vsak ž«trtek flg| M H| JB| M ■■ ■HM 50 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: V V T T Tf T ■■ ETI NAROČNINA: Trst. Ul. Marti-; della Libertž BB M B B B B B B B M ” ■ ■ ■ tromesečna lir 350 - polletna Ur (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 ^BB M WB B H H ■ $&&?,■:>. I 650 ' Ietna Iir 1250; — za ino- Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria ||g Hh h|H Krci [j§|| §|| ^BB*; B zemstvo: tromesečna lir 600-pol- 18/11. Pošt. pred. (casella post.) IH B B BB B B mm ■ _ B B letna lir 1100 - letna lir 2200. Trst 431. Poštni C. r.: Trst, 11/6464 Bj BH| HB B^ ^HB J BB ^B Oglasi po dogovoru Poštnina platana v JU bH bB^^I fl^h ŠT. 283 TRST, SREDA 23. DECEMBRA 1959, GORICA _LET. VIII. KRISTUSOVO ROJSTVO IN NAŠ ČAS Milko Bambič Božič 1959 (linorez) pet je prišel k nam božič. V radiu slišimo božične pesmi raz-nih narodov in, ko hodimo po mestu, se pasejo naše oči LJ na bogatih izložbah, ki ponujajo izbrano hrano in blago za praznike. Vse je razkošno okrašeno z božičnimi obeski, vse sc blešči od raznobarvnih luči in še na vrstah zaklanih in očiščenih kokoši in zajcev žari božično drevo s prižigajočimi se in ugašajočimi raznobarvnimi električnimi lučkami. V prehodu Terge-steo je postavljena naravno velika božična smreka s stotinami luči in polna srebrnega in zlatega bleska. Elegantni sprehajalci postajajo okrog nje in otroci jo občudujejo s prstom v ustih. Izložbe knjigarn so polne jaslic, od najpreprostejših iz potiskanega papirja do umetniških, izrezanih iz lesa, ki stanejo tudi dvajset tisoč lir in več. In motiv betlehemskega rojstva v hlevčku nas zre z neštetih ovitkov revij in z ilustracij. človek nehote pomisli, da krščanski svet še nikdar ni tako razkošno in s takim bleskom obhajal rojstva Božjega sinu kot prav v naših dneh; niti takrat ne, ko je nosilo vse življenje verski pečat, na primer v srednjem veku, ko so gradili gotske katedrale. In pri tem sc ne inoremo ubraniti vtisa, da je za vsem tem današnjim bliščem nekaj neiskrenega, nekaj preračunanega, nekaj, kar bi na kratko imenovali — reklama. Današnji svet je izkoristil v reklamne namene celo najintimnejši in najprisrčnejši krščanski praznik, kot je že prej izkoristil za reklamo druge človeške vrednote: ljubezen, vero, upanje, narodno zavest in drugo. Medtem ko gredo v stotisočih in milijonih izvodov po svetu odtisi božičnih slik najznamenitejših umetnikov vseh dob, prikazujočih pogostoma z resnično pobožnostjo in občutjem najveličastnejši dogodek svetovne zgodovine, ki je spremenil usodo človeštva in prinesel na svet upanje za revne in zatirane, pa se v resnici najbrž le malokdo spomni, da se je Božji sin narodil zares le v revnem hlevčku na slami. Kdo razmišlja in se zaveda, da po- (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Nedelja, 27. decembra, oh: 9.00 Kmetijska oddaja ; 9.30 Božične pesmi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv; Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . .. kronika 7 dni v Trstu; 15.20 Koncert slovenskih solistov; 17.00 »Vzgleden mož«, igra v štirih dej. (Oscar Wilde - Oton Župančič). Igrajo člani RO; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — »Alessan-dro Manzoni« (Janko Jež); 21.25 Jugoslovanske ritmične popevke. Ponedeljek, 28. decembra, ob: 18.00 Oddaja za najmlajše — »Poveštiča o medeni potički« (Neva Rudolf). Igrajo člani RO; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Giacomo Puccini: »Deklica iz zlatega