o, njih razprav-katero premišljeno posegamo v razvijanje človektsye ljamo. Nič ni torej čudnega, osebnosti. Te naloge se lotevamo preveč kampanjsko če mladi diplomanti naletijo in premalo sistematično. Zato je izobraževanje v na- na nerazumevanje ter odpor šem podjetju še vedno v glavnem zasebna zadeva vsa- delovne sredine, kjer se za-kega posameznika. postijo in če obrtniško ih mezdho miselnost’ še vedno Tistih, ki so deležni mate- nosti je teh ugodnosti dele- samo-..Odpravljamo, rialnih in drugih ugodnosti žen Skoraj izključno e-inteli- Naše podjetje štipendira na pri izrednem študiju je v pri- gentnejši Spol«. Obeti za oseb- srednjih in visokih šolah premer javi s tistimi, ki dobivajo ni razvoj posameznika so de- ko 780 študentov,- dočim nudi 329 milijonov deviznih dinar- Na posebnem sestanku štipendije, malo. Zaradi manj- jansko precej skromnejši od le 20 svojim delavcem večja jev za dolgove pri uvozu v uPrave podjetja, predstavni- šega tveganja in enakoprav- onih, ki jih prikazujemo ta- olajšave pri delu, da lahko letu 1964, v januarju oz. februarju 1965 pa s 302 milijona deviznih dinarjev za naše potrebe v I. tromesečju. Kljub vsem slovesnim zagotovilom In potrjeni pogodbi banka do danes — po enehi mesecu — ni izpolnila niti ene od svojih obvez in postavila tako naše podjetje v skrajno neugoden položaj ter pred nerešljive probleme v nadaljnji proizvodnji. Toda to še ni vše. Po neuradnih virih’ je obvestila naše podjetje, da redilo študirajo na višjih: šolah. Približno 40 delavcem nudi minimalne, olajšave,’ da sploh . lahko obiskujejo predavanja v popoldanskem čar su ali da' obiskujejo nekaj , Lani, v zadnjem mesecu decembru jo izvozilo naše in centrale so od meseca .do- dni trajajoče seminarje med: podjetjeproizvpdpvv skupni vrednosti 247.212$, kar meseca številnejše, tako, da delovnim časom. Vsi. ostali, je do sedaj najvišja meseena realizacija. Ne oziraje se kaže še na lepe možnosti i.ki; jih je verjetno, preko 300 Naš izvoz v decembru na rebalansiran znižan -plan, dosega vrednost 98 % pr. votnega piana, razdeljenega na 12 enakih mesečnih postavk. . Tudi po številu držav — z. repromaterialom iz uvoza 23 jih je bilo na. izvozni listi in dodatne strojne .opremo — je bil' zadnji .meseč pre- prav tako jz uvoza, s kateri-bo anulirala že sklenjeno po- teklega leta rekorden, čeprav mi so v tovarni računali ob godbo in sgremenila doseda- ta rekord niti malo ni po- sestavi prvotnega izvoznega nje kritejrijeza odobritve de- inemtoen, spričuje.pa širok plana- so spremenile' predvi-viz, kljub vsem predpisom o, obseg,, poslov jz razmeroma devanja tovarne v Žclczni-pravi veljavnosti . sklenjene majhnim- pošiljkami ih od- kih. ~ . pogodbe. - ‘j ločno namero ZTO: izkoristi- Dolgoletni glavni uvoznik Glede na to, da traja nabava reprodukcijskega materia- liko za izvoz naše tako raz- je bila v decembru razmero-Ia iz tujine, pošiljatev in dru- vojane proizvodnje. ma slab kupec. Nekaj tisoč ge formalnosti do uporabe v Po vrednosti so bile kot telefonskih aparatov, tri hiš-proizvodnji določen čas, smo običajno- na prvem , meistu ne telefonske centrale in 525 razumljivo že lani sklenili ZDÁ. Tjakaj/ so iz Železni- malih elektromotorjev iz Stopil inozemskih dobaviteljih kov poslali 38.500 elekiromo- leznikov je sestavljalo celot-ustrezne pogodbe. za' manjka- torjev. V primerjavi z no- ño popUjko, joči material v tem letu. Na vembpnsko pošiljko 21.000 ko- Glede na bodoče posle je podlagi; zagotovil Jugobanke, sov, je izvoz precej Pa tudi že sprejete pogodbe, ,sol, toda je šev vedno piasmana. V decepibru smo (točnih podatkov namreč ne izvozili v to državo skoraj vem) študirajo v lastni reži-za 18.000 $ teh izdelkov. ji aji ob delni gmotni podpori S Po 21 zaključkih je preje- podjetja, (šolnina, izpitne priba Avstrija _ največ različnih stojbine). Iz tega lahko, po-iadetkov: ojačevalniki, zvoč- vzamem, da je podjetje - v niki, releji, vrtalni stroji, in- glavnem usmerjeno na. štipen-strumenti' in zlasti elementi, diranje novih sodelavcev in so sestavljali . izvozno po- ne na dopolnilno izobraževa-Stavko 183.500 šilingov. / . njo svojih delavcev. Menim, VeUkoserij. proizvod kranj- da je taka usmeritev v prido-Ske. tovarne enofazni števec bivanju strokovnih kadrov ne- «■* ^ ‘-:=i. sr ^ - mejstvu; V glavnem pridejo . Tisti mladi ljudje,, ki so v poštev za prodajo edinole pretežni del svojega življe-še nekatere države Bližnjega nja prebili v šoli in za katere vzhoda. V drugih, celo neraz- je ./vedno-nekdo skrbel (v vitih državah se je nacipnal- gmotnem pdgledu), da so lab»,, na proizvodnja že orientirala ko študirali, imajo ob zaključ-' na lastno proizvodnjo ' ali ku šolanja veliko sfcrokovne-j nara- vedno bolj pomemben izvoz T*1 ™ koprodukcijo Indija, ^ znanja toda zalo malo > manj- v Iran. Kinoprojektorji, oja.: ^ . nedavnega uvozrnk štev-, življenjskih izkušenj. To na- smo se zavzeli za 20 %-no ši od predvidenega. Težave čevalniM, telefoiijsíki ¡aparati (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje na 7. strani) Odpravimo čimprej pomanjkljivosti pri mladinskem tekmovanju Z oktobrom 1964 se je ptiček) drugo mladinsko tekmovanje podjetja v dvigu produktivnosti, ki bo trajalo do 30. aprila 1965. Letošnje tekmovanje poteka v povsem spremenjenih pogojih. S pomočjo organizacijske službe podjetja in računskega centra -KSektromehanike-, smo prešli z ročnega na strojno izračunavanje podatkov. __ Z omenjenim načinom izračunavanja smo uspeli, da dobimo za vse mladince tekoče podatke o doseganju norme, številu privatnih izhodov med delovnim časom, zamud in neopravičenih izostankov ter število koristnih predlogov in racionalizacij. V prvem mesecu je bilo v tekmovanje zajetih že 3.370 mladincev in mladink iz 12 tovarn. V decembru je osrednja tekmovalna komisija pri podjetju pregledala rezultate tekmovanja in ugotovila še vrsto pomanjkljivosti. Predvsem velja omeniti, da mladinci po delovnih enotah še vedno niso v dovolj ni meri seznanjeni z načinom in pomenom tekmovanja. Mladinske organizacije niso dovolj močne, da M lahko samostojno organizirale proizvodne konference, na katerih bi se obravnavali rezultati mladinskega tekmovanja. Koordinacijski komite je na svoji zadnji seji razpravljal o ukrepih, ki se morajo pod-vzeti, da bo tekmovanje doseglo namen, zaradi katerega je bilo tudi organizirano. Komite smatra, da morajo mladinski komiteji organizirati po delovnih enotah mesečne proizvodne konference, na katerih naj se konkretno obravnavajo rezultati, ki so jih mladinci dosegih Najboljše mladince naj se pohvali in po možnosti ob koncu tekmovanja tudi nagradi, najslabše pa javno opomni, naj bodo pri svojem deta bolj prizadevni in disciplinirani. Ce se bo v času tekmovanja pokazalo, da posamezni mladinci, ki bodo imeli slabe rezultate niso sami krivi, mora mladinska organizacija skupno z mladinsko tekmovalno komisijo analizirati ! vzroke, kj so vplivali na slabe rezultate (nerealne norme, pomanjkanje materiala in dokumentacije, slabi odnosi med delavci in predpostavljenimi ,itd.). Koordinacijski' komite si bo prizadeval, da se bodo vse pomanjkljivosti, ki se v tekmovanju opažajo, tudi odpravljale, vendar pa komite ni v stanju doseči, da se bodo po vseh tovarnah organizirale 'mladinske proizvodne konference, na katerih bi morala biti udeležba polnoštevilna. Iz zgoraj navedenih razlogov je koordinacijski komite sklenil, da zaprosi vsa vodstva in političn^ organizacije po tovarnah, da skupno z mladinsko tekmovalno komisijo storijo vse, da bodo proizvodne konference kvalitetno pripravljene in dobro obiskane. Vodstvu tovarne pa predlagamo, da zadolžijo vse vodje delovnih enot, da proizvodnim konferencam obvezno prisostvujejo. vse subjektivne sile v tovarnah si morajo prizadevati, da se bodo napake, ki se bodo v času tekmovanja pokazale, tudi odpravile! To je smisel mladinskega tekmovanja, ne pa izpolnjevanje obrazcev. Proizvodnja v decèmbru in pregled letne proizvodnje v „Elektromehaniki“ Pričakovati je bilo, da višina proizvodnje v decembru ne bo tako visoka, kot smo je bili vajeni prejšnja leta, saj smo v decembru še vedno imeli zastoje v proizvodnji oz. smo še vedno čutili posledice zastojev v novembru. Proizvodnja v decembri je bila na približno istem ni voju kot v aprilu. Ce odštejemo od vrednosti proizvodnje v decembru usluge, kamor je bila priključena prodaja normiranih delov in trafo listov, vidimo, da je bil plan za december tudi brez te postavke dosežen. Predvidena proizvodnji ni bila dosežena samo v delovni' enoti »Kontaktor«, ker je bila za december po družbenem planu predvidena i večja PROIZVODNJA V DECEMBRU (družbeni plan) EE Proizv. % Mont. rot. strojev 104,3 Kontakt. — releji 94,6 Splošna montaža 108,0 Kinoakustika 104,6 Tel. centrale 100,7 Lipnica 69,7 Deli avtomatike _ 145,9 Deli za N. G. 612,0 Deli za Otoče 443,4 Deli za N. m. 31,7 Deli za Trbovlje 330,5 Uslpge — Skupaj 135,9 količina relejev za prodajo in v obratu Lipnica, ker je bila po družbenem planu tudi v mesecu decembru predvidena proizvodnja števiičnikov za izvoz in števec pogovora.