Dolenjske Novice izhajajo vsak jKitck ; ako : : je ta dati praznik, flan poprej, : : Cenil jim JO za ccb leto (od aprila do aprila) -i K, za pol kna ]'.>0 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in finige evropsko države znaša ;i'50 K, za Ameriko i'uO li. liist ill oglasi se plaèiijej» iiaiircj. Vse (lo[(ise, iiai-oťiiiiio in oziianilii sprejemu tiskarna J. Krajec nasi. Kmetovaicem Avstrije! z velikim trudom, z iteunioi'iiirn so-delovaiijeiiistarcev, žen in otrok so pospravili kmetovalci Avstrije žetev preteklega leta, premagovaje velike težave so v jeseni obdelali polje, V lepi složnosti se je pomagalo tistim gospodarstvom, ki jim je odvzela vojna gospodarja in najki'Cpkejše delavske sile. Po vsiljenem počivanju v zimi prinaša bližajoča se pomlad poljedelstvu običajne naloge; vsakega resno skrbi, je li mu bo mogoče zmagati te naloge. Žal ne smemo U[iati, da bo pomladansko solnce ogrevalo mirno Evropo; odgovornost, ki sloni na rediteljih pi'cbivalstva, ukazuje, da računamo / možnostjo, da bo tudi Še za prihodnjo žetev preživljanje domovine zavisno od tega, kar bo i'odila domača gruda. Kadi tega je letošnje spomladansko delo važnejše, kakor v letih miru. Pri-Iiravljenost vojske, zaupanje meščanov je odvisno od pridelka poljedelstva. Ka stotisoče onih, ki so sicer spomladi obdelovali polje, je poklicanih pod orožje in nešteto jili počiva v tuji zemlji. Dvojna, da, večkrat še večja teža sloni na slabejSih ramaii tistih, ki so ostali doma. Pred vsem je treba, da ne ostane niti košček zemlje neporabljen. Ledina — ki so jo umni kmetovalci že davno opustili — niora letos popolnoma izginiti. Vsak košček polja, vsak vrt, vsaka plo-dovita gozdna goijava se mora poi'abiti ter naj se da, ako je lastnik ne more sam obdelati, v zakup ali pa prepusti diugcmu v obdelanje proti deležu donosa. Vsadé naj se pred vsem take rastline, ki neposredno služijo za človeški živež. Jara pšenica in jara rŽ, ki ne dajeti i)ovsodi zanesljive žetve, zahtevati posebno ugodno zemljo, ugodno podnebje in zgodnjo setev. Kjer ni teh pogojev, naj se pred vsem seje ječmen in oves, ki ju jc sedaj prištevati krušnim jiridelkom. Posebno je pi'ipoi'očati saditev fižola in graha, ki tudi v slabi zemlji dobro u.spevata. Kjer dopuščajo podnebje in talne raz-mei'e pridelovanje zelenjave tudi na polju, naj se po možnosti nasadi zgodnji krompir in zgodnja zelenjava, da bo na trgu še pred žetvijo zadositi poljskih pridelkov. Posebno južni deli države naj se lotijo saditve zgodnjega krompirja in zgodnje zelenjave. Posebno važtia je pravilna gojitev hišnih vrtov na deželi; v vrtovih dozori pri pravočasni saditvi in z uporabljanjem preprostih vrtnarskih sredstev, kakor gnojnih gred za gnojitev sadik, z namakanjem i. dr., raznovrstna zelenjava za domačo porabo v veliki množini in preje, kakor drugod. Spričo velikili tnzctiiskih zalog sladkorja, je znatna omejitev saditve sladkorne pese gospodarsko opravičena, pa radi ne-dostajanja dušikovih gnojil, ki utegne pridelek zelo zmanjšati, tudi potrebna. Zemlja, ki postane vsled tega prosta, naj se pred vsem porabi za žito in zelenjavo. Posebno pozornost pa je posvetiti saditvi krompirja, ki daje tudi v slabější zemlji zanesljiv ju'ldelek. Štedite semena in uporabljajte pri sejanju po možnosti scjalni stroj. Noben komad tega stroja naj ne i)očivii v času setve. Fj'iprava naj služi ne samo njeneimi lastniku, temveč tudi sosedom. Uvažujte načelo : Dobro obdelaj zemljo, sejaj na redko in krepko pognoji! Rastlin, ki jih potrebuje živina za krmo, naj se le toliko naseje, oziroma nasadi, kolikor je treba po Števiiu živine. ytrniSča, deteljišČa, ki so izčrpana, naj se preorjejo in po možnosti porabijo za nasad takih sadežev, ki služijo za človeško hrano. Pa tudi za najnujnejšo potrebo surovin za važna industrijska podjetja naj ski'bi poljedelstvo. Kjer so za to (logoji, naj se letos obrača posebno pozornost oljnatim in lanenim rastlinatii. Kjer kaže, sejajte tudi jaro ogrščico in jaro repico. — Te rastline se ne rabijo samo za pridelovanje nepogi'ešljivega olja in jedilne masti, temveč tudi za izdelovanje najvažnejših krmil, n. pr. oljnatih tropin. Ker je dovoz inozemskega olja prekinjen, se bodo vsled večjega popraSe-vanja gotovo dosegle višje cene. Sejajte, kjer razmere dopuščajo, lan in konoiiljo, da se pokrije potreba vlaknin za tuzemsko industrijo. Z nasejitvijo konoplje, ki se bo v tistih krajih, kjer je njena kultura še v spornimi, zopet hitro oživela, se bo odpomoglo pomanjkanju vreč in preje. Kmetovalci Avstrije! Uvažujte nasvete svojiL deželnili kor-l)oracii in zadrug, ki so poklicane pomagati Vam s svetom in dejanjem, pokorite se rade volje ukazilom žetvenih komisij in občin, ki jim je bila z Najvišjini pooblastilom poverjena posebna skrb za obdelovanje polja, izpolnjujte zvesto svojo častno dolžnost kot i'editeiji države, in Gospod Bog bo blagoslovil Vašo setev. Na Dunaju, dne 14. februarja 1915. C. kr. poljedelski minister: Zenker s. r. Žitna zapptija v pravi luči. Kar se je že dalje časa obetalo, se je konečtio vendar uresničilo. Vse Žito z nmlimi izjemami je pod zaporo. Promet z žitom je na malt ustavljen. Pa ne samo prostost iirometa je najnovejša vladna odredba občutno omejila, vladna odredila gre celo dalje in posega globoko v privatno življenje posameznika. Ùe država proglasi kako di'Ugo blago za monopol, kakor n. pr. sol in tobak, je vsaj ljudem pi'osta poraba do poljubne višine; sedanja žitna zaprtija pa celo posameznikom omejuje uživanje in predpisuje šlevilično dovoljeno višino. NI čuda torej, da so ljudje lo vladno odredbo sprejeli z zelo mešanimi Čustvi. Med tem, ko je gotovo veČina ljudstva komaj na tako odredbo čakala, jo je znatna manjšina vzela na znanje z veliko ne-iiaupljivostjo, da, nekateri morda celo z jezo. Marsikdo je na tihem jjreklinjal, češ, da lio moral sedaj s trudom pridobljeno zalogo, kojo i)i Uiliko ob ugodnem poznejšem trenutku z velikim dobičkom pj-odal, ozir. koja bi ga lahko preživljala ttuli za več let, oddati po ceni, kakoi- jo bo vlada določila. Drugi je zopet godrnjal, češ, da mu bodo vse vzeli, morda celo brez plačila, da mu za diiižino ne bodo dovolj pustili in podobno. Kakor pn vsaki novotariji, so se seveda tudi pri tej zadevi našli nerazsodni, ali pa celo zlobni elementi, ki so ljudstvo z naiiačjnm podukom zbegali. Če gremo {»a stvari do dna, pridemo do zaključka, da temelji vsa nezadovoljnost večinoma na pomanjkanju pravega poduka in v pomanjkanju krščanskega mišljenja. Saj veiular vsak pameten človek želi, da bi našo državo nc obiskala lakota. Saj nas zgodovina