zapada«, opera v treh dej. Orkester in zbor Italijanske Radiotelevizije vodi Arturo Basile. Približno ob 21.30: Opera, avtor in njegova doba. Približno ob 22.20: Mala literarna oddaja. Torek, 29. decembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Zanimivi plazilci in dvoživke tujih dežel — »Trnorep«; 18.10 šoštakovič: Simfonija št. 10 v e-molu, op. 93; 19.00 šola in vzgoja — Vzgojna posvetovalnica; 21.00 Ilustrirano predavanje — Franc Jeza: Mojstri groze — »VVilliam Faulkner: »Roža za Emilijo«; 22.00 Umetnost in življenje — Ruda Juroec: »Henri de Montherland, humanist brez vere v človeka«; 22.15 Jugoslovanski skladatelji — »Janko Ravnik« (Pavle Merku). Sreda, 30. decembra, ob: 18.00 Z začarane police — Zora Kafol: »Gosja pastirica«; 18.40 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 21.00 »Sluga dveh gospodov«, veseloigra v dveh dejanjih (Carlo Goldoni - Ciril Debevec). Igrajo člani RO. Četrtek, 31. decembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Franc Orožen: »Življenje Asircev in Babiloncev« — »Dežele in ljudje«; 18.10 Čajkovski: Labodje jezero, baletna suita; 19.00 širimo obzorja — Josip Tavčar: Sprehodi po tržaških muzejih — »Gledališki muzej«; 20.30 Slovenski folklorni ansambli; 21.00 Pesem, ples in šala vmes, revija ritmične glasbe, popevk in igrane besede; 23.30 Silvestrov ples do 2. ure, Petek, 1. januarja 1960, ob: 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Brezobvezno: »Vsemirska potovanja bodočnosti«; 13.30 Srečno novo leto!; 15.35 Kmečki ansambel Silvo Tamše; 16.00 Dvorakovi slovanski plesi; 17.00 »Gobavi vitez«, misterij v štirih slikah (Ksaver Meško - Jože Peterlin). Igrajo člani RO; 18.25 Slovenska zborovska glasba; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Operna glasba; 22.00 Josip Nabergoj: »Novo leto včeraj in danes«. Sobota, 2. januarja, ob: 15.00 Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita; 16.00 Dante Alighicri: Božanska komedija — »Vice«, 7. spev prevedel Alojzij Gradnik - sestavil Boris Tomažič); 18.40 Jugoslovanski narodni plesi in pesmi; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 »Avlo tak in tak«, radijska veseloigra (Mario Pelosi - Maks Šah). Igrajo člani RO; 22.30 Pojejo Majda Sepe, Jelka Cvctežar in Duo sa Kvar-tiera z orkestrom Franca Russa. Italijansko - jugoslovansko sodelovanje TEDENSKI KOLEDARČEK 27. decembra, nedelja: Janez Evangelist 28. decembra, ponedeljek: Nedolžni otroci, Cezarij 29. decembra, torek: Tomaž, David 30. decembra, sreda: Evgenij, Liberij 31. decembra, četrtek: Silvester, Katarina 1. januarja, petek: Novo leto 1960 2. januarja, sobota: Makarij Dvodnevno bivanje italijanskega ministra za zunanjo trgovino Del Boja v Jugoslaviji je imelo ta uspeh, da sta vladi v Beogradu in Rimu sklenili povečati izmenjavo blaga med obema deželama. Italija je že danes prva in glavna odjemalka jugoslovanskih proizvodov in stoji na drugem mestu med državami, ki uvažajo svoje blago v Jugoslavijo. Istočasno se razvija med jadranskima sosedoma tudi čedalje živahnejše tehnično sodelovanje v industriji, prometu in poljedelstvu. Italija je v zadnjih dveh letih dovolila jugoslovanskemu gospodarstvu kredite, ki presegajo v celoti 80 milijonov dolarjev. Da bi se gospodarsko sodelovanje olajšalo, je bila v torek ustanovljena v Milanu tudi posebna jugoslovansko-itali janska delniška družba, kateri se je pridružilo 30 ita- lijanskih in 21 jugoslovanskih podjetij. Namen družbe je, omogočiti