- Visoko presežen plan v decembru je popravil tudi letni uspeh. Letni plan eksterne proizvodnje je bil presežen za 4.8% ali za 653 milij. dinarjev. Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 PROIZVODNJA EE V DVANAJSTIH MESECIH (družbeni plan) EE Proizv. % Mont. rot. strojev 91,0 Kontakt. — releji 107,1 Splošna montaža 109,2 Kinoakustika 92,1 Tel. centrale. 82,7 Lipnica 61,8 Deli avtomatike 120,9 Deli za N. G; 514,5 Deli za Otoče 398,2 Deli za N. m. 43,1 Deli za Trbovlje ' 142,4 Usluge 1111,3 Skupaj 104,8 Vrednosti, predvidene v letnem planu niso dosegle: montaža rotacijskih strojev, ki ima izpad 85 milij.^din, montaža kinoakustike 109 milij., montaža telefonskih central 643 milij. in Lipnica za 190 milij. dinarjev. MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je imela predvideno proizvodnjo 5.000 EVS 06, kar predstavlja vrednost preko 92 milij. din. Dinam za kolo je proizvedla 18.000 manj, motorjev za računski stroj pa 1500 manj. Razlika je bila delno pokrita z večjo proizvodnjo EVS-10, vendar jo ni bilo mogoče pokriti v celoti. MONTAŽA KINOAKUSTIKE je premalo montirala 84 kinoprojektorjev KN3 in 70 KN 3 X. Razlogi so znanL MONTAŽA TELEFONSKIH CENTRAL je imela največji izpad, saj je bila letna vrednost dosežena le z 82,7%. Serijskih central, razen 5/50 in 10/100, je bilo montiranih več kot je bilo predvideno. Izpad predstavljajo centrale C/60 v (Nadaljevanje na 6. str.) Obvestilo Na podlagi sklepa UO Je ISKRA podpisala pogodbo s tvrdko FINEX München o formiranju samostojnega oddelka pri tej firmi za obravnavanje Iskrinih izvozno uvoznih, komercialnih in finančnih poslov na tržišču Zap. Nemčije in v posameznih določenih primerih tudi za posle na področju drugih zap. evropskih držav.- Za delegata ISKRE na tem novem delovnem mestu je bil imenovan tov. Milan ČERNCEC. Oddelek je začel z rednim poslovanjem 10. januarja 1965. Zato priporočamo vsem našim službam in sodelavcem, da koristijo oddelek v Mim-chenu. — Naslov: FINEX München XIX, Don Pedro Strasse 5, telefon 527-011, telex, 05-24-306. ZTO Ljubljana Nekaj misli o racionalnosti mehanografije v „Iskri“ MEHANOGRAJTJA JE AVTOMATIZACIJA POSLOVANJA (AVTOMATIZACIJA PROIZVODNJE IN POSLOVANJA JE STREMLJENJE IN CILJ PERSPEKTIVNIH PROIZVAJALČEV). AVTOMATIZACIJA JE REVOLUCIJA V PROIZVODNJI, SPREMENI ODNOSE MED PROIZVODNIMI STROJI IN PROIZVAJALCI. ODPOR PROTI AVTOMATIZACIJI JE VEČA, ClM SERSI OBSEG ZAVZEMA. ODSOTNOST AVTOMATIZACIJE V POSLOVANJU NAM ONEMOGOČA PRAVOČASNO IZVEDBO POTREBNIH UKREPOV. Analiza skladiščnega knjigovodstva Primer je izbran talko, da lahko prikaže situacijo na točno poznanih podatkih. Pri tem sta izbrana kot glavna reprezentanta dve tovarni: K3eMromehanika (z Lipnico |n Špikom) ter Priam (s Se-famo). Tovarni sta kamafcteri-■eKna predstavnika, ker je # enem primeru deta povsem mehanizirano, v drugem pa ročno z uporabo sredstev nizke mehanizacije. Podatki so primerljivi, ker gre za dvoje večjih tovarn in ker je skladiščno knjigovodstvo v' obeh dobro urejeno. Poleg obeh glavnih predstavnikov, je navedenih še nekaj tovarn, ki dokazujejo, da je izhodišče pravo in da v povprečju dobimo enake re- zultate. V opasanem primeru vseh tovarn ni mogoče navesti, ker so, nekatere nekje na sredini med obema skraj-nostima odnosno točni in zanesljivi podatki niso znani. Prav tako bi podatki zbrani samo v ELektramehamiki ne pokazali prave podobe, ker ta tovarna brez mehanizacije praktično ni bila nikoli. Pri proučevanju tega področja izhajamo iz predpostavke, da bi moralo biti število zaposlenih v materialnem poslovanju v podobnem razmerju kot so obseg proizvodnje, število vseh zaposlenih ter višina material zalog. Pri tem bi bilo koristno upoštevati tudi število pozicij in obseg prometa na skladiščih, žal pa ne razpolagamo z zanesljivimi podatki. Tovarna '1 «D vj •d a f i O A, (D b g & Q| Ptrl g . I lil* m §* ô SB '/5 ÜP.2 Zaloge 1.1.1064 Zaposl. v mat. . poslov. Elekiromehanika 100 100 100 100 Pržan 54 40 48 118 Železniki n 13 7 38 Horjul 11 9 9 28 Aparati 25 16 18 38 Podjetje 352 270 280 stanje 30.9.= 310 Iz indeksov v prvih treh stolpcih lahko vidimo, da so obseg proizvodnje, število zaposlenih in višina zalog v večini primerov v podobnem sorazmerju. Lahko bi opravičenci pričakovali, da .bo tudi število zaposlenih na področju poslovanja z materialom v enakem ali vsaj podobnem odnosu. Indeksi v zadnjem stolpcu pa kažejo očitno odstopanje, ki izvira iz različne stopnje organizacije, in uporabljene mehanizacije. Ce odnos v Elektromehaniki prenesemo v ostale tovar- / ne ter dobljene rezultate zaokrožimo navzgor, lahko v procentih izrazimo, za koliko je število zaposlenih večje tam, kjer se uporablja ročni sistem dela. DESET ŽEBLJIC Kot znano, objavlja časopis »DELO« vsak teden pomenke s sodobniki. V zadnji nedeljski štbvilki so bili objavljeni odgovori generalnega direktorja Iskre, Dušana Horjaka. Ker člani kolektiva želijo, da se le-te objavi tudi v našem časopisu, povzemamo iz »Dela« prispevek pod naslovom DESET ŽEBLJI C. — Sprašuje DELO, odgovarja DUŠAN HORJAK. VPRAŠANJE: Ali ste res taka hudega jezika, kot namigujejo, in kje ste se- tega navadili?' ODGOVOR: Če je merilo za. hud jezik resnicoljubje, potem imajo tisti, ki namigujejo, vsekakor prav. Namesto da me sprašujete, kje sem se tega navadil, bi bilo : bolje, ko bi me vprašali., :kdaj še bom tega odvadil, saj resnice, zalučane v obraz, ninogi kaj slabo prenašajo, zlasti ce.so na (pre)visokih poto-• Žajih. VPRAŠANJE: »Iskra« je pravzaprav eden največjih proizvajalcev za tako imenovano široko kulturno potrošnjo: kinoprojektorji, radijski sprejemniki, nekoč televizorji, zlasti pa juke-boxi. Kaj, si ob tem kulturnega mislite? ODGOVOR: Po letošnjem proiz-' vodnem programu je »iskra« najmanjši proizvajalec izdelkov tako imenovane splošne rabe. Za padec na najnižji proizvodni klin lestvice se moramo zahvaliti tistim silno pet-metnim gospodarstvenikom, ki so v preteklih 'letih na kombiniran (lep in grd) način dosegli, da se je proizvodnja televizorjev v Sloveniji, ukinila, češ da ni perspektivna in da je hkrati premalo pomembna za slovensko elektronsko industrijo. Z izdelavo glasbenega avtomata (ju-ke-boxa) pa smo medtem tudi že prenehali. Ob takv kulturni katastrofi si seveda ne morem nič kulturnega misliti zlasti zategadelj, ker se je nekomu pri tem spraznil žep, drugemu napolnil, medtem ko je potrošnik ostal malone praznih rolc.