uči, da rodi ravno lakota najhujše posledice za človeško družbo. Kdo se ne spomni francoske revolucije z vsemi grozotami, s katerimi je sestradana ljudska povodenj pritisnila pcČat sramote svojenni narodu. Lakota ne pozna nobenih mej, naravno tudi ne dela razločka med tvojim in mojim. Ali ni potem jedino pametno in hvalevredno, da je di'žava potrebno ukrenila, da prepreči lakoto v di'žavi. Če morda tega ali onega tudi malo občutneje zadenejo državne odredbe, tako hudo gotovo niso nikogar, da bi ne bilo možno zdržati, ne glede na to, da je država naredila sedaj še-le prvi poskus, in da bo vse hibe po možnosti odpravila. Pritoževali bi se k večjemu lahko taki'at, ko bi di'Žava niti potrebnega živeža nc pustila ali še celo, kai' bi vzela, ne plačala; dokler pa država vsakemu zagotovi potrebni živež in zagotovi plačilo za odvzeto blago, paČ ni nikakega povoda za pritožbe. Saj smo vendar kristjani! Prvi kristjani so celo zastonj skupaj znosili, kar so imeli odveč, in porazdelili med reveže. Mi bi pa še stradajoČemu sosedu niti za denar ne prodali kruha in bi luorda raje videli, da od lakote umrje! Će si bo pa kdo drugemu na ljubo malo pritrgal od sicer vedno jiolnih ust, še pač ni taka nesreča. Če toliko in toliko družin trpi vsled vojske pomanjkanje. Če toliko in toliko naših ,vrlih vojakov mora celo žrtvovati najhujše napore, da celo življenje domovini na oltar, bodo pač lahko nekteri srečnejši žrtvovali par gj'ižljajev kruha na dan svojim sodržavljanom. Pritožujejo se sedaj pred vsem prekupei z večjimi zalogami živil in nekateri pi'e-možnejši kmetje. Nezadovoljnost prekupcev je lahko razumljiva, ako pomislimo, da bo vsled tega njihov nenasiten mošnjiček vsaj malo i)riki'ajšan. No, pa tisti nezadovoljni Iirekupei zastopajo le stališče umazanega egoizma in se na njihove nenasitne želje ni nili najmanj ozirati. Dovolj so si že do sedaj žepe z denarjem ubogili revežev napolnili ; te želje nimajo niti pičice obče-koristnega na sebi. Kaj pa naš kmet? Z maliuii izjemami snu) i)re])ričani, da bo načeloimi tudi po-zdi-avljal to vladno odredbo, kakor hiti'o bo popolnoma na jasnem. Le poglejmo koliko malili kmetov je navezano na kupljeno žito, kaj še-le nekmečki stanovi, ki so pa vendar v ttij ali oni zvezi z našim kmečkim stanom. Ne nioi-etuo pa odrekati upravičenosti pritožbam glede dnevne mere za kmečko osebo. Zdi se, da je vlada postojiala glede meščanov in kmetov po enem kopitu in ju'emalo upoštevala razni način življetija na deželi in po mestih. Pomisliti moramo vendar, da je delo na deželi težko in iiraiui po vsem di-ngačna. Med tem, ko po mestu pripravljajo najra/ličnejšc pacarije, uživa kmet enostavna domača jedila in se kmečke ženske tuili nimajo Čas vsak dan s kako komplicirano kuho dolgo ukvarjati. Med tem, ko meščani vsaj po enkrat, Če ne celo dvakrat na dan uživajo meso, ga kmečki loncc morda po celi mesec ne vidi. Med tem, ko meščani tudi po letu bolj pozno vstajajo, naš kmet že dela, ko se dan zaznava. Vse to se je premalo vpoštevalo, ko so jc odmerilo za mesto in deželo isto količino. V tem oziru bo vlada pač mo-1'ala količino izpremeniti in na deželi odmeriti pi'ecejŠnjo jiorcijo več žita na osebo in dan. Kajti naravnost nemogoče bi bilo od kmeta zahtevati, da pridela z manjšimi delavskimi močmi več kruha kot lansko leto, ob enem bi se mu ])a komaj toliko pustilo kruha, da v svojih težkih razmerah ne bi mogel ne živeti ne umreti. Seveda pa naš kmet tudi ne bi mogel imeti nikakega veselja do dela, ako bi mogel pridelovati brez kruha kruh, takorekoč za druge. Gotovo bo vlada pri natančnejši določitvi posameznosti to hibo odpravila in vzela tam, kjer je sorazmerno več, in dala tja, kjer je sorazmerno premalo. Žitno zaprtijo moramo torej iz občc-koristnega stališča le pozdravljati in k večjemu obžalovati, da že ni bila davno vpeljana. Na zgolj samoljubne želje tistih sodržavljanov, ,kojih srce ne Čuti niti najmanjše ljubezni do bližnjega, se vlada pač ne bo ozirala. Gotovo bo pa vlada z veseljem izpolnila upravičene želje prebivalstva, ki so v interesu obče koristi in človekoljubja, treba je le, da ji na primeren in dostojen način pomanjkljivosti predočimo. Seveda bodo pa take vladne izjemne odredbe ostale še vedno bolj občutne, kakor v uormalnili razmerah. Tenni se pa ne da žalibog odpomoči, dokler bo vojska. Vojska je pač vojska — treba bo marsikaj potrpeti. Grozote pomorske vojne. Na podlagi pripovedovanj rešenih nemških moriuirjev s križarkc „Bliicher' objavljajo „Times" sledečo sliko; Bitka se je pričela točno ob devetili dopoldne [lo nemšketn Času. Angleške laiije so bile oddaljene 15 do 16 km, ko so ]iri-čele streljati. Krogle so padale pred kri-žarko v vodo, vsled česar so se nejircstano dvigali veliki valovi, podobni goram. Ljudje, ki so se nahajali na krovu, so jih opazovali in so bili najbrže prevzeti od teh velikanskih, nenavadnih prizorov. A kmalu se je dvignil pred križarko velikanski val, ki je bil okrog 100 m visok in je po[)lavil ves krov. — Streli so prihajali vedno bližje ladje in ko je prvi zadel, je bila za Angleže daljava ugotovljena in ples se je laliko pričel. Sedaj so bile granate zelo številne in so priiuijale s strahovitim tuljenjem. Napravile so takoj Škodo, lilektrične naprave so bile uničene in na ladji je postalo temno. Pod krovom sta vladala strah in zmešnjava. Temu se je pridružilo še vpitje in hropenje ranjenih, ki je jio-stajalo vetlno strašnejše, čim več granat je udarilo na krov. Ře-le imzneje, ko se ni veČ sti'eljalo na veliko i-azdaljo, so pričele udarjati ki'ogle v stranske stene križarko. Najprej se je zdelo, kakor da bi prihajale z neba ; prebile so krov in prišle celo v kurilnico, Zaloge premoga so se iižgale. V stj'ojiiici se je razpoćila neka gi'aiiata v olju in na moštvo se je vlil praví dež moiíiih in zelenih idamenov. Mornarji so se poskrili v najbolj skrite kotičke, toda povsod so jih pregnali granatni drobci. Smrt je imela liogato žettiv. Stralioviti zračni pritisk, ki je vladal vsled ra/streljenih granat v zaprtih prostorih, je strašno uplival ita moštvo. Vrata so bila dvignjena. Težka železna vrata so bila upognjena kakor kaka pločevinasta vrata. Sredi krogel in granat so vrveli ljudje kakor listje v jesenskem vetru in so našli smrt ob Železnih stenali. Bil je strašen prizor, ki ga je povećala le še tema. V strojnici so zašli ljudje v strahovit vrtinec, in so bili vrženi sredi med stroje. Ravno tako grozno in morda Še hujše je bilo to, kar se je godilo na ki'ovu. „Bliicher" je stal pod ognjem različnih ladij. Celo tiiajhni rušiki torpedovk so ga obsipavali s