sosednima državama skupen nastop na evropskem tržišču. • -------------------- SODOMA IN GOMORA V Palestini že od nekdaj raziskujejo, kje sta ležali ti svetopisemski mesti, kateri sta zavoljo velikanske razuzdanosti svojega prebivalstva bili z ognjem in žveplom zbrisani z lica zemlje. Dva ameriška učenjaka sta pred tedni, kot izjavljata, odkrila, kje sta se nahajali Sodoma in Gomora. To je bilo ob južni obali Mrtvega morja, kajti tu sta učenjaka našla neke posode, ruševine in orodje iz tiste dobe, to je okrog leta 1900 pred Kristusom. Žvepleni dež, ki je lil na mesti, je napolnil kotanjo jezera, še danes nasičenega z žveplenimi spojinami iz tistih časov. VESEI. BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI SOTRUDNIKOM, NAROČNIKOM, BRALCEM IN VSEM SLOVENCEM NOVI LIST Milazzo je zmagal V sicilskem deželnem zboru so pretekli teden poslanci spet volili predsednika in ostale člane avtonomne vlade- Demokristjani so bili pripravljeni prevzeti vodstvo v deželi skupno z Milazzom in Nennijevimi socialisti, a stavili tem pogoj, naj se javno obvežejo, da tudi v prihodnosti ne bodo politično sodelovali s — komunisti. Ta pogoj so pa nennijevci zavrnili, ker se jim je zdelo nesprejemljivo in žaljivo, da bi jim tuja stranka narekovala, s kom smejo v politiki sodelovati. Milazzo je imel zdaj na razpolago še en izhod: da namreč sestavi vlado le s Kršč. demokracijo, česar pa mož ni hotel storiti. S takim dejanjem bi namreč odbil od sebe vse svoje dosedanje zaveznike ter ostal sam v družbi demokristjanov, na katere se pa ni mogel zanesti. Boji se namreč, da ga bodo, ko bo sprt z vsemi strankami, skušali kot osovraženega razkolnika politično uničiti. Da se tej nevarnosti izogne, je moral ostati tesno povezan vsaj z nennijevci, če že ne z vsemi sedanjimi prijatelji. In tako se je odločil, da obnovi dosedanjo vlado: od 90 poslancev je zanj volilo 50. Njegova večina je večja kot doslej, ker so poleg levičarjev zanj glasovali tudi 4 fašisti. Močnejši promet kot v Suezu Lani so Amerikanci dokončali z ogromnimi stroški prekop St. Mary, ki veže ve-lereko Sv. Lovrenca z Gornjimi Jezeri na severu. Za dela so potrošili 417 milijonov dolarjev, toda ne brez koristi. Letos je promet že prekosil tistega v Suezu, zakaj skozi novi prekop je plulo vsak dan po 30 velikih parnikov. Ker je plovba za 70 odstotkov večja, kot so pričakovali, bodo stroške za zgradnjo orjaške prekocelinske vodne ceste pokrili že v 50 letih. Kristusovo rojstvo m naš čas (Nadaljevanje s 1. strani) ročanje svetega pisma o tein ni prazna retorika kot večina tistega, kar nam imajo danes povedati mogočniki tega sveta, ampak gola resnica? Kdo se zaveda, da to tudi ni bil gol slučaj, ampak da je imelo Jezusovo rojstvo na slami v hlevu resničen, velik pomen, ki ga ima prav tako še danes, kot ga je imelo takrat, in ga bo ohranilo za vse čase, dokler bo človeštvo živelo na zemlji? Njegov pomen je v tem, da naj bodo ljudje ponižni pred Bogom in bližnjikom ter naj se zavedajo, da ne žive samo za »živ- ljenjsko raven«, ampak so jim postavljeni višji cilji, h katerim bi morali težiti. Te cilje jim določa Bog, ne pa industrijske družbe, ki izdelujejo avtomobile in pralne stroje. Koliko je med nami takih, ki se bodo na sveto noč pridružili v duhu ubogim betlehemskim pastirjem pri obiskovanju Jezuščka v hlevu? Ali ni morda več takih, ki se bodo raje hlastno pridružili dolgi vrsti tistih, ki hite častit zlato tele? Priključimo se rajši pastirjem, pomolimo z njimi pred novorojenim Detetom in poslušajmo angelsko blagovest: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje«. In premišljujoč o teh besedah obhajajmo božič v miru in zbranosti, očiščeni sovraštva ter odrešeni nemira in strahu, ki izvirajo iz materialističnega pojmovanja življenja ter češčenja zlatega teleta. Na Južnem Tirolskem in pri nas Jeseni 1. 