č - 1 VPRAŠANJE: Kako gledkte na stanje zaposlenosti oziroma, bolje, nezaposlenosti, in to posebej v naših družbenih okoliščinah? ODGOVOR: Če cikate pri tem na domnevne odpuste delavcev v »Iskri«, potem — popolnoma zdravo, zato sem tudi zavestno kršil predpise, ki so jih ljubi birokrati nastavili kot vabo v mišnico. VPRAŠANJE: Kam vas vleče srce in kam devizna računipa? ODGOVOR: Srce me vleče k našemu domačemu vedno znova upajočemu potrošniku, devizna računi-ca pa na juriš v zamejstvo. Najustreznejša bi bila srednja pot po pregovoru: živi, a pusti tudi druge . Živeti! . ^ VPRAŠANJE: Občudujemo elektronske računalnike. Kdaj pa morda vendarle zadošča zdrava pamet? ODGOVOR: Čudim se, da smo sploh lahko- tako \dolgo shajali brez elektronskih računalnikov pri nar-šem kompliciranem bančnem šište-. mu. En samcat primer za izračun: »Iskra« je V letu 1964 podpisala pogodbo za devizna sredstva šele konec marca. Ta devizna sredstva so bila likvidna konec aprila. .Po pogodbi za izvoz, katero smo podpisali hkrati, pa smo morali izvažati Že od I. januarja. In tako se čudijo nekateri, kako da nismo lani izr polniti izvoznega plana. Tudi v letošnjem letu, kaže, da ne bo nič bolje.' Ravnokar proučujejo sistem dodeljevanja deviznih sredstev za letošnje leto. Kje je še razdelitev? No, takšne zagonetne skupke neznank morda lahko rešuje le elektronski računalnik in še ta bi verjetno. kot rezultat za te vstavljene podatke zapisal programerju: »Na- . uči se najprej pametnega gospodarff stva, potem pa pritiskaj na moje gumbe!« VPRAŠANJE: Za kakšno opravilo so po vašem mnenju Slovenci najbolj nadarjeni? ODGOVOR: Za-prikimavanj e drugim. VPRAŠANJE: Kaj ste si potihoma želeli za novo leto? ODGOVOR: Da bi eni nehali kimati, drugi nehali vpiti o gospodarskem šovinizmu, vsi pa bi le delali tisto, kar znamo! VPRAŠANJE: Kaj sodite o ponovnem stalnem gledališču v Kranju in kaj bi bili pripravljeni prispevati? ODGOVOR: Ponovno stalno gledališče v Kranju. Živo se spominjam nekajurne debate pred leti na bivšem OLO v Kranju o tem, zakaj nam stalno gledališče v Kranju rti potrebno. Ali se je v teh nekaj letih toliko spremenilo? Vendar, ne glede na to: moralno pomoč vsekakor! VPRAŠANJE: Kateri verzi vam največkrat hodijo na' misel? ODGOVOR: Prešernovi, ki jih je naš veliki genij predvidel tudi za današnjo rabo: Kranjc! tl le dobička išeš. Bratov svojih ni ti mar, Kar ti bereš, kar ti pišeš, . More dati gotov dnar! VPRAŠANJE: Koga priporočate za naslednjo žrtev našega intervjuja in zakaj? ODGOVOR: Tovariša Slavka Beznika (ne Vinka Breznika, kakor je bilo potnotqma objavtjeno v »Delu«. Op. uredništva), podpredsednika občinske skupščine v Kranju, z željo, da pojasni, kako si predstavlja in-\ tegracijo več tovarn po podjetniškem principu (kakršni so današnji predpisi), ko trdi (nedavno na zasedanju občinske skupščine), da ni skupnega »Žaklja«, pri tem pa da , se ta sistem vendarle lahko razvozla. $tev. zaposl. E OJ • § *0 ■§ 3 kojenci obujali spomine, se potnenjkovali s predstav-, niki tovarne, kaknšo domača zapeli ali celo zaplesali v ritmu valčka ali polke. Skratka: bili so veseli in zadovoljni! Nemalo je k teinu razpoloženju" prispevala okrašena dvorana, umirjena glasba in dobra organizacija v režiji oddelka za družbene' službe pod vodstvom toir. .Pičulina.- Kakor je na vabilu upokojencem lepo pisalo: »Veselilo nas bo, če vas bomo po daljšem času lahko spet videli v naši sredini,« — tako je pray, da zaključim z besedami: »Hvala za prijetno srečanje in nasvidenje ob koncu decembra 1965, Ben' jetja (samo proizvodnja), je e tem praktično polovica od tega prihranka že ustvarjena, to je cca 32 oseb. To se pravi, da je že e tem postopkom (Id v celoti ne pomeni mnogo) samo na delovni sili pri-, hranefc tolikšen, kolikor je-zaposlenih v računskem centru (35 ljudi); Tu je treba pripomniti, da je podrobno proučevanje poslovanja v Pržanu privedlo do enakih zaključkov, čeprav na osnovi drugačnih pokazateljev, izhajajoč zlasti iz obsega dels"v materialnem knjigovodstvu (štgvilo . pozicij, število knjižb. obseg prometa in podobno). Efikasnost mehanografije je mogoče 'dokazati tudi na drugačen način. OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV V ELEKTROMEHANSKI Ce eliminiramo vse ostale faktorje in proučujemo samo obseg dela, ki ga opravi računalnik pri mesečnem obra- čunu OD v sistemu kompleksnega nagrajevanja, lahko ugotovimo presenetljive pokazatelje. Ce zanemarimo veliko število operacij sortiranja, tiskanja, seštevanja na tabelirki in podobno je že samo delo, ki ga opravi računalnik ogromno. Za obračun OD je po sedanji' tehniki obračuna 15 programov za UNIVAC, ki so označeni s številkami od 301 do 3X5. Po teh programih je povprečno vsak mesec zabeleženo približno: 509.000 prehodov kartic skozi stroj 1.700.000 seštevanj in odštevanj ter 2,500.009 množenj in deljenj. Treba je pripomniti, da je vsaka računska operacija izvedena zanesljivo točno, ker je' avtomatsko kontrolirana, kar praktično pomeni, da se število operacij podvoji. Z dvakratnim ročnim računa-niem pi moeoče zagotoviti enako kvaliteto. Da bi to delo lahko časovno izrazili v . primeru, da se opravlja ročno z uporabo ročnih računskih strojev, moramo dognati čas za eno operacijo. Če predpostavimo, da je potrebno najmanj V/, minute za vsako seštevanje ali odštevanje in 36 minute za vsako množenj e ali deljenje lahko izračunamo, da bi bilo mesečno potrebno za te operacije brez kontrole cca 28.000 delovnih ur. Ker vemo, da vseh operacij, ki so sicer programirane, ni treba izvršiti na vsakem dokumentu, bi se zato število operacij po oceni znižalo za eno tretjino. Zaradi popolne gotovosti znižajmo to število operacij za eno polovico. S tem bi se ročno delo znižalo na cca 14.000 delovnih ur, kar pri 190 mah na mesec odgovarja 74 uslužbencem. To število oseb bi bdlo vsekakor minimalno. Do istega zaključka pridemo, če uporabimo preje ugotovljeno razmerje 1:2,37. Danes je v Elek-tromehaniki zaposlenih z-obračunom OD cca 32 oseb, skupno s poenterji. Izhajajoč iz razmerja 1:2,37 bi se moralo število povečati na 76 oseb, kar predstavlja prihranek 45 oseb. Če ta'>podatek apliciramo na celo podjetje v razmerju zaposlenih, ki je 1:2,7 lahko izračunamo prihranek 126 oseb, kar skupno s, prejšnjimi 65 znaša 191 oseb manj samo za materialno knjigovodstvo in obračun OD. |§ OBRAČUN PROIZVODNJE IN STROŠKOV S tem, ko. je izvršen obračun eMadašč in obračun OD je že na razpolago kompletna luknjana dokumentacija za strojni obračun stroškov in proizvodnjo. Pri tem je poglavitno to, da je bila ta dokumentacija v posameznih fazah prečiščena in napake odpravljene. Obračun -proizvodnje in stroškov je tako obsežno delo, da bi bilo racionalno ročno obračunano dokumentacijo iz-luknjati samo za ta namen. To nam dokazuje dejstvo, da so se v pričetku uveljavila mehanografska' sredstva (ko še ni bilo računalnikov), najprej na tem področju in na opisani način. V našem podjetju je na tej stopnji tovarna Elementi skupno s tistimi, ki so se iz nje razvile (Semič, Horjul). Neke poizkuse opažamo tudi v PSO. Zatrjujejo, da se jim zelo izplača, čeprav so stroji moralno in fizično zastareli in postopek popolnoma nesodoben. Ista dokumentacija prav tako služi kot osnova ,za izdelavo tabel za potrebe statistike. Ce bi v Elektromehani-ki' hoteli sestaviti , enaka poročila z ročnim delom ih upo-t rabo dobrih računskih strojev (ročnih) bi balo potrebno oh dobri organizaciji v statistiki najmanj 7 oseb, medtem ka , zdaj isto delo opravita dva Mladinci obrata,Avtomatika* v Mokronogu brez vsakršne možnosti za dopolnilno strokovno izobraževanje Na pobudo mladinske organizacije tovarne za elektroniko in avtomatiko je bil v Mokronogu sestanek mla-. dinskega komiteja, kateremu so prisostvovali tudi predsednik mladine iz Pržana, šef obrata in predstavnik koordinacijskega komiteja mladine podjetja. Namen sestanka je bil pogovor o delu in življenju mladine v Mokronogu. j Povzemamo 'nekaj osnovnih misli predsednika mladinskega komiteja: V letu 1964 so mladinci s prostovoljnim delom uredili okolico, obrata in ob državnih praznikih urejevali obrat. S prostovoljnim delom so 'izdelali tudi znak »Iskre«, ki so ga postavili' na stavbo. Na ta znak so zelo ponosni, saj so v delo vložili nad 150 prostovoljnih ur. Mladinci so s prostovoljnim delom zgradili tudr'ígri-šče za odbojko, , vendar je obrat ta prostor . porabil za kolesarnico. No, mladinci se niso dali ugnati in so sklenili, da bodo spomladi postavili novo igrišče. Za dan republike so mladinci pripravili igro' »Raztr-ganci«, vendar je niso Uspeli uprizoriti, ker so isto igro . pripravili tudi mladinci v Trebnjem. Nastopali