kroglatni. Toptiiearji so imeli tako težke izgube, da so morali prinašati municijo kurjači. Ljudje so se vlegli na tla, da bi bili bolj varni. Krov je bil k^ikor kaka železna puščava. Neko baterijo sta opi-avljala samo dva vojaka, ki sta vstrajala junaško do zadnjega in premikala velike topove prav težavno po gibanju ladje. Kljub vsemu temu nemški mornarji niso izgubili vse nade na rešitev. „Bliicher" je nadaljeval Še svojo pot; toda bil je brez krmila. Videti je bilo, da je popolnoma izgiihljeii. Pričeli so zvoniti zvonovi, ki kličejo ob nedeljah moi'nai'je k službi božji. Tu so se zbrali vsi, ki so Še mogli, na krovu. Mnogi so prišli na krov z ranjenci. Mnogi so se silno trudili, da bi se splazili skozi luknje, ki ^o jih nainiivile sovražne granate. Ko je bilo vse moštvo na ladijinem krovu, je zaklicalo trikrat „luira''! in zapelo „Die Waeht am Uhein". Nato je bilo dano povelje, da se sme zapustiti izgubljeno bojno ladjo in angleške ladje so ogenj ustavile. Med tem so angleške torpedovke dokončale svoje uničevalno delo. „Bliicher" se je nagnil na si ran, se končno prevrnil in izginil v vrtincu. Neka angleška križarka in torpedni lovci so rešili, kar se je dalo. Belokranjski - vestnik. - Iz AdleŠiČ 22. febr. Izmed prvih našili vojakov ~ i'anjencev je tudi Peter MatetiČ, iz Tribuč h. št. 48., star 25 let. Bil je ranjen od 3 krogelj, kakor se pripoveduje, pa le lahko in je kmalo ozdravil. — S. jan. pa je prišel domu, in sicer kot prvi naš vojak z južnega bojišča Daniel àegina, rezervist pi'i 27. črnovojn. jiolku, posestnik in obČ. odbornik iz Fučkovcc h. št. 11. Po mobilizaciji je bil do 5. okt. v Trstu; ta dan pa je odšel v Bosno, kjer je bil do 25. novembra, ko je bil ranjen. V tem (iasu je bil večkrat v ognjn, kakih dvajsetkrat, ne da bi bil ranjen, pač pa so ga sovražne kroglje iz pušk nekaterikrat zadele, toda le v obleko. Tako je dobil v rokav desne roke 2 hikni, v plašč nad kolenom de.sne noge eno, in eno v kapo od desne strani na levo izpod rozeto. A do kože ga ni ranila nobena kroglja, kar pripisuje le Marijinemu varstvu, ker se je vedno priporočal Mai'iji, nosil zmii'oin seboj rožni venec in ga večkrat molil, če je imel priliko. Ti hoji so sc vršili v Bosni ok. Rogatice in Višegi'ada proti Sihoni in Crnogorcem, Na dan sv. Katarine, 25. nov. pa je bil v bitki pri Snliih Brdih v Bosni blizu črnogoi'ske meje ranjen od kroglje iz ])uškc v prstinec leve i'oke, toda le lahko. Drugi dan potem je odšel z drugimi ranjenci vred •/. obvezano roko v Višegrad, kjer so ostali eno noč, nakar so odšli lahko ranjeni v Rogatico in čez dva dni v Sai'ajevo, kamor so dosptili 29. nov. 4. dec. pa se je odpeljal v Subotico (Sza-badka) na Ogrskem, kjer je ostal (Ío G. jan, Odkar je bil v Bosni ni do 2ř). nov., ko je bil ]-anjen, spal nikdar pod streho, ampak Ic pod milim nebom, navadno v hosti pod kakim drevesom. V dežju pa si jc nalomil, da ne bi spal na golih tleh, vej in jih je nastlal po tleh, potem se je vlegel tia nje in se pokril s šotorsko odejo, — Kakor trdi ta, tako trdijo tudi vsi drugi naši vojaki, bodisi zdravi, ki pišejo donut, bodisi ranjenci, ki sami pripovedujejo, ko pridejo domu na doi)ust, da se imajo zahvaliti posebnemu božjemu in Marijnemu varstvu, da niso padli v vojski ali da so bili dozdaj skoraj vsi le lahko ranjeni in so kmalo ozdi'avili. Bilo je pa za nje opravljenih že tudi obilo sv. maš za varstvo v vojski na čast Mariji — Pomočnici in angelu varuhu, poselmo v dolenjski kapeli in sicer že v prvih dveh mesecih vojske 30, za nekatere celo 2—3 in res so bili čudovito obvarovani, kakor sami očitno pri])oznavajo. Vinica. Dne 1. marca je umrla tukaj gospa Roza Kobal, soproga c. kr. orožni-škega mojstra iz Semiča in nečakinja našega g. duhovnega svetnika .lurija Kiinig. Žalujoči rodbini naše najiskrenejše sožalje! Kakor se Čuje, — vsled popisovanja žita, — je Belakrajina z taistim zelo slabo založena, da bo mogoče nastalo občutno pomanjkanje kruha —■ zato se vsiin priporoča skrajno vai'Čevanje z žitom. Iz Gradaca. Umrl je dne 1. marca g. Daniel Murn, trgovec in gostilničar v Gi'adacu, N. v. m, p.! Dopisi. Za domovino in cesarja je žrtvoval svoje mlado življeiije lovec Anton Ferkol iz Siiodnjega Oradišča, ki jo sedaj posestnik v Suhadoli, fara Brusnice. Padel je 28. januarja v Karpatih, od šrapnela zadet. Pokojni zapušča žalujočo ženo in tri Jie-dorastle otroke. Za njim žaljuje Še živeči oče in mati, brat in sestre, ki so zgubili v 21 dneh dva svoja sinova v Kai-patih. Pokojni Anton je bil zel« priljubljen; bil jc zvest pristaš Slov. Ljudske stranke, V miru počivaj blaga duša, bodi ti lalika zemlja gališka! Pri vojnem brzojavu. O iem poroča prijatelj svojemu dolenjskemu prijatelju jned drugim : Naznanim Ti, da sem Tvoje pismo danes z veseljem spi'ejel. Pišeš, da imate veliko snega; tudi tukaj po hi'ibovskih višinah ga je bilo precej, po planotah pa komaj pol metJ'a. Mi'az je bil tudi i)recej hud nekoliko dni. Ravno sedaj jug svojo nalogo izvršuje tako, da je sneg tukaj, kjer se sedaj nahajam, popohioina izginil, samo blata in vode je pa povsod dosti, kamor stopim. Moj oddelek ima nalogo, da hitro popravi bi'zojav, ki ga raztrga, oziroma poškoduje bojni metež. Včasih pridemo blizu bojnih črt tako, da smo prav za hrbtoiv top'ov, ki sti-eljajo na sovi'ažnika. Decembra sem veČ ko dve tretjini noči prenočil na vozu, največ pa pod vozom. Ce se je ^dobiía slama, sem jo imel pod seboj, Če 't)a lic, sem se zadovoljil s tem, da sem plašč zravnal in položil pod glavo, v odejo sem se pa zavil ^in mirtio prenočil. Ako je i)a dež lil, mi pa tudi ni ravno nič hudega stoiilo; še hvaležen sem um bil, ker mi je obraz umil. Sedaj, ko jc pa zimski čas, je pa skoro boljše za nas. Kamor pridemo, si dober „kvartir" poiščemo; če hiše ni, je hlev prav dober, če jia še tega ni, je pa dobra „vsaka lupa in pod, samo da smo not." Novomeški ranjenci v Inomostu. P. n, uredništvo. V bolnici liri oo, -Tezuitili v Inomostu na Tirolskem se nahajamo ranjenci pešpolka št. 17. trije novomeški rojaki; korporal Friedrich Ludwiger iz Novega mesta, pešec Ivan Bayer iz Žabjevasi in pešec Janko Papež. Vsi trije smo bili ranjeni v bitki pri Nodvorni. — Pozdravljamo vse Novonieščane. Kdor zaupa v Boga — je tudi pogumen. Gostilničar Blatnik na Doljni Težki vodi nam je izročil pismo svojega sitia Janeza, ki je prav značilno za naše jioštene dolenjske fante sploh in sicer: Dragi stariŠi! Naznanim Vatii, da sem livala Bogu živ in zdrav. Tukaj ni novega nič, kakor zima velika, snega tudi dosti. To je tudi novo, da sem si priboril eno zvezdo jiod vrat; sedaj sem