1954 je vladni komisar za deželo Trentinsko - Južni Tirol izdal odlok, s katerim so bile razpisane za občine Južnega Tirola službe zdravnikov, babic in veterinarjev. V njem je bilo med drugim rečeno, da pritiče pri nameščanju prednost tistim prosilcem, ki so se prostovoljno podvrgli izpitu iz nemškega jezika in ga z uspehom prestali. Vsem ostalim je bil postavljen dvoleten rok, v katerem morajo položiti izpit iz nemščine, če tega ne store, se bo njihovo imenovanje po 2 letih — preklicalo in bodo izgubili službo. Taki predpisi so pri nas nepoznani; nikjer ni nobene odredbe, ki bi kakorkoli upoštevala znanje slovenskega jezika pri imenovanju javnih nameščencev. Vendar Južni Tirolci se tudi z odlokom iz 1. 1954 nikakor niso zadovoljili. Zahtevali so, da morajo živinozdravniki, babice in občinski zdravniki položiti izpit iz nemščine, še preden nastopijo službo, češ da je samo tako ravnanje v soglasju z manjšinskim dogovorom Gruber-De Gasperi, ki izrecno odreja, da sta italijanščina in nemščina enakopravna jezika. Nadškof Zaffonato Zastopnikom nemške manjšine je končno uspelo, da je vladni komisar 4. marca 1955 odlok preklical. Od tega je minilo že 5 let, toda do današnjega dne Nemci zaman čakajo, da bi izšli novi predpisi, ki bi upoštevali njihovo zahtevo. Odlok bi moral izdati skupni južnotirolski-trentinski deželni zbor, češ da spada to v njegovo avtonomno oblast. Sedaj je bil končno predložen zboru zakonski načrt, ki je pa položaj še poslabšal. Z njim je določeno, da se živinozdravni-kom, babicam in občinskim zdravnikom, ki so že določeno število let zaposleni, podeli stalna služba ne glede na to, ali znajo ali pa ne znajo nemščine. Deželni zbor z italijansko večino je torej do narodne manjšine bolj krivičen kot nekdaj komisar in rimska vlada. Bati se je, da bo tudi avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina bolj trda s Slovenci kot Rim, saj bodo v našem deželnem zboru imeli skoro gotovo prav tako premoč protislovenski zagrizcnci. fell I# 'm %3L m* Ti dogodki nam kličejo spet v spomin cerkvene razmere v Beneški Sloveniji. Tu so v slovenskih farah izvečine nameščeni italijanski dušni pastirji. Nekateri so tu že 20 let, a se niso še naučili jezika vernikov in tega nadrejena cerkvena oblast od njih niti ne zahteva. Nadškof Giuseppe Zaffonato do danes ni čutil potrebe, da bi jim postavil kak rok. če bi ti duhovniki bili živinozdravniki na Južnem Tirolskem, bi po mnenju rimske vlade morali biti po dveh letih odstavljeni. Msgr. Zaffonato jih pa pusti na miru, čeprav imajo posla z ne-umrjočimi dušami Slovencev in ne s kravami, konji ali prašiči. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MM ■ iŠU ■ ‘"ig: H ■ J ■ * v # •■‘•-v - * h' ■ I _ jr ' 7 ■ r \ h i y/ > J J «4 Zimski motiv Foto dr. L. Dolhar Amerika in nemška manjšina Vlada Združenih držav je izjavila, da nd more podpirati Dunaja v njegovi politiki za Južni Tirol. Amerika svetuje Avstriji, naj pe predloži vprašanja manjšine spet Združenim narodom, temveč kvečjemu mednarodnemu1 sodišču v Hagu. VVashington tudi noče posre- dovati med Dunajem in Rimom, češ da sta obe državi prijateljici Amerike in Italija je celo njena zaveznica. Ker se Amerikanci nočejo zameriti Italijanom, svetujejo torej Avstriji, naj se obrne zaradi manjšine na mednarodno sodišče, kar pa dunajska vlada odklanja. Kot vzrok navaja dnevnik Die Presse, da se pred sodiščem v Hagu vsaka pravda vleče okrog 3 leta, kar je za Avstrijo predolga doba. Ravno tako gre politika italijanske vlade za tem, da diplomatska pogajanja o pogodbi De Gasperi — Gruber zavleče v neskončnost. Rim bi lahko zadevo uredil tudi na ta način, da bi se sporazumel s samimi zastopniki Juž-notirolcev, a Segni pogajanj z njihovimi parlamentarci tudi ne mara. Kaj naj torej Avstrija stori? Kot sopodpisnica rimske pogodbe ima dolžnost, da manjšini v tej življenjsko važni zadevi hitro pomaga. Ne preostaja ji drugo, kot da predloži zadevo Južnega Tirola spet Združenim narodom. NAROČNIKE IN BRALCE NOVEGA LISTA OBVEŠČAMO, DA BO ZARADI MNOGIH ZAPOVRSTNIH PRAZNIKOV PRIHODNJA ŠTEVILKA NOVEGA LISTA IZŠLA V ČETRTEK, 7. JANUARJA 1960 Tito in katoliška Cerkev Pretekli petek je Tito sprejel v Beogradu, je med državo in Cerkvijo normaliziralo. Ciril-Metodijskemu društvu je Tito priznal zaslugo, da je prejšnja sovražnost med ob-lastvi in Cerkvijo popustila, in slovenske duhovnike je pozval, naj v tej smeri naprej delajo. »Mi nismo nasprotni, da tisti, ki verjamejo,« je dejal dobesedno Tito, »hodijo v cerkev. Mi vam v tem pogledu ne bomo delali nobenih težav in, v kolikor bi se po javile, jih bomo sporazumno rešili.« Kar od katoliških duhovnikov pričakuje, je samo, da so za enotnost jugoslovanskih narodov in zvesti skupni državi. Da se komunistični voditelji Jugoslavije že dalj časa pripravljajo na sporazum s katoliško Cerkvijo, pa ni razvidno samo iz teh Titovih besed, temveč tudi iz izjav, ki jih je dal predsednik hrvatske vlade dr. Ba-karič nedavno tega skupini domačih in inozemskih časnikarjev. Niti zadeva kardinala Stepinca, je tedaj rekel, ne sme biti ovira sporazuma. Ni izključeno, je dodal, da bo Stepinac spet prevzel nekdanje mesto v cerkvenem življenju Jugoslavije. Sporazum bi bil zelo koristen, zakaj danes velja Jugoslavija v milijonskih katoliških množicah zapada za izrazito protika-toliško državo, kar močno škoduje njenemu vplivu v svetu. Da se to zlo odpravi, pa ne zadostuje dogovor s Ciril-Metodijskim združenjem, temveč s sv. stolico, kateri načeluje danes Slovanom prijazni Janez XXIII. odposlanstvo Ciril-Metodijskega združenja, v katerem je včlanjena približno polovica duhovščine Slovenije. Predsednika republike je pozdravil dr. Stanko Cajnkar, ki je obenem dekan bogoslovne fakultete ljubljanskega vseučilišča. Zahvalil se je Titu za pomoč, ki jo je doslej izkazal združenju. In res je vlada zadnji čas po posredovanju Ciril-Metodijskega društva omogočila, da so se v veliki nakladi tiskali slovenski molitveniki, da se pripravlja novo iz-danje sv. pisma stare in nove zaveze, člani prejemajo od vlade mesečno plačo in zagotovljena jim je tudi pokojnina. S tem pa nikakor ni rečeno, da so odno-šaji med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji zadovoljivo in vsestransko urejeni. Ugodnosti, ki so jih oblastva dala, veljajo le za del duhovščine in ne za vse, diplomatski odno-šaji med sv. stolico in Jugoslavijo so že več let prekinjeni in cela vrsta važnih vprašanj je še nerešena. želja »po sporazumu« Da je sedanje stanje nezadovoljivo, se zaveda tudi Tito. V odgovoru