so tudi v Mokronogu. Mladinci so sedaj sklenili, da bodo za 1. maj pripravili novo igro, ki jo bodo uprizorili tudi v bližnjih vaseh. Mladinski komite je za mladince obrata organiziral tudi mladinske plese, ki pa niso najbolje 'obiskani. . Mladinci obrata v Mokronogu se zanimajo tudi za ostale dejavnosti mladinske organizacije. Predsednik mladine je dejal, da so delavci dobro seznanjeni s tekočo problematiko obrata. V delavskem svetu sodelujejo tri-' je mladinci, trije pa so v izvršnem odboru sindikata: Razveseljivo je dejstvo, da je predsednik delavskega Sveta mladinec. V mladinskem tekmovanju za dvig produktivnosti je bil njihov Obrat med najboljšimi v okviru tovarne in posamezniki so dobili ob zaključku lepe" nagrade. Upajo, da bodo rezultati sedanjega tekmovanja, še “boljši, saj so pri, svojem delu zelo prizadevni. Sekretarka: mladinske organizacije je povedala, da-mladinci kar dobro zaslužijo, saj je najmanjši mesečni zaslužek v obratu 32-000 din. Normo' v obratu povprečno-presegajo za 20% iz česar je videti, da so norme postavljene zelo realno. Kljub sorazmerno dobrim zaslužkom pa obrat , ni brez težav. Stalno primanjkuje inozemski reprodukcijski material. Tudi prostori so za obseg proizvodnje neustrezni ip nehigienski. Poseben problem pa predstavljajo obratu z¿lo slabi in zastareli stroji in oprem3, _saj je pravi čudež, da z njimi dosegajo tako pozitivne proizvodne rezultate. Videti je, da se bodo morali delavci in vodstvo še precej . časa boriti s temi .težavami, ker z izgradnjo nove tovarne, ki je (Nadaljevanje na 6. str.) V zasluženi pokoj je odšla tov. Amalija Mrzel iz oddelka kontrole stikal v obratu »Kontaktor« v Kranju. Sodelavci, zlasti člani ZB, so ji zaželeli še mnogo zdravili let Zimske športne igre v letu 1965 Koordinacijski odbor sindikalnih - podružnic podjetja prireja tudi letos zimske športne igre Iskre, ki s tem vse bolj postajajo tradicionalna prireditev kolektivov podjetja. Organizacija letoš- njih zumtskjih športnih iger je poverjena sindikalni podružnici Zavoda za avtomatizacijo. Le-ta je že imenovala organizacijski odbor, ki je pri sestavljanju svojega delovnega programa upošte- Zahvala za prizadevnost Za .dobro opravljeno delo pri ozvočenju zasedanja skupščine Stalne konference mest Jugoslavije, je debil kolektiv Iskrinega servisa naslednje'pismo: Dragi tovariši! Sporočamo vam, da je 15. skupščina Stalne konference mest Jugoslavije, ki je zasedala v Ljubljani, uspešno zaključila svoje delo. Za prizadevnost se celotnemu kolektivu toplo zahvaljujemo in mu v letu 1965 želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Tovariški pozdrav! Skupščina okraja Ljubljana Za odbor: Viktor Polak val izkušnje in nasvete lan« skeletnega organizacijskega odbora. Zatp je v svoj sestav vključil tudi predstavnike športnega društva, ki bo kot rutiner in tehnično sposobno prevzeli» neposredno organi* žarijo in izvedbo tekmovanj. Z ozirom na že dvakratne neugodne vremenske razmere na tradicionalnem »doma* čem* Krvavcu« in predvsem zaradi ugodnejših prometnih zvez in namestitve, se je or* ganizatijski odbor odločil, da bodo letošnje zimske športne igre Iskre v Kranjski gori. S ■ tem bo omogočen masov* riejši obisk iger in bo udeležba tekmovalcev, pa tudi gle* dalcev sigurno številnejša kot je bila v preteklem letu. Zaradi stalne zasedenosti prostorov za namestitev tek- (Nadaljevanje "na 6. str.) osebi, razmerje jetorej l.:3,5. Podobno razmerje bi bdlo verjetno pri obračunu proizvodnje im obračunu stroškov. Tu moramo poudariti, da so bila za ta niamen v Elektromeha-niki m ehanograisfca sredstva angažirana že od leta 1946, da se sistem: dela izboljšuje in da še zdaleč ni dosežen opti-• mainpizkoristek Vseh -možnosti. -; • , ■■ ■ . . ---vi ’ KVALITETA DELA Čeprav do sedaj hi bilo poudarka na kvaliteti dela, -je ta ravno za obračune vseh vrst izrednega, pomena. Med teim ko pri ročnem delu izbiramo tako tehniko dela, ki je najenostavnejša in najlaže izvedljiva, izbiramo pri strojnem delu tako rešitev, ki nam daje najboljši rezultat in nu-s di čim yečjo preglednost. Med tem ko se pri rbčnem delu napake od faze do faze kopičijo, se v postopkih strojne obdelave; odkrivajo, in izločajo celo napako, ki jih napravijo ljudje v pripravi elemen-. tame dokumentacijo (skoraj 100%). Stroji obsežno delo lahko opravijo v kratkem času (n.pr. obračun. OD v nekaj dneh) — pri ročnem delu pa je potrebna org., ki zagotavlja enakomerno zaposlitev. To pa kljub vsemu v večini primerov ■ privede - do nadurnega dela zaradi- različnih kolebanj' v poslovnih'pro-- cehih itd. Kvaliteto najlažje ugotavljamo s primerjavo med področji dela, za, katere so angažirani stroji, in med. tistimi,, kjer stroji sploh niso vključeni. Nekaj primerov, ki zadevo osvetlijo s te plati. OSTALA PODROČJA POSLOVANJA ' Spredaj navedenim zaključkom .je mogoče ugovarjati, če«, da jft tudi ročno'delo možno organizirati tako, da ga opravimo z'istimi ljudmi, v istem času in zadostni kvaliteti. Da to ni mogoče in da. to sploh ni res,, imamo dovolj dokazov. Zadostuje, da samo na kratko analiziramo neka* tara področja, kjer n; uve* dehd strojna obdelava. Izrazit primer so planske kalkulacije. Za planske kalkulacije ima sedaj Elektro-mehanika (stanje 30.5. 1964) skupno zaposlenih 29 oseb, to je torej toliko kot za obračun OD. Vendar se od te službe ne zahtevajo rezultati' vsak mesec in povrhu še povezano s strogo določenim rokom, kjer ni odstopanja kot pri Obračunu OD. Reš pa je, da ta služba ni v stanju niti enkrat letno izdelati vseh kalkulacij, da so nekatere kalkulacije stare po več let. - Služba plan* ske kalkulacije že zdaleč ni zmožna spremljati raznih zunanjih; in notranjih vplivov na-cene izdelkov in sestavnih delov. Noažurnost kalkulacije se očitno kaže na knjigovodsko ugotovljenih odstopanjih, ki so tudi v povprečju znatna. Ce bi hoteli samo ta problemček uspešno rešiti, bi bilo to službo trebp bistveno ojačati, verjetno kar v razmerju, ki smo ga ugotovili že zgoraj. Ce So v tovarni prišlj do zaključka,. da je edina .možna reštev iz te . situacije v tem, da množico računskih operacij prepustijo mehanografske-mu centru, je to najboljši do-1 kaz take trditve. Ce bo planska' kalkulacija, prenešena na mehanografeka. sredstva, a bi se število zaposlenih v zvezi s pripravo dokumentacije in spremljan- -jeimtekočih Sprememb ne znižalo, bi to lahko dalo povod za napačno sklepanje. Pričakovati je, da se bo število zaposlenih lahko znižalo. Kljub temu tudi če se ne bi, bo isto osebje svoje delo z lahkoto opravljalo in to solidno, kvalitetno in ažurno, česar sedaj ni. Nasprotno, kljub naporom ljudi. je uspeh zelo slab, mnoge kalkulacije niso izračunane temveč ocenjene, spremembam v konstrukciji in tehnologiji pa sploh ne morejo slediti. V podobnem položaju -ije tudi planiranje. Danes Elek-tromehanika v planiranju 'zaposluje 39 -ljudi. Pomanjkljivosti' planiranja šo takšne, da ga' nobeno povečanje tega števila ljudi ne bi mog- . lo uspešno rešiti, na jmanj ■ pa tako uspešno kot to zagotavljajo mehanografeka sredstva. BfifcSsna rešitev problemov planiranja • pa je za vsako tovarno bistveno važnejša od vseh obračunov, kajti pri sodobni poslovni organizaciji so obračuni vseh vrst le stranski proizvodi me« hanografekih centrov, kajti ves poudarek je na preciznem planiranju ta programiranju proizvodnje. Planira* nje je pri nas izrazito področje, na katerem bi težka zabeležili' znižanje števila ga« posl enih, lo pa zato, ker bdi morali uvesti nešteto stvarii ki jih sedaj nihče ne delal'. Mnoga inozemska podjetja so' že klasične garniture 60 %' izkoriščala za planirainje in samo 40 % za ostalo. j S Proizvodnja v decembru... Zimske športne igre.. | (Nadaljevanje z 2.strani) aparatov je bilo proizvedenoproizvedenih central kljub iz-približni vrednosti 200 milij. dokaj premalo zaradi napak redno težkim „pogojem dvig- (Nadaljevanje s 5. strani) Tekmovalne razrfede In din. Crossbar centrale pa v na številčniku. nila za skoraj 35%. Tudi movalcev in gledalcev in tu- ostale propozicije za tekmo- vrednosti približno 450 milij. MONTAŽA ELEMENTOV Lijmica je povišala proizvod- dl zaradi zasedenosti terena, vanje bo orgaadzacijski odbor dinarjev. AVTOMATIKE je letno vred- ni° za 20%. Le montaža ki- zaI organizacijskemu odboru ; doloai ■_ ,ih ^ LIPNICA beleži izpad 200.000 nost presegla za 64 milij. di- noakustike ima za 0,7% niž- uspelo organizmi! iger že f r , ,7“ številčnikov za izvoz v vred- narjev. jo proizvodnjo zaradi manjše v mesecu februarju, zato nadno sporočil vsem kolekti- nosti 113 milij. din, izpad izredno visoko vrednost Proizvodnje projektorjev za J**5“ le_te ^ nedeljo dne vem podjetja. 