pri artiljeriji „Vormeister". To je isto, kai' je pri infanteriji „frajter". Sedaj lahko rečete: moj fantič je za „fi'ajterja" pa nima nobenega krajcerja. Pogumno sem si jo pi'iboril, ko sem rešil dve duši in štiri konje iz največjega soviažnega ognja, Ljuba matna! Meni gre dobro, da se nimam s čem l)ritožiti. Sem hvala ljubemu liogn zdrav in v ogenj grem pogumno, saj imam Marijo škapulirsko na svojih prsih, ki je močen ščit tuojega telesa. Kadar se vsiplejo krogle po nas kot dež goste, takrat po-šiljaui vroče molitve ljubi moji zaščitnici. Priučil sem se že vsemu, posebno zimi in ognja. To si že sami lahko mislite, kaki glas se čuje tu, na bojnem polju, glas, ki kosti in mozeg pretresa. Vendar pa vsak komaj čuje povelje „naprej, naprej junaki zmage" — gromek glas se sliši od gore do gore, „hnra, hura mili bratje". Kot ljuti levi se postavijo v bran. Kosti pokajo, kri lije na vse sti'ani, jeklo ob jeklo udarja, junak pri junaku pada . . . Siopet se Čuje mili glas: sovražnik je zapustil svoje skrivališče. Tedaj začnemo za njimi pošiljati naše težke kanonske kroglje, ki kose kar trumonia sovražnika. Ni dolgo in glej, zmage glas se Čuje: boben ropota, trobentač trobi, vmes pojejo vojaki, koje sprendja glas liarmonîke, — Knuilu se čuje tudi kreganje vran, ki se bijejo za mrtva trupla ln-abrih vojakov, ki so padli za milo domovino. Sedaj pa sprejunte mnogo pozdravov od Vašega ljubečega sina Janeza. Tovarišem čevljarjem na znanje. Zadruga čevljarjev v Novem mestu daje na znanje vsetu mojstrom, Članom zadruge, da se po sklepu v seji z dne 10. oktobra 1914 vrše odslej naprej poma-galske preizkušnje vsake tri mesece, kakor je bilo že lansko leto tneseca oktobra objavljeno v „Dol. Novicah", Torej bode letos prva poizkušnja 25. marca, druga 27.junija, tretja 2G.sci)tembra, in četrta 30. dcccml)ra. Vsi učenci, ki imajo biti letos do konca meseca marca prosti, naj vložijo do 15. marcii na zadrugo pismeno jirošnjo za jtripu.stitev k preizkušnji. Za-di'užno načelstvo jih bode potem že pravočasno obvestilo, pri katerem mojstru ima ta ali oni izvršiti pomagalsko delo. Piošnja pa se naj naredi tako: Slav. zadruga čevljarjev v Novem mestu! Podpisani čevljarski vajenec pri g...... prosim slavno zadrugo, da bi mi pripustila narediti preizkušnjo za pouiagalca. Rudolfovo, dne . . . (Podpis vajenca,) Gospodje mojstri naj blagovolijo i)a-ziti na to, da bo pomagalsko delo do 24, juarca gotovo, ter istega dne do večera zadružnem« načelstvu izročeno. Dne 25. niai'ca, kakor že rečeno, i>a se vrši ob pol 10. uri dopoldne v dvorani „Rokodelskega doma" skupna preizkušnja, h kateri morajo priti tudi dotit^.ni učenci, ker bodo tisti, ki bodo delo najbolje izvršili, dobili malo nagrado kot priznanje za svojo pridnost. Bodi torej Še enkrat povedano ; Kakor velja tu navedeno za prvo poizkušnjo, isto velja za vse nailaljne pi'eizkušnje. Nekterim gosp. mojstrom se bode ta odredba morda sitna zdela, ali zadružno načelstvo se mora ravnati po pravilih in po preizkuSevalnem redu, ki ga je izilala C. kr. dež. vlada. X\)niagalska preizkušnja je velikega pomena za vsakega; torej je ni treba smatrati za tako navadno stvar, kakor si jo nekteri predstavljajo. Bilo je že povedano v „Dol, Nov.", in ko je zadnjič zadružni inštruktor zadrugo obiskal, je odločno povdarjal, da se morejo preizkušnje vi'šiti po pravilih, in da kdor ne bo itnel spričevala o dobro prestani pomagalski preizkušnji, ne bo dobil obrtnega lista, ako bi kdaj hotel začeti obit na svojo roko. Pomagalske preizkušnje niso povsem nova stvar, ker že pred več leti, ko so eksistii'ali še cehi {cunfti) so morali učenci po prestani učui dobi pokazali, kaj so se naučili, ter napraviti takozvani „Freistuck" in če so v to poklicani mojstri sjjoznali, da je delo dobro izvršeno, je bil učenec oproščen In imenovan pomočnikom. To pa se je vršilo na jako slovesen način, kakor je to razvidno iz zapisnika, starega čevljarskega cunfta novomeškega. Torej ni poinagalska preizkušnja nič druzega, kakor stara stvar obnovljena in je „Freistuck" dobil ime: pomagalska preizkušnja. Prvo preizkušnjo po novi odredbi je delal Janez Franko učenec g. Picelj-na in jo naredil s prav dobrim uspehom, ter dobil premijo drugega razreda. Učenci pozor! Potrudite se, da bodo preizkušnje dobro izpadle, da boste tudi vi dobili premije, to bo čast za vas in vaše mojstre. Zadruga čevljarjev. Prebiranje črnovojnikov od 37. do 42. leta. Prebiranje Črnovojnikov od 37. do 42. leta se bo vršilo od ti. aprila do 6. maja. V poštev pridejo Črnovojiiiki, rojeni od leta 1873. do vštetega 1877. leta, ki niso bili potrjeni ali pa so bili do 31. julija 1914 vslud superarbitra ci je odpuščeni iz skupne vojske, mornarice, deželne branibe ali orožništva; nadalje tisti, ki so šele pozneje pridobili avstrijsko, ogrsko ali bosansko-hercegovinsko državljanstvo in še niso bili na naboru. Označeni se bodo morali od Časa razglasitve odloka pa do 20. marca zglasiti pri občinskem uradu svojega bivališča. Seboj morajo prinesti potrebne listine, n. pr. krstni list, domovinski list, delavsko ali službeno knjižico. Podmorska vojska proti Angliji. Parnik z 1800 možmi potopljen. Listi poročajo, da se je dne 24. min, mesca ob 4. uri popoldne nekaj morskih milj od Easthotmie potopU parnik z 1 «oo možmi. Nemški podmorski ćoin potopljen. Francoski nioj'nariški mitiister objavlja, da je dne 21. februarja zjuti'aj neka križa-rica drugega francoskega brodovja pričela obstreljevati nek nemški podmorski čoln, ki je plul morski površini, osem milj jugovzhodno od rta Alprecha pri Boulogni. Nekaj projektilov je zadelo podmorski čoln, nakar se je potopil. Na južnem bojišču. Avstrijske ladje obstreljevale črnogorsko obrede. Nemški listi poročajo iz Genfa, da so dne 24. min. mesca avstrijske ladje zapustile kotorski zaliv in priplule do izliva reke liojane. Ladje so se nato zopet vrnile v Kotor in so nicd i)otoma ob obrežju obstreljevale črnogorske postojanke. Posebno hudo so nad ])ol ure obstreljevale postojanke, ki obvladujejo Bad no. Francoski torpedni rušilec zadel ob mino pri Baru. Uradno se poroča 26. febr.: Francoski torpedni rušilec „Dague", ki je spremljal za Ći'nogoro namenjen |)revoz živil, je 24. februarja v jiristanišču Bar zadel ob mino in se potopil. 