profesorju Cajnkarju je izrazil željo, da bi se razmer- Tolarji Marije Terezije V večini arabskih krajev in zlasti v Abe-siniji velja še danes kot najboljši denar tolar1 Marije Terezije, kateremu niti ameriški dolar ni kos. Kovati so ga začeli na Dunaju okoli leta 1780. Na prednji strani nosi podobo cesarice s krono na glavi in vse polno bogatih okraskov. Na drugi strani se pa šopiri dvoglavi orel z latinskim napisom: Justitia et Clementia (Pravičnost in prizanesljivost), ki je bil geslo avstrijske cesarice. Pot na vzhod je tolar našel takole: Vse, kar je Avstrija kupovala v afriških in prednje- azijskih deželah, je plačevala s tem srebrnim denarjem, ki se je silno priljubil. Ko je Francija I. 1785 prepovedala izvoz srebra, so tudi, njeni trgovci plačevali blago z vzhoda z avstrijskim tolarjem, ker domačini niso hoteli sprejemati bankovcev. Arabci so tolar Marije Terezije zanesli po vsej Afriki in dunajska kovnica je delala noč, in dan tudi potem še, ko tolarji niso bili več v obtoku v avstrijskih deželah samih. Tolarji v Abesiniji Povpraševanje po avstrijskem kovancu je naraščalo posebno v Abesiniji, kjer je v začetku 19. stoletja postal kar uradna valuta. Imel je tako veljavo, da si za 4 tolarje lahko kupil eno kravo. Abesinska vlada je natiskala; Uporaba vsemirja Precl kratkim sta se predstavnik Združenih držav Cabot Lodge in ruski zunanji podminister Kuznecov v New Yorku domenila, da se bo ustanovil mednarodni odbor za mirno uporabo vsemirja. Sestavljen bo iz 24 držav, in sicer iz 12 spadajočih k taboru zapadnjakov, 7 komunističnih in 5 nevtralnih, to je Indije, Združene arabske republike, Švedske, Avstrije in Libanona. Številne druge države, kot so na primer Turčija, Kitajska, Indonezija, Jugoslavija in Etiopija, ki štejejo skupaj na stotine in stotine milijonov prebivalcev, so enostavno prezrli. To je krivica, ki jo bo treba odpraviti. Prva seja odbora bo prihodnje leto. BOŽIC ZA MILIJONARJE Redkokatero mesto na svetu se ima zahvaliti prav božičnim praznikom za svoj razmah kot Miami na ameriškem polotoku Floridi. Kadar piha drugod božična burja, vlada tu poletje. Največji bogatini preživljajo zato že več let božič in novo leto najraje v Miamiju. Sobe, ki stanejo 150 dolarjev dnevno, so oddane že mesece vnaprej. Vsako leto se v mestu sezida nov hotel, danes jih je v Miamiju že pet tisoč. Kadar si milijarderji sredi kopanja in razkošnih zabav zažele božičnega razpoloženja, jim hotelske uprave takoj postrežejo: kjer so rasle prejšnji dan palme, stoje za božič prave smreke in zemlja je pokrita s snegom. Vse to pa ni čudež, ampak moč milijard, ki znajo pričarati tudi umeten severni božič. tudi svoje bankovce, a domačini jih niso hoteli jemati, ker ni bilo na njih podobe Marije Terezije. Ko so Italijani I. 1936 skušali v zasedeni Abesiniji vpeljati liro, ni šlo pa ni šlo. Rimska vlada se je morala obrniti na dunajsko kovnico, ki je nalašč samo za italijansko Abe-sinijo skovala vsako leto po 100.000 tolarjev. Če so Angleži hoteli z uspehom trgovati v vzhodni Afriki, so si morali tudi nabaviti tolar Marije Terezije. Obrnili se pa niso na Dunaj, ampak ustanovili kar lastno kovnico v Londonu. V zadnji vojni so celo lastne vo-‘ jake, ki so jih imeli v Abesiniji, morali plačevati s tolarji Marije Terezije, ki še po 200 letih niso zgubili svoje vrednosti. • - Nova alžirska vlada Iz Egipta je dospela novica, da je alžirska vlada v inozemstvu, ki ji je predsedoval Ferhat Abas, odstopila. Abasovo