20.MO števcev pogovorov pa predstavljajo dobave ostalim normalni film. SMŽne^ro^e^^ nam^6 Kot doslej’ bodo tudi to’ vrednost 42 milij. dinarjev. tovarnam Iskre sni smo Dejanski uspeh preteklega snežne razmere so nam lah- Casovnih števcev je bilo premalo proizvedenih 2.000, stikalnih ur pa 1.700. KONTAKTOR je zabeležil izpad 60.000 enopolnih avtomatov v vrednosti 132 milij. dinarjev in (50.000 relejev za prodajo, kar je pokril z višjo proizvodnjo kontaktorjev. saj smo imeli neblagovne proizvodnje leta nam bo pokazal zaključ- ^n trdno zagotovilo, da bodo naše zimske igre tudi v tem nje. skoraj za 1.7 milijarde dinar- ni racun, saj je manj yazno , iev ali 12% celotne nroizvnd kakšen je bil uspeh proizvod- ca?n usf>c e‘ . I jev ali 12 /„ celotne proizvod- nje> ampak je-bistv£no kak„ h Letošnji program zimskih . šen bo finančni uspeh. Dej- športnih-iger-bo podobno kot Primerjava proizvode po stvo je, da imajo naši delavci dosedanja dva obsegal vele- prenizke osebne dohodke in da je treba iste čimprej dvig- stalnih cenah v letu 1963 in 1964 nam pove, da je bilo le to 1964 razmeroma uspešno slalom in tek na 6 km. Tekmovanje bo v veleslalomu ju v uLïii j \j jvktma&tvn it. v, • * _ • t_ - • j •_ v tako da je bila predvidena .*?. je proizvodnje gane proizvodnje. niti, toda le na osnovi pove- P°sami6no, v teku pa ekipno. letna vrednost presežena 139 milij. dinarjev. SPLOŠNA MONTAŽA je predvideno-vrednost presegla za 396 milij. din, kar je pripisati višji proizvodnji števcev. Avtomatskih telefonskih NA NOVO IZVOLJENA VODSTVA AKTIVOV ŽE DELAJO (Nadaljevanje s 4. strani) vsaj pogoje za delovanje* ter tako nemoteno nadaljevati z delom. Vse akcije, ki so jih izvedla vodstva aktivov na teh treh šolah, kažejo na to, da bodo ti mladinci, ki so letošnje leto prevzeli skrb za mladinski aktivizem, svoje del <š opravili uspešnejše kot njihovi predhodniki lansko leto. Vsaj tako so pokazala prva znamenja, če bodo res nadaljevali takd kot so zastavili, bi se morda prav zaradi njih, položaj šolanja dijakov našega ŠC bistveno sprememb Če se bodo tega zavedali ta-položaja sedaj, .bodo njihovi dvignil za 22,5 %. PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE od 1. do 12. 1963 in od 1. do 12. »64 (STALNE CENE) Zaradi večjih tehničnih ovir sankaškega tekmovanja ob Šef proizvodnega sektorja: tej priliki žal še ni možno ing. Alojz Grčar organizirati. EE Proizv. % Mont. rot. strojev 138,4 Kontakt. — releji 160,1 Splošna montaža 103,9 Kinoakustika 99,3 Tel. centrale 134,9 Lipnica 120,3 Deli avtomatike 136,0 Deli za N. G. 111,9 Deli za Otoče 128,4 Usluge | 185,0 Skupno 122,5 Pisma bralcev VOJAKI ČESTITAJO- tu. Tudi kolektiv vam želi IN POZDRAVLJAJO polno mero osebnega zado- Srečno in uspešno novo voljstva v častni službi svo-leto želijo, vojaki: Lojze Va- bodne domovine. Ijavec; Toman- Janez, V. P. ~ Uredništvo je veselo, vaših 8.097/6 Arandjelovo; Vajin pisem in pozdravov,’ iz kate-Marjanovič V. P. 5610/3A, rih veje navefcanost na Iskro, Slav. Požega; Franc Grabec kjer ste pred odhodom delali V. P. 5203 Beograd; Bogdan in prispevali znaten delež k Fertin, Valjevo; Stašo Dra- napredku in produktivnosti, šček V. P. 5920/7, Subotica; Upamo, da se boste tudi v Frane Rebolj, V. P. 4841/35 novem letu oglašali iz vseh Bjelovar; Bogo Avsec, V. P. krajev naše lepe. domovine. 3065/7, Sombor; Marjan Konc, Vaše pozdrave bomo prav ra-V. P. 1677/4, Užička Požega; di objavljali v rubriki »Pis-Stane Pirnat,. V. P. 2085/2, ma bralcev«. Uredništvo Pančevo; Danije Zupan V. P. 346/23 Banja Luka; Milan ... . . Terplan in Matija Pfajfar Najboljši uspeh je dosegel Ljubljana; Anton Bastarda dn-obrat »Kontaktor«, ki je po- v. P. 2480 Šentvid,' Ljublja-višai proizvodnjo kar za 60 %. na; Anton Bastarda in Kar-Montaža rotacijskih strojev j0 Ornik V. P. 5920/12 C, in montaža elementov avto- sombor, ki’se predvsem za- krat najboljši tekmovalci prejeli častna ih praktična darila in nagrade, ki jih bo določil organizacijski odbor. Sindikalnim podružnicam posameznih proizvodnih enot in skupnih služb podjetja pa organizacijski odbor priporoča, da najboljše tekmovalce iz svojih kolektivov še posebej nagradijo sami iz svojih sredstev. Kot je bilo že omenjeno postiljajo zimske športne igre Iskfe koristna tradicionalna prireditev kolektivov podjetja, zato bi bilo pravilno, da bi bila prizadevanja vseh odgovornih činiteljev v podjetju in v posameznih njegovih delovnih enotah aktivna in usmerjena v skupni cilj, ki je: krepitev množičnega športa kot najbolj zdrave in koristne delovne rekreacije in kot družabno zbliževanje kolektivov podjetja, kar vse se nam bo obilno obrestovalo pri izpolnjevanju našega skupnega delovnega programa. Organizacij, odbor III. zimskih športnih iger Iskre Naš izvoz v decembru (Nadaljevanje s 1- strani) cey, ima .danes npr. že 21 tovarn za lastno proizvodnjo. • Naše podjetje je uspelo v de- Kljub temu, da je bil decembrski izvoz, za 112%.večji od novembrskega, nismo v celoti zadovoljni z. doseženi- matike sta povišali proizvod- nimata za uspehe in delo eembru proaati le 2000 kosov mi rezultati. Poleg objektiv- min nn JnUnn Dn-rmn. 1 T- * ■ . T 7 SlVljn ITI IrillTiai 1 (VI T 7 Tlih tOVCT T lzTlf OZl. Kil Q • rkrUVl.O n ko kot se zavedajo svojega • njo za dobro tretjino. Razme- mladine v tovarni Horjul in aktivi zavzeli tako vlogo pri roma dober uspeh kaže tu- v Kranju, oblikovanju mladega človeka, di proizvodnja telefonskih Iskrena hvala, dragi ;voja-kakršna naj bi bila potreb- central, saj se je količina ki, za čestitke k novemu lena, da bi mladinska organizacija res ustrezala svojemu Bill* • j Hfll n____________________Mladinci obrata v Mokronogu (Nadaljevanje s 5. strani) Trebr bila v investicijskem planu samo Mimogrede lahko omenimo knjigovodstvo osnovnih sred- v Sirijo in. komaj 100 v Ko- nih težav, kot so bile: pomanj-stariko. kanje dela reprodukcijskega- Skromne, toda za morebi- materiala, izredna konkuren-ten poznejši izvoz pomembne ca na svetovnih tržiščih, raz— so pošiljke radijskih spre- ne uvozne restrikcije v posa-jemn.kov v Kostariko, ZAR, meznih državah, ekonomski Grčijo, Kanado, Ekvador in bloki, kjer nismo mogli na-Maroko. Električni gr a moj o- stopati kot enakopraven pro-ni -Emona« so si že dobro dajalec, je bilo precej tudi utrli, pot, zlasti v Bolgarijo subj^ctivnih pomanjkljivosti, Trebnjem zelo /slaba. "Vpra------ 3.800 kosov, -poskusne se- katere, obljubljamo, iz .mese- občini rije pa je tovarna v Pržanu ca v mesec, da jih bomo od- ■■l_____________________________ _______se, zakaj-. steVr kjer ne -gre toliko za podjetja, ne bo" nič. Delavci Trebnje ne prganiztrajo'no- poslala v Avstrijo, Francijo pravili. Skoda, ki pri tem sam obseg knjigovodskega razumejo, da je bilo treba bene večerne šole. Edino v in Kanado. nastajanje, ne glede na zadela kot za nered v poslbva- investicije- skrčiti, vendar pa Novem mestu je večerna Zvezna republika Nemčija mu j ene lepe možnosti prodaje nju in pomanjkljiv- pregled bi končno le radi vedeli, tehnična in ekonomska šola, je v decembru naročila in v tujini, velika, saj bomo nad temi sredstvu ’kakšna, je prihodnost tega toda za mladince iz Mokro- prejela le. elemente kot so morali -planiran a ne realizi*- Posebno zanimivo bi bilo obrata. S .. ,— noga je nedosegljiva, _ ker je releji in upori ter 200 spre- ran izvoz slej ko prej nadok- proučiti nekatera področja Mladinci so na sestanku predaleč Mladinci bi