38 mož posadke pogrešajo. Belgrad po obstreljevanju. O posle-(Utiali olisln-ljevaíijíi Bfl^nula jioročfi „Esti Ujsag" : SiclirL zeiminskLigii železniški'jfa mostu so sti poilfli ob olti^h sti'aiie!i. Srwliiji obok koiiaka jt: utisiijeii, zgofiija iiadstropja novega Uoiiiika sso sc podrla; pi'i liott;Ui „Moskva'' so sc «ilstriilili balkiiiii, botel „Balkan'' ni poškodovan, i)oŠko(iovana jo poštna píilíiía, pubolna vojašnica v iiotra-iijetn mestu iii vojno ministrstvo. Nemsko-francosko-belgijsko bojišče. Položaj na Francoskem. Nemške postojanke v (Jhampagni so Fiancozi ta teden vcc^knit K najtnanj dvema arniadnima zboroma napadli. Vse iiapailo so Nemci po ljutili bojib odliili z velikimi sovražnikovimi izgubami, iled vzhodnim pobočjem Ai'goJiov iti Vauiiitoisom so Francozi tudi pi^krat poskiiSali piodreti. Napadi so se ponesieiili s težkimi izgubami za sovražnika. V Ai'gonskem ^ÎO^'ln smo osvojili VÇC jarkov, ujeli smo SO sovj'ažnikov in zaplenili pet metalcev min. Splošno se opaža, da na Francoskem boj stoji. Nemci ne grejo naprej, sovražniki pa tudi ne. Občudovati pa moi'aino nemško armado, ki tako vztrajno vkljub matijšetmi Številu zadržuje sovražnika, Ženski avton^obilni zbor. v Haver je došel 27. febiuarja /bor sufragetk, obstoječi iz 1000 žensk. J Vojska z Rusi. Ruski ujetniki. Netnci so blizu Augustova zopet odbili ruske napade in vjeli 1500 Himov. Bitka v Kari)atili traja dalje. V Karpatih sneži; 3338 Rusov ujetih. Uradno se poroća:'Na zalioduo-gališki meji je Jieka iiasa bojna skupina napadla Ruse vzbodno od Grybowa, vzela vec opirališć, ujela 560 Rusov in zaplenila šest strojidb pušk. V Karpatih jc zopet pviielo močno snežiti, kar ovii'ii operacijc. Splošen položaj se ni izpremenil. Napad naših fot v bojih južno od Drijestra uspešno napreduje. V bojib dne 21, iu 22. februarja smo ujeli 10 častnikov in 3;-î3a mož. Nemci osvojili mesio Przasnysz in zopet ujeli 15.000 Rusov. Veliki glavni stan 25. tebruaija; Kot trdnjava utrjeno mesto Przasnysz so vćei'aj v/bodnopruske rezerve po trdovratnih bojih z naskokom osvojile. Nad 10.000 ruskih ujetnikov, nad 20 topov, mnogo strojnih pušk in zelo veliko drugega materijala jt; pa(Uo v naše ]'oke. V drugib bojib severno od Visle smo zadnje dni ujeli 5000 Rusov. Deževno vreme v Karpatih. Budimpešta, 25. februarja. V Jvai'patih zadnja dva dni neprestano dežuje. Pota so ne-pi'chodiia. Kljub tenm se vrše hudi hoji. Včeraj sta dva naša polka ujela 850 Rusov, i'osebno naša artiljerija dela čndeže. Nemci zapustili Prasznysz. Berolîn. (Kor. ur.) U velikega glavnega stana se ])oroča 28. min. mesca: Severozahodno od (-irodna so pi odii-ale včeraj nove ruske sile. Naš protisunek je vrgel Ruse Y prednje postojanke trdnjave nazaj. Ujeli smo ISOO Rusov. Premoćnim sovražnikovim silam, ki so prodirale z juga in vzhoda proti Trasznvszu, so se umaknile naše čete v okolico severno in južno od navedenega inesta. Uspešni boji v zahodnih Karpatih. Ruska ojačenja v vzhodni Galiciji. Uradno se poroča 1. marca: V uspisšnili bojib na zahodnem delu karpatskt; tronte smo osvojili več 1'uskili pi'ednjih postojank. Pri tem smo njeli 1!' častnikov in 2000 mož ti-r zaplenili mnogo vojnega materijala. ■Tužno od Dnjesti'a so po doliodu ruskili ojačenj v teku ljuti boji. Vsi napadi katere so poizkušali Rusi na naŠe postojanke, so se izjalovili. Sovražnik je imel zelo tisžke izgube. Pomanjkanje vojnega materijala na Ruskem. „Lokalanzeiger" poj-oča: Akcijo angleško-fi'aticoskega brodovja med Dar- danelanii je smatrati kot končnoveljavni poizkus, da hi osvojili Tiardanele. Hiisija vztraja na tem, da bo mogla z odprtjem Dardariid izpopolniti svoje vojne zaloge, liiiske orožne tovarne ne moi'ejo v polni mei'i vršiti svoje naloge, kei' iiimajo ma-tei'ijala. Občutno je tudi ])omanjkarije kirurgičnega in mcdieinskega orodja kakor tudi zdravil. Turška vojska. Novo obstreljevanje Dardanel. Dne 25. m. m. mesca dopoldne je deset, sovi'ažnih oklopnie- zopet pričelo obstreljevati foi'te ob vhodu v Dardanele. Ogenj je trajal do pol šeste iti'c zvečer, nakar so se ladje umaknile v smeri proti otoku Tenedos. Oklopnice tipa „Agamemnon" in dve drugi oklopnici so bile i)oškodovane od krogelj, ki so jih izstrelili forti ob anatolski meji. Veliki glavni stan poi'oča 27. febr.Vsled včerajšnjega sedemui'nega obstreljevanja iz velikih kalibrov sovražnih la(Uj so btlizttnanji dardanelski forti na nekateriii točkah poškodovani. Turki so imeli le 5 mrtvih in 14 lanjenih. Tudi drngi dan je sovražno bro-dovje nadaljevalo obstreljevanje, umaknilo se jo pa ])opoldue iz ognjene črte baterij na Sedil-Jiahru. Obstreljevanje Dardanel. Po turškem poročilu so se poskusi sovražnika, da bi na gotovih točkah izkrcal Čete, izjalovili. Tui-ške baterije so zadele pet sovražnih oklopnic, ki so streljale proti drugim turškim baterijam in jih prisilile, da so se umaknile. Zdi se, da so bile angleške bojne ladje med obstreljevanjem Dardanel 19. ťebr. resno poškodovane. Štirje forti popolnoma porušeni, eden teh je bil oborožen od Nemcev. Pod varstvom oklopnic in križaric združenega bi'odovja so baje pričeli v morski ožini loviti mine. Obstreljevanje se ponavlja skoi'aj vsak dan. 60 bojnih ladij zaveznikov pred Dar-danelami, „Secolo" poroča, da so f^rancozi in Angleži priredili svoje o])iraliSčc za operacijo hi'odovja proti Dardanelam na nekem grškem otoku. Avwtro-Ogi'ski in Nemčiji je izjavila (irska, da je preslaba, da bi to preprečila. Na Kavkazu. Iz Krzeruma se poroča: Na kavkaski bojni čJ'li je mirno, ker pokriva do 1 m debel sneg vrhove. V pokrajinah, kjer ni toliko suiiga, so izvoje-vale turške čete znatne uspehe. Turki so vzeli z napadom Taschet in Daškoj. Sovražnik se je umikal v Batinii, Turki so ga pa zasledovali. Nov napad na sueški prekop. Iz Kairo poročajo, da Tni'ki prijiravljajo nov naiiad na sueški prekop s pomnoženimi četami, _ DomaČe in tuje novice. Našel Je manjšo vsoto denarja dijak Vinko Bon v Uiidolfovem. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecn februarju 1915 je 199 strank vložilo 104.118 K (i h; 200 strank vzdignilo G3.594 kron Ifi h; torej veČ vložilo 40.533 K 91 h; eni straidii se je izplačalo hipotečnih posojil 250 kron; slanje vlog 3,655.0G8 kron 50 h; denarni promet 371.653 K HO h. Vseh strank bilo je 855. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico registrovana zadruga z neomejeno zavezo je imela v niese(;u l'ehruai'ja 1915 denarnega prometa K 129.53r)-51, Vložile so 102 stranke K 38.630-26 a dvignilo jc 105 strank K 28.550'34. Posojil se je izplačilo 10 sti'ankam K 57 10'— Vojaške vesti. Tzgnbe dolenjskih vojakov pri 1 7. i)p. M r t v i h : Bahovec Ignacij, 1, odd. strojnih pušk, UaČna, Jerman Franc, 1. oddstr, pušk, Řt. Peter pi'i Novem mestu. Koželj Anton, 1. odd. str. pušk. Dobrniče. Šmalc Frane, 2. stotn.. Toplice pri Novem mestu, Zupančič Ivan, 9. stotn,, Litija, Ratîjenili; Debeljak Franc, 9, stfttiiija, Kočevje. Debevec Jožef, 2. stotn,, Tržišče. Držaj Tvan, 1. stotn,, Di'agatuŠ. Fabjančič Anton, 2. stoln,, Ki'ško. Fistar Frjiiie, 7. stidn,. Tržišče, fjiinpelj Franc, 11. slotn., Ćniomelj. Gregorčič ."Josip, I. stotn., Sv. Križ. Jakovčič Anton, 11. stotn., Podzemelj. Knaus Blaž, 6. stot.. Dob lu'i Litiji. Marolt Franc, 9. stotn., Cei'klje. iledved Miliael. 