mesto je prevzel Krim Belkasem, kateremu stoje ob strani 4 ministri. Prvi sklep nove vlade je bil, da prenese svoj uradni sedež v samo Alžirijo, kjer se že 6. leto bijejo boji med francosko in narodnoosvobodilno vojsko. Vlado sestavljajo sami možje, ki so neposredno udeleženi v vojaški vstaji in se čutijo zato prvi poklicani, da začno s Parizom pogajanja o prenehanju sovražnosti in proglasitvi premirja. Vsi miroljubni ljudje v svetu žele, da bi se krvolitje v Alžiriji čimprej ustavilo ter da bi se spor s Francijo rešil s poštenim in trajnim sporazumom. Eisenhower spel v Amerihl Predsednik Združenih držav je po končanem vrhunskem sestanku zapadnjakov v Parizu odletel v Španijo, kjer so ga stoti-sočglave množice navdušeno pozdravljale. Po daljšem razgovoru z generalom Francom je v torek zjutraj sedel na letalo, ki ga je odneslo v Maroko h kralju Mohamedu V. še isto popoldne se je Eisenhower ob 5. uri poslovil od arabskega vladarja ter odletel čez ocean v Washington, kamor je prispel še isti večer ob 10. uri in 50 minut. Velikansko razdaljo je premagal v manj ko 6 urah. PRAV MALO BRALCEV V Italiji je zanimanje za branje še zmerom na nizki stopnji. V državi je po zadnjih podatkih 60 odstotkov ljudi, ki sploh ne vzamejo časnika v roke. Temu sta vzrok v prvi vrsti nepismenost in revščina, in to zlasti v južni Italiji, kjer kroži komaj 6 odstotkov vsega časopisja v državi. Slovenci so v tem pogledu seveda neprimerno na boljšem. Pred zadnjo vojno so nas šteli med najbolj načitane narode v Evropi. Le v naših krajih je fašizem zelo znižal omiko našega ljudstva s tem, da je uničil ves njegov tisk, kar še danes bridko občutimo, ko vidimo, koliko naših ljudi sploh ničesar več ne bere. Vrhunski sestanek s Hruščevom Einsenhower je po sestanku, ki ga je imel v Tunisu z Burgibo, odpotoval v Pariz. Tu se je sestal z generalom De Gaullom, britanskim ministrskim predsednikom Macmilla-nom in kanclerjem Adenauerjem na tridnevna posvetovanja, ki so se v ponedeljek z u-spehom zaključila. Sklenjeno je bilo, da se Hruščev povabi na vrhunski sestanek z zapadnjaki v Pariz. Zasedanje, kateremu ne bo prisostvoval Adenauer, bi se moralo začeti prihodnje leto 27. aprila. Na dnevnem redu naj bi bila naslednja vprašanja: razoroževanje, Nemčija in za- m padni Berlin, splošni odnosi med vzhodnim in zapadnim svetom. Sprejeto je bilo tudi načelo, naj bi se sestanki med vrhovnimi voditelji obeh taborov od časa do časa ponavljali. Zdi se, da bo Hruščev vabilo, ki mu ga zapadnjaki pošiljajo, sprejel in odobril tudi predloženi dnevni red. JCasfzanje Ko je bil Eisenhowcr na zadnjem obisku v Teheranu, mu je vlada darovala tudi njegov lastni portret. Perzijski slikar je prejel te dni zahvalo od samega ameriškega predsednika, čeprav ga je naslikal z valovitimi lasmi kot kakega lepotca, medtem ko vsi vemo, da je Eisenhower plešast. Po svetu ZDA — V Norfolku so zgradili večjo tovorno ladjo. Ko je ob krstu botra razbila steklenico šampanjca, je kapitan ukazal: z vso silo naprej ! Stroji so zabrneli, toda parnik se je z, vso silo pognal nazaj in trčil ob nekaj drugih ladij. Končno so ugotovili vzrok: ladijski vijaki so bili pritrjeni narobe. Neverjetno toda resnično. ANGLIJA — Policija v grofiji Gloucester je našla pismo, v katerem je neznani mož zagrozil svoji ženi, da jo bo ubil. Zdelo se je potrebno preprečiti zločin in zato so pismo objavili v krajevnem listu. Naslednjega dne se je zateklo v urad dvajset žensk, ki