želeli- jempikov »Vesna«; naditi,; morda celo ob jslaib» poslovanja v PŠO, zlasti pa zelo kritično obravnavali - obiskovati^ tudi | mladinsko Mednarodna delitev dela ših. tržnih pogojih, blagovno knjigovodstvo, sal- problem izobraževanjay mla- politično šolo in šolo za živ-x med. Švicar, tovarno »Perles« Marjan Kralj dakonti in prodajno statisti- dih v obratu. Zaradi odda- Ijonje, toda . za to nimajo in. našim podjetjem jesicer po----------------------------------- ko. ljenosti obrata od Trebnjega nobenih možnosti. obsegu skromna toda razvija (nad 25 km) mladinci nemo- Na osnovi razgovora z se povoljno. V decembru smo rejo hoditi v mesto na pre- mladinsko organizacijo v tjakaj poslali več tisoč rotor- davanja, ki jih organizira Mokronogu so bili sprejeti jev za vrtalne stroje ih, pro- občinski komite mladine, naslednji sklepi: dali tudi 1.500 ventilatorjev. Podatek, s katerim je po- Tovarniški komite ZMS v ZAKLJUČEK Čeprav so prihranki na delovni sili z uvedbo mehanizacije in avtomatizacije administrativnega dela očitni, lahko istočasno ugotovimo, da teh prihrankov vedno ni ZAHVALA •Vsem prijateljem in znancem ter vsem nekdanjim sodelavcem pokojnega moža in O toče so poslale v Bolgari- oc^a stregel šef obrata, je zelo Pržanu naj skupno z obrat- jo 300 univerzalnih instru- STANETA ZAKOTNIKA zaskrbljujoč. Od 142 zaposle- nim komitejem v Mokrono- mentov, tovarna električnih — JOjHANA nih delavcev jih ima samo gu organizira predavanja za aparatov pa le nekaj TV sta- iskrena hvala za izraze soža- mogoče realizirati. Večina nekaj kvalifikacije, ostali mladince in mladinke obra- bilizatorjev, jja prav posebno se zahva- veiikih podjetij, .ki so doseg- so priučeni delavci. Od pred- ta; obratni mladinski komite Pri decembrskem obračunu • 1 jujeva članom ZB za izred-la visoko stopnjo avtomati- delavcev je tudi nekaj takih, naj poizkuša doseči, da bodo je tudi postavka 45.000 $ za no skrb £n pozornost vsem zacije.na tem področju, de- ki nimajo'nobene kvalifika- organizirali tudi za mladino inženiring v,-Indiji. Le-ta je nosilcem praporov'in vencev lovne sile zaradi tega ni od- cije, tako da pri svojem delu Mokronoga dopolnilno izo- namreč prispevala, da je bila ¡n vsem ki so ga obsuli s puščala, temveč je samo za- uporabljajo samo svoje de- braževanje; mladinska orga- decembrska postavka v pre- cvetjem in venci, ter ga v ta- jezila nadaljnje naraščanje lovne izkušnje. V Mokrono- nizacija naj se tudi v letoš- teklem letu najvišja. Glav- ko velikem številu spremili' štefala režijskih delavcev, gu je veliko mladincev, ki bi njem letu prizadeva doseči v niaa vrednosti,t inženiringa■ na njegovi zadnji poti kljub znatnemu in hitremu se radi izobraževali, toda tekmovanju čimbolj še proiz- pa bo sicer obračunana šele porastu prometa. To je tudi zaradi oddaljenosti in slabe vodne rezultate. ob koncu I. trimesečja ali ¿lavni namen mehanografije. ceste je avtobusna zveza s F. D. celo pozneje. _____ Mici Zakotnik s hčerko Mojco Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 37. seje UO Elektromehanike (4.1.1965) • Upravni odbor imenuje tov. ing. Grčarja za v. d. šefa GPS. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij naj izvede razpis za to " delovno mesto. 0 Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij naj takoj izvede razpis tudi za delovno mesto — šef a obrata za proizvodnjo ATN. • Upravni odbor odobrava DU v Kranju — sektorju za strokovno izobraževanje dvakrat po 4-urno prakso za študente v našem mehanskem laboratoriju. - 0 Upravni - odbor je razpravljal o načinu obračunavanja OD po delovnih enotah in smatra, da bi>failp pravilno, da se draginjski dodatek 1.900 din vnese v grupe dela, kar hi poenostavilo obračun. O tem naj razpravljajo delovne enote in pošljejo svoje mnenje' UO do 16. t. m. Odsek za osebne dohodke naj pripravi obrazložitev predloga in ga posreduje delovnim enotam do 7. t. m. Sklepi 26. seje UO podjetja (8.1.1965)" 0 Upravni odbor je sprejel na znanje informacijo generalnega direktorja o težavah, ki jih ima podjetje z dobivanjem deviz od Jugobanke. UO zadolžuje^ generalnega direktorja, da organizira posvet z najožjimi sodelavci in, predsednikom delav. sveta, predsednikom upravnega odbora in sekretarjem koordinacijskega komiteja ZK podjetja, da bi se dogovorili za način, kako o nastali situacija obvestiti javnost, v kolikor ne bo na današnjem popoldanskem sestanku v Jugobanki v Ljubljani prišlo do izboljšanja situacije. 0 UO so strinja s predlogom uprave za izvedbo propagandne akcije ob 20-letnici Ustanovitve podjetja. ISKRA. Program propagandnih akcij, ki je predložen s strani propagandne službe, naj še enkrat prouči komisija, v katero so imenovani tovariši: Viktor Kosec, Ivo Vreček, Pavle Gantar, ing. Mitja Tavčar, Maksimiljan Goleč in Slavko Fatur. 0 UO je sprejel na znanje poročilo generalnega direktorja o poteku priprav za reorganizacijo komercialnega sektorja v tem smislu, da se r reorganizacija^ komercialnega sektorja začasno odloži za toliko časa, da bo proučen celoten kompleks nove organizacije podjetja. UO bo ta sklep posredoval delavskemu svetu predvidoma koncem meseca apri- 0 UO začasno pooblašča ZTO, da se pri sklepanju manjših poslov, kadar to zahteva poslovni interes podjetja, lahko v soglasju s tovarnami dogovori za izvozne prodajne cene, ki so nižje od naših lastnih ceh s tem, da o nastali situaciji ŽTO obvesti upravni odbor ob rednem mesečnem poročanju o zunanjetrgovinski problematik). Za vse večje posle, kjer je izvozna cena nižja od naše lastne cene, pa mora ETO dobiti predhodno soglasje upravnega odbora podjetja. 0 UO je sprejel na znanje informacijo-o vključitvi smer- nic za kadrovsko politiko v pravilnik o izobraževanju in pravilnik o delovnih razmerjih, ki bosta -predložena upravnemu odboru v obravnavo , predvidoma do konca meseca februarja 1965. 0 UO je na poročilo predsednika komisije za mladinsko tekmovanje za dvig produktivnosti dela ugotovil, da se posveča tako v tovarnah kot v skupnih službah s strani direktorjev teh enot premajhna pozornost temu tekmovanju. Zato UO ponovno opozarja vse- direktorje tovarn in enot skupnih služb, da v bodoče posvetijo mla- dinskemu tekmovanju za' dvig produktivnosti dela potrebno skrb, sicer bo UO zahteval proti odgovornim osebam uvedbo disciplinskega postopka. UO je sprejel na znanje poročilo o . izplačilu odškodnine izumiteljem po patentni prijavi št. P-757/64 tovarišema Marjanu Vračku in Andreju Dolinarju. " UO se prav tako strinja s predlogom komisije za razpis natečaja za tehnične izboljšave in koristne predloge, s katerimi se nadomesti ali zmanjša poraba uvoznega materiala. 0 UO je. sprejel na zna* nje predlog pogodbe o teh* ničnem sodelovanju s firmo Eiektronabave Ljubljana in jo bo1 v predlagani obliki po. sredoval delavskemu svetu v potrditev/ 0 Glede na to, da UO do* biva predloge za nagraditev izrednih,-dosežkov, UO spre* j on a sklep, da se nagrade za izredne dosežke podeljuje v bodoče samo dvakrat letno, in sicer pred 29. novembrom in pred L majem. UO opozarja na to vse strokovne službe, da pri svo* jih predlogih upoštevajo oba navedena termina. Izobraževanje in ¡zgledi za strokovni napredek (Nadaljevanje s 1. strani) sprotje med nakopičenim- znanjem, željo po uveljavitvi, in premajhnimi življenjskimi ter delovnimi izkušnjami, Zaradi katerih težko razumejo hoten ja. drugih ljudi, in premalo kritično ter preveč ozko ocenjevanje svojih delovnih dosežkov, je izvor konfliktov v njihovi »vajeniški dobi«. Zato se’ težko privadijo na novo delovno'sredino, katera malo Ceni njihovo razpoložljivo znanje, istočasno pa je ■ zelo kritična do njihovih praktičnih uspehov pri delu. Običajno mine nekaj let, da takšen sodelavec začne dajati-podjetju tisto, kar sta obi-. čajno pričakovala oba, da se bo zgodilo, če že ne kar prvi mesec:. po zaposlitvi pa vsaj najkasneje v: pryem letu. V tem času pa zlasti tisti/ ki so se_ zaposlili v proizvodnji ali v pripravi proizvodnje (v širšem pomenu besede) pridejo ponavadi do zaključka, da njihovemu znanju rti ustreznega