2. stotn., Vinica. Pavlešič Nikolaj, H. stotn., Vinica. Pj'elesnik Ivan, 11. stotn., Hibiiîca. tíulbar Fianc. Draga. Vidmar Franc, 2. stotn., Zagradec. Zakrajšek Anton, 1 L stot., Videm. Ujetih: Benčina Fj'ane, 6. stotn., Ribnica. Novak Ivan, 6. stotn., Trebnje. Rozman Anton, 6. stotn., Adlešiče. Skrajner Mihael, I. stotn,, Trebnje. Tramte Anton, 2. stotn,, Mokronog. ZrimŠek Anton, 6. stotn.. Orle. — Od 7. lovsk. bat. pa: An-drejčič Aloj/Jj, 1. stotn., Šmarjeta. Izgoršek Franc, 4. stolu., Šmai'tnopri Litiji. KraŠovec I van, 3. stot, Št. Jernej. Murenc Anton, 3. stotn., Tržišče. Olireza Franc, 3. stotn., Zagorje o!) Savi. Ogrincc Matej, 3. stotn., Lužarje. Rus Ivan, 4. stotn.. Lokvica. Vidmar .ložef, 4. stotn., Ajdovec. Vbolnico čč. usmiljenih bratov je včeraj dospel^ večji oddelek vojaških okrcvalcev. Šolski otroci in poljedelska dela. Na podlagi odredbe iiaučnega ministrstva se ])ovsod na deželi, kjer se kaže pomanjkanje poljedelskih delavcev pri pomladanski setvi ali pri di'ugih delili, nalaga Šolam, da se popolnoma ])ostavijo v službo poljedelstva. Posebno se šolskim otrokom, da se jim v vsakem pogledu olajša sodelovanje pri polje-delskili delih, ne dovoli samo potrebna oprostitev šolskega pouka in se uvede eventualno omejitev pouka za ča^ potrebe, temveč se. Če bo neobhodno potrebno, dovoli tudi ]iredčasen zaključek šole. Novo mesto na Dolnjem Avstrijskem, v okolici (imunda nastane celo novo mesto iz samih barak, v katerih so nastanjeni begunci iz (lalicije. Nastanjeno bo tam vsega skujiaj okoli 30.000 oseb. V naselbini bo vodovod, elekti'ična razsvetljava, sodnija, cerkev. Šola in kinematograf. Poziv superarbitriranih vojakov. — Olicijalni organ vojnega ministrstva „Stref-tleurs Militarblatt" poroča: Oni vojaki, ki so bili povodom mobilizacije spoznani za nesposobne in so po izvršeni supcj'arbiti'aciji dobili dopust do jeseni I. 1915, bodo s I. aprilom znova pozvani pod orožje. Kdor bo pri takratni prezentaciji znova spoznan za nesi)osobncga, dobi tiadaljni dopust do 1, novembra 1915. Pošiljatve, ki niso mogle biti vojakom dostavljene. Pri poštnih uradih leže mnogobrojne pošiljke tiskovin (časnikov) in blagovnih vzorcev za vojake na bojnem polju, ki se niso mogle odposlati, ker so nefrankovane, ali pa so bile vrnjene kot uedoslavljive in se ne morejo izročiti od-; pošiljatelju, ker ni navedeno njegovo ime in bivališče. V sporazumu z vojnim ministrstvom sc odredi, da v bodoče poljsko-poštni \tradi ne vračajo več teh nevroČ-Ijivib jiošiljk, marveč da jih primerno uporabijo na mestu samem. Važni posveti v deželnem dvorcu. Dne 1, te,ga meseca se je vršil i)od predsedstvom deželnega glavarja di'. ňusteršiča posvet radi uporabe vojnih ujetnikov za razna dela. Dosegel se je sporazum, da vojaška uprava da za to delo na iazj)olago 3000 vojnili ujetnikov za dela na ljubljanskem barju. Posvet se je pa sukal tudi o tem, kako izvršiti še druga d(;Ia ])otom vojnih ujetnikov. V tem oziru se bo pred vsem skušalo pri vojni upravi izposlovati spi'e-jemljive pogoje, da bo mogoče ujetnike tudi v manjših oddelkih uporabljati za cestne zgradbe iu poljska dela. Najmanjši oddelek, ki bi ga oddala vojna uprava enemu drlodajalcn, mora znašati vsaj 30 mož. Neurje v Italiji. Ůkoda, ki jo je zadnje neui'je povzročilo v Genovi, znaša veČ milijonov lii'. Zaganjajoči se morski valovi so se zajedali ponekod po 30 m daleč v obal in odnesli zemljo, Vsled povodnji v ozemlju Sore so poplavljene tudi barake, ki so jih postavili za potresne žrtve. Voda stoji v barakah, v katerih je nastanjenih na stotine ()seb, meter visoko. V lioscohingn in okolici je po 6 m vi.sok sneg. Teža snega je podi'la veliko hiš; veliko oseb je pokopanih pod razvalinami. Večina brzojavnih zvez jepreirganih. Poštno poslopje v Boscolungo se je podrlo. Otvoritev panamskega prekopa zopet odgoden. Norveško puslaništvo v Washingtonu brzojavlja: Oticielna otvoritev Panamskega prekopa, ki bi se imela izvršiti v jeseni, se je na nedoločen Čas odgodila. Blokada nemške vzhodne Atrike. Be-roliti, 20, februarja. Zavezniki so naznanili guvernerju nemške vzhodne Afrike, da se bo 9 L marcem pričela blokada. Španci ojačijo svoje vojno brodovje. španska zbornica je sklenila, da sc zgrade Šti]'i križarke, 6 torpednih rnšileev, 28 podmorskih čolnov, 3 topničarke in 18 obrežnih oklojmic. V (lartegcni zgrade popravIjalnico ladij. Poškodovanje angleške ladje. Neko argentinsko poročilo pravi, da leže v Stan-leyn tri težko poškodovane angleške kri-žarice iz bitke pri falklandskili otokih. Petrolej iz vode? Nemški listi poročajo, da je neka Nemka iznajdla nove vi'ste petrolej. V litru kuhane vode naj se raztopi pol funta navadne sode; voda naj se popolnoma shladi in přilije četrt litra petroleja. Tak petrolej baje ne gori hitreje in sveti celo boljše, kakor navaden petrolej. Preizkusili so baje petrolej tudi v Berlinu. Slon v nemški vojski. Karol Hagenbeck je daroval poveljniku majorjn Mehringu velikega indijskega slona, ki pridno pomaga pri raznih gradbenih delih in odvaža in privaža težka bremena. Potopljena japonska križanka, v Sa-seho je došlo več ranjencev z japonske križarke „Asama", o kateri se je poročalo, da se jc potopila, ker je zavozila na neko skalo. Zdaj se sodi, da se je potopila japonska križarka po kakem boju. Loterijske Številke. Gradec, 3. mai'ca 72 20 27 24 3 Književnost. „Svetovna vojska", l^d tem naslovom je prićelo izhajali lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljiibljani. Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tndi mnogo izvirnih Črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na i'az-polago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču, l^elo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zain'manjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo pojdsaui v knjigi boji, katerih so se sami vdeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se jjogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo midila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja 60 vin., četrtletno (6 zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naroČilu na]U'ej. Zagotovitev spomladanske setve. Poljedelsko ministrstvo je sporazumno z ministrstvom notranjih zadev dne 15. febr. t, 1. izdalo odlok, kateri se peča z zagotovitvijo pomladanskih setev za leto 1915, in sicer se določa: ^ 1. Vsak lastnik zemljišča ima dolžnost, ila poseje sedaj spomladi vse njive, v kolikor niso posejane z ozimino. ÍÍ 2. Komisije za oskrbovanje setev morajo skrbeti, da sc bo spomladanska setev v letošnji spomladi izvršila pravočasno in popolnoma. V svrho tega je dolžnost komisije: L Dognati moi'ajo, koliko zeiiiljisća še ni posejanega in osobito tistega zeniljišća, ki je. vsh^d vpoklicanja posestnikov })oii orožji! ali pa vsicii diiigili, po vojski pDVZi'oćijnih ovir. potrebno pomoči. 2. Sestavljati iiioi'ajo delovni načrt, da se poiiiofii ))«ti'ebno řieiiiljišče poseje ter da se iiaiîzoï-nje izvršitev tega dela. 3. Iinajo skrbeti, da nobeno iieinljišče, ki je sposobno za to, lic ostane nepostsjano in neobdelano. 4. Nakazati itioi-ajo delavske inofii, vfirežno živino, kakor tudi potrebno poljedelsko orodje ter staviti oki'ajni politični oblasti tozadevne predloge. 5. Dajati morajo posestnikom nasvete o izbirii semena, ki se naj poseje, o krajili in niičiiiu, kako se dobivajo semena in gnojila. 6. Naznaniti morajo Županstvom ona zemljišča, kojili pravočasno posojanje in obdelovanje se vsled vpoklica lastnika pod orožje ali vsled drugih vojskinih ovir z odredliami, določenimi v točkah 4 in 5, ne more zagotoviti. 7. Poročati morajo okrajni politični oblasti, aii bi bile kje potrebne kake posebne odredbe vlade. § 3. Obdelovanje in posejanje v § 2 točke 6 označenih zeitdjišč, je dolžnost občino, ki ima pravico, da zahteva povračila tozadevnih stroškov iz doneska zemljišča, katerega je posejala in obdelovala. § 4, Dižavni gozdarski uslužbenci politične uprave, kakor tudi uslužbenci agrarne oblasti imajo dolžnost, da podpirajo politične okrajne oblasti, kakor tudi komisijo za oskrbovanje setev jiri izvrševanju njihove naloge. § 5. Kdor ne izpolnuje v § 1 te odredbe označene določbe, se bo kaznoval od politične okrajne oblasti z denarno kaznijo do 1000 kron ali z zaporom do enega meseca. § 6. Ta odredba stopi v veljavo z dnevom razglašenja. Gospodarstvo. Spomladno delo v vinogradih. Sneg je po naših solnčnih goricah že skopnel in delo v vinogradih se je pričelo. Ko še delo na polju počiva, se trudi kmct-vinogradnik, da opravi vse spomladno delo v vinogradu, tako, da predno skopni sneg in osahne zemlja na polju, je delo v vinogradih postorjono. Če je bilo to načelo našega dolenjskega kmeta-vinogradnika vselej umestno, mora biti tem bolj letos, ko moramo vse vsled vojne stanjšane delavne moči porabiti za delo na polju, da pridelamo potrebno množino živeža za prihodnje leto. Prvo spomladno delo v vinogradih je rež n j a. Na tem delu je gotovo veliko ležeče, kajti od pravilne režnje je v veliki meri odvisna rašča in rodovitnost vinske trte. Pri nas se dela žalibog pri režnji še mnogo napak. Glavno načelo pri režnji mora biti in ostati to, da se drži trto kratko, da se star les ne podaljša Čez mero. Njegova dolžina naj ne bo nikdar čez pol metra. Óim nižja je trta, tem bolje raste, tem lažje jo je nakolit, povezat, poškropit in tem boljše in slajše grozdje rodi. Eežimo tedaj trte vedno nazaj, tlačimo jili k zemlji, ne delajmo reznika (ščai)a ali palca) na vrhu, temveč idžjo kot šparon ali napnjenec. Da dosežemo Imljšo roilovitost, volimo pa tudi tako tidadiko za šparon, ki ne stoji na stai-eni, temveč na dvoletnem (predlanskem) lesu, tedaj mladiko, ki je izrastla iz lansk'ga i-eznika (ščapa). Riiznike režemo navadno na dve oČesi. Šparone pa režejo dostikrat posestniki l)red(dgc. Će niso posamezna očesa [lozebla in če še ni tn;ba zai'adi i.ega dolžino špa-ronov povečati, potem ne i'CŽimo šparonov predolgih. Na dolgih šparonih je sicer navadno ntikaj voč gi'ozdov kot na krajšili, a ti grozdi so bolj di'obni, manj sočni in manj zreli kot na krajših. Zlasti pa ne snietuo nalagati slabotnim trtam pi'edolgih šfiaronov, ker bi sicer še bolj oslabele. Posebno letos, ko bo jnarsi- kater vinogradnik vsled pomanjkanja de-lavnili nmči moral delo v vinogradih omejiti, se ne priporoča trtam preveč nalagati. Vsega z mero, veija tu najbolj. Po končani režnji se priporoča zlasti tam, kjer so bilo trte lani bolne, da jih osnažimo in namažemo. Odpokana skoi'ja se kolikor mogoče odrgne iti ves star in nov les se namaže z razto])ino zelene galice in žveplenc kisline. V 10 litrov vode raztopimo 3 do o kg zelene galice in potem previdno dolijemo IO dkg žveplenc kisline. Ta tekočina zamori na trti kali bolezni, zlasti trose črnega paleža. Kjer je bilo lani v vinogradih grozdje močno, ali, kjer so bile trte kržljave in pršičave, tam bi se še bolj priporočalo mazanje trt s stanjšano žveplovo apneno brozgo ali s triodstotno raztopino žveplovih jeter. To delo bi gotovo zelo koristilo in ker ni težavno, gre hitro od rok. Po režnji je najbolje, da vinograd najprv nakolimo in potem dobro, globoko okopamo. Ćim bolj globoko bomo kopali in čim bolj zemljo (grude) obračali, tem bolj bo trti koristilo. Zemlja se bo dobro prezračila in plevel zatrt. Z vežnjo Čakajmo še-le na zadnje, ker se povezan vinograd težje okopava in ker ni nepovezana trta toliko podvržena spo-mladni pozebi kot povezana, B. Skalický. Gospodarske drobtine. Zgodnji krompir za seme. Kdor ima kaj zgodnjega krompirja za seme na prodaj, naj to priglasi pri kmetijski podružnici v Novem mestu. Umetna gnojila. Sedaj jo zadnji čas, da si pripi'avimo potrebna umetna gnojila za spomladansko gnojenje. Letos bo kazalo gnojiti tudi krompirju in turšici, da bo veČ uspeha in da se bo lažje izhajalo. Vrtnarskega vajenca sprejme kmetijska šola na Grmu. Mladeniči, ki imajo veselje do vrtnarstva in se žele v vi'tnarski stroki izobraziti, in ki so najmanj 14 do 15 let stai'i, naj se oglasijo pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu in naj predlože ki-stni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vrtnarski vajenci imajo prosto oskrbo in 8 K nagrade na mesec. Dva živinorejska vajenca sprejme kmetijska šola na Grmu v tritnesečen pi'aktičen pouk. Mladeniči, ki se hočejo vežbati v strežbi molzne Živine, v reji telet, v molži in mlekarskih opravilih, zlasti v ravnanju z mlekom in mlečnimi izdelki, naj se oglasijo pri ravnateljstvu šole na Grmu do 15, marca t. 1. Prošnji je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Živinorejski vajenci imajo prosto hrano in stanovanje in po 10 K nagrade na mesec. Vojni žitno-prometni zavod. Skupno ministrstvo je s posebno naredbo ustanovilo „Vojni žitno prometni zavod", ki ima sedež na Dunaju in nalogo razdeljevati zaloge žita in mlinskih