dela in zato uhajajo v razvoj ali v tehnične službe prodaje. Tisti, ki, ostanejo, se sprijaznijo s tem, da bodo morali precej težko in drago pridobljenega znanja pozabiti, in si namesto tega pridobiti nekatera dodatna znanja iz knjig sli praktičnih izkušenj drugih sodelavcev;. Povzročitelji tega pojava so tasti, ki izvajajo kadrovsko politiko in premalo poznajo, kakšno znanje daje posamezna šola in kakšna znanja so potrebna za opravljanje -določenega dela. V potrebnih znanjih zadnja leta zelo pretiravamo, čeprav ljudje, ki trenutno ta dela zadovoljivo opravljajo, tega znanja sploh nimajo, ali pa ga imajo samo v manjši meri. Naenkrat rabimo veliko število akademsko izobraženih ljudi pri delih; ki jih danes v glavnem dobro opravljajo ljudje, 'ki nimajo niti srednje' šole. Nadalje ti ne- vedo, da je za .opravljanje nekaterih del potrebno sorazmerno malo tistega teoretičnega znanja, ki ga danes daje šola in zelo veliko delovnih izkušenj, katete si lahko pridobi človek samo pri praktičnem delu, ter nekaj . specialnega teoretičnega znanja, ki ga zaenkrat ne da-j'e niti šola niti praksa. Drugi razlog je tudi v programih šol, ker so ti prilagojeni izobraževanju strokovnih sodelavcev za. razvojno-raziško-valna dela ne pa za tehnično-administrativno in vodstveno dejavnost. Ker tu zaradi Ustaljenih navad ni pričakovati v kratkem času bistvenih sprememb, čeprav bi bile te potrebne, in čeprav, imajo zato šole v svetu dovolj dobrih zgledov, se bomo morali tega lotiti sami. Rešitev je v tem, da si strokovne sodelavce za delo v gospodarski in- tehnični pripravi dela ter vodstvene delavce za proizvodnjo, izobražujemo sami. S tem bi dosegli naslednje: — najbolj Sposobnim in prizadevnim delavcem bi oirib-gOčiii strokovni napredek in. s tem v. najkrajšem možnem času pridobili z najmanjšim tveganjem dobre strokovnjake; — odpravili bi pojave pre- kvalif iciranosti oz. degra- dacije posameznih poklicev, ker bi ljudem posredovali le tisto znanje, ki ga bodo pri __ -. . « , _ delu resnično potrebovali; Kegljanje 111 8311 V ZZA na višji šoli ob popolni giriot-nL podpori . podjetja. Da ni med- njimi nobene ženske, je popolnoma »umevno«, čeprav predstavljajo večino delovne skupnost; ih čeprav' ugotavljamo, da je njihova, kvalifikacijska struktura zelo ugodna (večina so priučene delavke). Tak odnos nas he sme presenečati, ker pae_ zanje zadošča, da so »enakopravne«. Spoznanju, da so prirojene sposobnosti enakomerno razdeljene med ljudi obeh spolov, še vedno ne moremo verjeti v celoti, čeprav v zdravstvu in šolstvu o tem danes že več ne dvomimo. Če resnično hočemo uveljaviti enakopravnost . (v -46 niserh popolnoma prepričan), potem bi morale pri izobraževanju in napredovanju v našem podjetju, ob enakem izpolnjevanju vseh ostalih pogojev, imeti ženske prednosti. Sicer bomo ta razkorak v poklicni izobrazbi med. obema spoloma imeli tudi v bodoče. Ljudi, ki naj zasedejo strokovna in vodstvena delovna mesta imamo v našem podjetju dovolj, na žalost pa ni- mamo nikogar, ki bi te ljudi spoznaval in jih usmerjal v njihovem strokovnem napredku. Zato iščemo rešitve izven podjetja in na kadrih, lci jih tako pridobimo, gradimo svojo prihodnost. Da je tak način kadrovanja zgrešen in zelo drag (na napakah se učimo) je Sicer težko dokazati,! a vendar imam občutek, da je temu tako, morda to potrjujejo tudi naš; poslovni rezultati. Posvetimo ljudem"v pod- j jetju več pozornosti, odkrivajmo njihove sposobnosti in poteze, omogočajmo najbolj sposobnim, da bodo svoje lastne sposobnosti ih znanje še, bolj razvili v svojo lastno korist in v korist .vseh tistih* ki jim bodo to omogočili. Potem bomo tudi pri nas spoznali, da -ima lahko človek še druge cilje razen pridobb vanja denarja. Če pa so mu vsi drugi cilji v poklicu nedosegljivi, postane to njegov edini cilj, kateremu posveča vse svoje delovne sposobnosti, pa čeprav s. včasih tudi na sebičen in nam nerazumljiv način. FRANC KRIŽAJ — ustvarili bi realne pogoje za strokovni napredek vseh. tistih, ki imajo za to potrebne sposobnosti; — da bi taste brez delovnih izkušenj zaposlili na delovnih mestih oz. pri delih, kjer je teoretično znanje pogoj za kvalitetno .opravljanje dela -in torej v začetku važnejše od delovnih izkušenj. Teh načel pa seveda ni mogoče uresničiti brez predhodno usklajenih stališč , in brez resničniega prepričanja, da je taka politika izobraževanja najbolj ustrezna. Pri doslednem izvajanju sprejetih načel nas zelo ovira dobra slovanska' navada, ki ji pravimo: zavist! Njene pojavne oblike so kaj nenavadne in tako pestre, da si človek težko predstavlja, kakšne pozitivne učinke bi lahko dosegli, če bi v ta namen porabljene sposobnosti in prizadevanja preusmerili v koristne namene. Zato ni čudno, če študira samo 18 delavcev Iskre Dhe 21. decembra je bil v Zavodu letos že drugo leto ■Novoletni' brzotumir, ki so se ga udeležili; dkoraj vsi najboljši šahisti Zavoda. Turnir je povsem uspel, tako po kvaliteti, kot tudi po borbenosti, saj . že po drugem kolu“ hi bilo nobenega neporaženega. Že po četrtem kolu je prevzel vodstvo Janez Kumše in z eno samo izgubljeno partijo preprecljvo zmagal. .Končni . vrstni red je bil naslednji: 1. Janez Kuipše 11 točk, 2. in 3. ing. Varga Ko-loman in Jerina Tone, 4. ing. Cisar Ludvik, 5. Ulaga Karel itd. Novoletni turnir naj bi postal tradicionalen s so-delavo res vseh najboljših šahistov Zavoda. -z nekoliko večjo podporo sindikata, . ki bi lahko prispeval nagrade za prva tri mesta. Tudi kegljači Zavoda so letos prvič izvedli prvenstvo v kegljanju. Metali so 100 lučajev mešano na keeLiišču »»Maksa Perca«. Tekmovanje se je odvijalo od 14 do 28. decembra in je na njem sodelovalo 20 kegljačev iz vseh sektorjev ZZA. Tu se je pokazala precejšnja razlika med enimi, ki aktivno kegljajo (vsaj po sindikalni liniji) in drugimi, ki so šele začeli ali pa kegljajo zelo poredko. Je pa to tekmovanje pokazalo, da je za ta Šport precej zanimanja in haj bi sindikalna organizacija to panogo še bolj podprla. Prvak Zavoda je postal' veteran Vinko Novak, ki je podrl 406 kegljev. Rezultati pa so naslednji: 1. Vinko Novak 406 kegljev, 2. Rafko Tratnik 400, 3. Anton Polajnar 388, 4. Milan Cerpič 387j 5. Ciril Petrovčič 373, 6. Franc Bojc 359, 7. Dušan Sluga 355, 8. Stane Golob 349 itd. Vsem šahistom ih kegljačem obilo uspeha v letu 1965.’ B.F. Te dni so imeli Slani ZB »Elektromehanike« svojo letno konferenco, kjer so se pogovorili be prepočasne s takozvano vijejo dobre odnose med to->peš metodo«. | vamami, - skupnimi službami l(j. Telunovanje' mladine v to bodočimi strokovnjaki, dvigu produktivnosti naj ne 18. Predsedniik kluba šti-preide v administrativno zbi- pendistov naj redno priso-ranje podatkov, marveč naj stvuje sejam sekretariata pomeni borbo za hitrejšo ZMS podjetja. Zaradi bolj modernizacijo proizvodnje, sinhroniziranega delovanja poenostavitev tehnoloških po- med 'štipendisti in mladino stopkov in dosledno spozna- podjetja je nujno, da klub vanje organizacije dela. štipendistov izdela svoj pro- 11. Vodstva mladine po Sranl dela, ki naj ga uskladi tovarnah naj obravnavajo s programom koordmacij-rezultate tekmovanja vsaj s^eSa komiteja, enkrat mesečno v obliki pro- 19. Kadrovske komisije pri jzvodnih konferenc, na kate- tovarniških komitejih ZMS rih naj se poleg tekmovanja naj vodijo širšo evidenco obravnavajo tudi vprašanja, mladine, ki aktivno deluje v ki zadevajo mladino na de- delu | organizacije/ Najboljše lovnih mestih. Predvsem naj mladince naj nato vključijo obravnavajo mladinci me- v tovarniške komiteje in ko-sečni plan, disciplino na de- misije ter v višja vodstva lovnem mestu, odnose med ostalih političnih organizacij, delavci; problematiko normi- * 20, Prav tako je nujno da ranja in planiranja. Sklepe mladina „uredi z nekaterimi teh - konferenc naj vodstva kadrovskima premiki v pod-ZM posredujejo vodstvom jetju, ki niso odraz njihove in unrnTram Intram /ia ji.j._. • . . o problemih borcev, dosedanjih prizadevanjih in uspehih, ob koncu pa so sprejeli tudi f15^ opravam tovarn, da prizadetosti, marveč