izdelkov. Pridobival bode zaloge Žita in moke s prosto kupčijo in prevzemal te zaloge kakor tudi one, ki ji bodo potoni razdelitve oziroma vladne zapienitve od-kazane In skrbel za pravilno hranitev in ravnanje in itdetev hranilnih žitnih zalog. Zavod ima tudi skrbeti za odpošiljanje na gotove kraje konsumpcije in za oddajo proti denarju onega žita in moke, ki ga bodo odkazale državne oblasti, — Za izvrševanje svojih nalog dobiva zavod od slučaja do slučaja državne predujeme, katere je treba obiestovati po višini obresti meničnih ekskomptov pri avsti'oogi'ski banki. Zavodu bo prideljen Še poseben strokovnjaški svet, v katerem bodo osebe, ki razmero v posame/nili deželah posebno dobro poznajo, Na kmetijski gospodinjski šoli na Vrhniki pri Ljubljani se prične šestmesečni letni tečaj dne 10. maja t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. Ličenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in pla- čajo mesečno 40 kron. Prošnje za vsprejem je vlagati pri vodstvu šole na Vrhniki najkasneje 20. aprila t. 1. Prošnjam je pri-dejati zadnje .Šolsko spričevalo, krstni list in zavezno izjavo starišev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi cel tečaj v zavodu. Gojenke se uče teoretično in pi'aktiČno vsega, česar rabi vsaka umna gospodinja. Poslano. Gospodarjem novomeške okolice! Slabi jeziki so raznesli govorico, da delujem na to, da bi so jemal kmetom živež, ki je potreben za meščane. Dasi je taka govorica spričo današnji državni akciji smešna in neumna, se najdejo vendar ljudje, ki ji v svoji nerazsodnosti verjamejo. Svoje osebo ne rinem rad v ospredje, ali v tem slučaju moram resnici na ljubo sledečo povedati. Naši možje bi morali glede na moje dosedanje ilelovanje zavrniti vsakogar, kdor bi se upal prenašati tako neopravičeno sumničenje. Kakor doslej zmeraj, sem tudi v tem slučaju storil le svojo dolžnost. Zadnji četrtek 25. februarja sem v občinski pisarni v Kandiji pri seji zaupnikov poudarjal trdote nove cesarske naredbe, ki so v zvezi z žitno zaprtijo, zlasti za naš kmečki stan. Spisal sem tudi tozadevno ulogo županstva na deželni odbor. V petek dopoludne sem bil v tej zadevi pri okrajnem glavarstvu in prosil g. vladnega svetnika barona Rechbaclia, da se vpoŠteva položaj našega kmeta pri izvajanju novih naredb. Še tisto popoludne sem bil pri g, deželnem glavarju doktorju áuŠtei-Šiču v Ljubljani, katerega sem prosil tozadevne pomoči za našega kmeta. Storil sem tedaj vse, kar je sploh bilo v moji moči! Sedaj pa sodite gospodarji sami, kdo se poteguje za Vaše koristi! Upam, da mi po tej odkriti izpovedi ne bodete delali krivice in da ne boste verjeli ljudem, ki mi skušajo v svoji zlobnosti zahrbtno krasti dosedanje zaupanje. ^nje^ Rohrman, ravnatelj na Grmu. Velika sveta denarja se zamore nak^jučiti vsakomur, ki postaue naš narounik. — Brezplačina pojasnila pošilja: Srećkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Odložitev izvpHbe. Dražben! ohlic. E 7G3/I4 12 Dne 24. marca 1915 predp, ob polu 11. uri hn pri okroKDHin sodis'ii, v izlii št. Iti, jia iiudutBvi e lom odolirfsnih [lOffojev tiriiilja »ledei'ih neiiremii'uiu : Zemlj. knjisii Kiindija, vi fit 72: Hiâa, svînjaît, gtavbiíňe, vrt, Conilna vrednost 75-iti K 80 L. Najmanjši liomidek 377;-)K Sdli. VlJt (ill: Xjivn, koiolc a dvcma oknoma. Cen. vrednoBt 4ft73 K 4(1 h. Najin, [»otiudok 3314 K 60 h Vi. št. 677: njiva ('tin. vrednost 438 K 60 11, Najmanjši ponudek 2U2 K 40 h. Tod najniHnjsiiii ponudkom »o na prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dno 1-J. februarja 1915, 151 Krasno sadno drevje kakor: bi-uške in jablane, ima za prodati po 1'20K komad Ant. Globeinlk, posestnik v Bršljinu pil Kudolfovem. ma-s-s E 104i;i3 78 IJ I/a-rsba po zopetni jřTodaji zeniljiàù, v), êt. 509 in 043, k. o. Hndolfovo, določena na 1, marca 1915, KB veled prcdlog-a vknjižciiff;a iipnikii Biilošnepa kredit-nngfii druitva v Ljuliljani xa ueianovitcv brenienekega titanu odbiii tako dolgo, da bo vrŠi narok v to svrtio. Vsi že opravljani izvráiiai iini OKtanejo vkljub odložitvi iiivršbe za enkrat vuljavni, C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovem, odd. IV., dne februarja 1914. 152 Zahvala. Za odkrito Boriustvovanje, ki bo nam je izkazalo od VHoh strani v bolezni in ob smrti naĚega nepozabnega ofieta gosp. e. kr. notarja dr. RIbina Poznika; izrekamo vsem najprÍBrrínej.ío zahvalo, posebno pa velccBnjimtniu mestnemu župan-BtTU in slavnem» mestnemu zastopstva, iniloativenm gOB!), proSiu dr. Sebastjann Elbertn in preřastiti dnliovšíioi, prebia-gorodncmu g, predsedniku notarske zbornico C. kr. notarju Ivann l'iantanu in stanovskim koleffom zamrlega, gg «utarjom in ■odvetnikom, vsem velecenjenim pred-atojnikoni e. kr. uradov in vsem gg. uradnikom, velecenjenemu gimnazijskemu ravnateljstvu in jirofesoTskemn zboru, slavnemu odjioslanstvn mcňíanske (fi'rde in požarne Í>Tambe, vsem velecenjenim zastopnikom ilruítev ter sploh vsemu mno-gobrojnemu obćinstvu, ki jo pořastilo pokojnika na njegovi zadnji jiOti. Naša posebno vdana zahvala pa gre preblago-rodnemu g. dvornemu avetuikn ]il. i?nkljetu za vznesen In lokojnika tako i^astei; nagrobni govor, kalcor tudi velecenjenemu g, županu Karol Hoamann, ki je pokojniku izkazal Se to posebno ftast, da bo je po njegovi iniciativi odelo mesto v žalne zastave. Nepozabno zalivalo dolgujemo v najvišji meri tudi prcblttjforodnemu gosji, prlmariju dr. .losip StraSeku, ki jo kot zdravnik storil vbo, kar je sploli v Človeški moM, ter neumorno in neutiuduo lajšal pokojniku v bolezni trpljenje. Pre-Bróna zalivala vsem darovalcem [Jre-krttsniii vencev. Žalujoči ostali. J. Krajec nasi » Novo mesto " najtopleje priporoma svoje liodjetje naklonjenosti prečastite diihov.šćiiic in slav-ne^'a občinstva, jiosebno na Dolenjskem. ^Fî wlr l*n 'I t^fi^^o in Xl>JV(l.l 11(1, vsa v tisUrako .stroko spadajoča drla, — V Kaloiri ima vedno cerkveno, šolske, občinsko in vsako- vrstiifi di-uge tiskovine. Knjigoveznica in sprejema v vezavo vsakovrstne ki^ige, molitvenike, zapisnike itd., ter ral)î v to le najboljše blago. Šolske knjižnice, izobraževHltin društva iti si loh niiročila v yeřji množini dolnjo primeren pftpiist. «I Î !apirjeui, pisarniškimi in šolakind potreb-šduand ter z Tifji^azličtiejšimi predmeti kot ])rinit'rnii durila ob vsaki priliki. Popolnoma varno naložen denar. fi Kaiulijo in okolico, re^. zadr. z neoin. zavezo = v lastnetn donin v Kandiji sprejema hranilne vloj^e od vaaccga, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po i*" -m na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz avojega plačaje.