ie izrab- neka! VBZnill drlpnnv n ipmpr Kninnjičirnoio nnvonol: ir nnolnrlni! bodo predlogi, ki SQ jlil ipkl— 113.Hinašftaro SAfilfiniAfM ci. predlogi, ki so j& mla-ljanje ifašega. sedšinjega" ši-dinci dali na določena vpra- sferna socialistične ureditve sanja, tudi realizirani. Kadrovska služba podjetja 12. Naraščajoče potrebe po bo morala prisluhniti tudi kadrih, zlasti po kvalitetnih ostalim organizacijam v mlajših, nalagajo naši organi- okviru podjetja in ne ob-zaciji posebno nalogo. Po- navijati primerov kot sta mm i? “v Sp ftsrs ¡m p I ™ds,1™ “j se zavzema- odloča, preko svoj* pred- ¿kljueeyanja Xddne v šdle dje, ki so se pokazali za n^-It - n! 8 g SaT stanov o temeljm politiki ali razne tečaje preko šol_ sposobne, gredo na odgovor-Vloga mladine v današnjih H|gll Poletja. Mladina mora biti ske centra. P f | > ° gOV°r - - J jetja v prvi vrsti vključeni celo bolj odgovorna za reše- * . ' 13. Nujno je, da nekaj važnih sklepov, o čemer bomo obširneje'poročali v naslednji številki Zaključki konference ZMS podjetja samostojnost, zlasti še v krepitvi njenih lastnih ciljev. Zato so problemi mladine m njih reševanje skrb naše družbe, organizacij, zlasti pa ZK. Osnovna pota izpolnjevanja teh nalog so predvsem v nejše položaje). razmerah dohiva mh. večin PB* v plvl vl5Ll vjsjljucciu ceio polj odgovorna za rese- - . . ,, «T ,. .. , . rrm^no.i zla^v V^1 fg| ^.^je, ki so ak- vanje problemov in zato naj I« tivno delali ze v delovnih ima tudi svoja napredna uS°tovijo, za katere poklice naj tuai v letu 1965 orgam- enotah stališča do reševanja istih tn način šolanja, nadalje žira seminar za predsednike m Za uspešno delo mladih' ZM mora imeti druge pogle- naj ugotove, za kakšne vrste m sekretarje tovarmških. kor v organih samoupravljanja de iii gledišča; zlasti na per- dopolnilnega izobraževanja mitejev, Semmarja se mora- je pbtfebno, da jPih za to spektivo tovarn v razvoju in M &**?> ilS delo tudi usposobimo. To pri tem ji mora biti važna gjglill^tai §g ZM usposabljanje naj bo organi- stabilnost podjetja. noLf w I «č Sol P J J > nastajanju ugodnejših pogo- ^ ▼ obliki seminarjev _6. Z ozirom na, devizno £ggl J^t“ ^redhrealižacif J1¡Pi P 7 Podjetju veli- jev in možnosti za aktivno za_ mlade upra^jalce, katere, problematiko je nujno,, J|a .Q potreb po dopolnilnem •^adl?e’.7 vključevanje mladine v vse naJ j-* organizirajo aktivi ZM ZM podjetja usmeri vse sile j an ‘u*0 zelo težkih stanovanjskih procese naše socialistične tovarn in ostalih služb, za k reševanju izvoza že na ‘Tj’u’ , , . razmerah, naj samoupravni graditve za nenehno kreni-v mlade upravljalce v podjetju mih delovnih mestih, zlasti 14. rosebno sk^ naj vod- organi pri razdeljevanju tev našega angažiranja v Pa koordinacijski komite. Še' v zavodu, kjer naj mla-siYa posvetijo di^benp-pp-'sredstev, za gradnjo stano- organizaciji ki zbira okoli Program za seminarje naj dina pri razvijanju novih ar- m1?11, ||||pS “’TS™6'. van.i. Predvidijovsaj TO %od 'Sebe mladino v celotno druž- bd odraz dejanskih razmer tiklov upošteva v prvi vrsti rpzlraJ° naj^politiciie soiem planirane vsote . za gradnjo beno politični dejavnosti, v to potreb. Program naj mla- domač material in šele nato za mlade, upravljalce po garsonjer v stanpvanjskih organih družbenega samo- finska organizacija posredu- iz uvoza. Prav tako naj mla- tovarnah, kar je možno za .blokih. Ta problem je zlasti- Upravljanja in'v ostalih or- je upravi tovarne, ki je za- da generacija vprašanje de- vef- •£iranii?^up®i‘„ . ., pereč za šišensko mladino'in - ganizacijah. S tem pa še se- dolžena,, da preko šolskega centralizacije upravljanja in je v zlk nzredno j» že-čas, da ga začnemo re- veda veča naša družbena od- centra preskrbi odgovarjajo- reorganizacije nekaterih ^^da^mladtos?! visiva S®Vafl govomost pri sprejemanju in či predavateljski kader. torjev rešu]e z posvetilo.večjo skrb vključe- 23 Nutoo je, da sej obnovi' ^uresničevanju sklepov o bi- 3. Iz dosedanjega dela mla- spektivnega razvoja po-djetja rnladih Ö aTftivni'h dHJŽtveho-.športno dejavnost stvenih' vprašanjih našega dih v organih samoupravlja- m ^ osnovi dosedanjih P<^ v vrste ZK MladSc med mladino. V ta namen razvoja podjetja, od katere- nja je opaziti, da le-ti na manjkljivosti. Da ki so člani ZK nai se nai sa priredi javno tribuno ga je odvisen tudi položaj sejah zavzemajo svoja oseb- 7- Kfr imamo_tudi tovarne de,om Zm in svo- toiadih za podjetje ISKRA, mladine in naše celotne or-'na stališča, ne pa stališč vo- s poslovno izgubo, je nujno . izkušniami nrisnevaio Vse aktive' se zadolžuje, da ganizacije. Zaradi teh dej- livcev odnosno mladine. Nuj- ukremti vse, da s takšmm b organizacija došisgla Pripravijo vsaj po eno točko štev je komisija, ki se je se- no je, da se mladi dlani za- ¡poslovanjem prenehaja. ^".holiše ušoehe za to tribuno, stala dne 28.12.1964 na osno- vedajo švoje odgovornosti in lekthiom s poslovno izgubo -....Vj. 'TT ■ _ „ ; . - | vi referata in razprave na dolžnosti, ki je bila za- mora biti^prejkoslej, jasno, t>stalmu konferenci izdelala zaključ- upana ob izvolitvi v organe -da- to) Večnega krediltranjaN, nenehno škrb in vzeoio rtrfrtrnncV-a,'lyi ” okviru ke, ki so odraz dejanskih samoupravljanja. Zahtevati konec in je zato naloga vseh in oštalih ®S.ronsto: mdu^nJ.e ,Ju®°- razmer in potreb po nadaij- moramo, da ti tovariši o organizacij v teh tovarnah, ™Ja“to članov ^ZK m oshnih slavije^ naj ne sloni le na hiem uveliavliahiu in vlom' svoiem delOvaniu položilo' zlasti- pa ZM, da usmerijo mJadmeev. Nujno je potreb izmenjavi , predstavnikov na mSde geniSci^v mdieHu ra^ ta^ T XledrS vse napore k rentabilni pro- n0 da vse organizacije ZK letnih konferencah,I marveč ?akteč!Fnd3 shJio^ kot nja^ podila Sn ih d£ i^odnfa m, s tem -k. riepo- Potijo temu vprašanju iz- na celoletnem Sistematičnem mladine po tovarnah, delov- pogledu pozitivne vloge, ki odnosov, riih enotah in skupnih služ- naj jo odigrajo mladi uprav- 8. Zavedamo se sicer, da nja, sklepe pa posredujejo koordinacijskemu komiteju. 25. Koordinacijski komite. bah. Vodstva aktivov naj jih Ijaici v interesu naše organi- poslovne izgube ni mogoče Koordinacijski -komite naJ posebno Skrb posveti temeljito prouče in kot takš- zacije. .. odpraviti v enem letu in naj *sk]j^ posvet z mladimi-v®€m tovarnam v razvoju, ne v praksi realizirajo. 4. Koordinacijski komite ^t_o je določilo statuta pod- e]ani zk Posvet naj bi trenutno pa »Mikron« v Pri- | Vsebina zaključkov je na- naj organizira medtovarni- jetja v tej Sm^ri popolnoma osvetlil vprašanje, zakaj- šč ^pu. slednja: , , ška posvetovanja zi mladimi jasno. Ni nam pa razumlit" mladi člani čestokrat izogi- > —. .. . . 1. Dejstvo, da je vključeva- uprairljajci; ki naj bi orno- yo, zakaj 'še danes nimamo deia y; zm in kaj je ISKRA - glasilo delovne- nje mladih v organe samo- gočila hitrejše odstranjeva- jasnega koncepta razvoja yzrok njihovi neaktivnosti. ga kolektiva Iskra industrije-« upravljanja pokazalo viden nje zastarelih koncepcij in podjeta in to predvsem za- Tovarniški komiteji za elektromehaniko teleko napredek v razpravah in. sta- zbliževanje medsebojnih od-r radi šibke kadrovske ustave ZMS, fconuteji skupnih^ služb, munikadje elektronike in MŠčih mladih upravijalcev, nosov v okvirit podjetja, . programskega sektorja. Zavoda za avtomatižačijo in avtomatiko — Urejuje uredni-nalaga mladinski orgahizaci- 5. Vsi; se, danes zavedamo 9. Nujno je, da mladina kluto štipendistov naj nave- škj odbor — Glavni urednik: ji, da še vnaprej krepi sa- pomena ZM podjetja, zato pozitivno teži k uvedbi me- žejo čim tespejše stike na Pavel Gantar — odgovorni • moupravni asfem z vključe- je zgrešeno mnenje, da.mora hanografske obdelave knji- vseh področjih dela organi- urednik: Igor Slavec — izhajanjem mladih delavcfev in biti mladina stalno v opozi- govodskih poslov; zlasti pa zacije ZM. Izmenjajo naj ja tedensko — Tisk in klišeji: ! tehnične inteiieenca u te ar- .ciii nasprotno, člani mladi- tam, kjer so dosedanje služ- medsebojne izkušnje in raz- »CP Gorenjski tisk« Kranj