so vse trdile, da so njihovi možje napisali tisto pismo. ITALIJA — Upravnik planinske koče na prelazu Rolle Alfredo Paluselli se je spoprijateljil s tremi orli, ki ga često obiskujejo, ker dobe pozimi od njega nekaj za v želodec. Paluselli jih krmi pretežno s špageti, skorjami kruha in sočivjem. Samo paradižnikove omake se ne dotaknejo. BELGIJA — Neko podjetje je izdelalo za ribiče posebno vabo iz kovine. Lahko jo navi-ješ kot otroško igračko, da se v vodi giblje in privablja večje ribe. Te požrešno hlastnejo po njej in obvisijo na trnku. Dr. Agneletto prešel v opozicijo Tržaški mestni svet je prejšnji teden nadaljeval razpravo o proračunu, čeprav si odbor prizadeva, da bi svet še pred koncem leta odobril proračun, ni še povsem gotovo, ali mu bo to uspelo. Iz dosedanjih govorov se celo lahko sklepa, da bo odbor po poldrugem letu vladanja najbrž zašel v precejšnjo stisko. V tržaški javnosti je prejšnji teden vzbudil namreč začudenje in pozornost zlasti govor dr. Josipa Agneletta, ki je lani glasoval za proračun, a se je letos premislil in namerava odreči podporo odboru. Prvak Slov. dem. zveze je na seji predvsem poudaril potrebo po večjem prometu v tržaškem pristanišču, kar se lahko doseže le, če država z denarnimi prispevki omogoči, da se zmanjšajo stroški za prevoze na železnici in stroški za usluge v pristanišču samem. Zahteval je nadalje, naj občina ustanovi zbor poljskih čuvajev, o čemer smo v našem listu že večkrat pisali, zlasti v dopisih iz Lonjerja. Od vprašanj, ki pobliže zadevajo Slovence, je omenil staro zahtevo, da se ustanovijo otroška vrtca v ul. Sv. Frančiška in v ul. Donadoni ter otroško zabavišče pri Sv. Jakobu ali Sv. Ivanu. Ko je ugotovil, da odbor te zahteve ni uresničil in da sploh ne upošteva potreb slovenskih občanov, je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Hiudikat slovenske šole V nedeljo je bil v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole, v katerem so včlanjeni naši šolniki na Tržaškem. Glavno poročilo je imel tajnik dr. Janko Jež, ki je poudaril, da je odbor v pravkar minuli poslovni dobi posvetil največ pozornosti uzakonitvi slovenskih šol v Italiji, kajti to je prvi pogoj, da se lahko prične urejevati tudi položaj šolnikov. V tej zvezi je omenil, da je pred kratkim bilo na osnovnih šolah ustanovljenih 60 stalnih mest, za srednje šole pa določenih 33 mest prehodnega staleža. S tem seveda ni bil še urejen položaj naših šol, kajti vprašanje se bo zadovoljivo rešilo le z uzakonitvijo. Dr. Jež je zatem omenil, da je odbor posredoval pri oblastvih, naj na srednjih šolah ponovno uvedejo obvezni pouk tujega jezika. Ta zahteva je bila sprejeta, tako da bodo prihodnje leto pričeli poučevati tuj jezik, a koč neobvezni predmet. O položaju na srednjih šolah je poročal prof. Umek, o osnovnih šolah pa učitelj Prešel. V imenu goriških šolnikov je prisotna pozdravil prof. Humbert Močnik ter sindikaj tu želel mnogo uspeha v bodočem delovanju. Pred volitvami novega odbora je bilo podeljeno častno članstvo sindikata nekaterim profesorjem in učiteljem, ki so zaradi starosti prenehali službovati na slovenskih šolah. Častni člani so postali: dr. R. Perhavc, dr. A. Budal, učitelj Janko Gerdol ter učiteljice Marija Pahor, Alojzija Brana in Marija Domicelj. V novi odbor so bili povečini izvoljeni dosedanji člani, za glavnega tajnika pa je bil z ogromno večino glasov spet izvoljen prof. Janko Jež. Če hoče odbor spraviti proračun pod streho, ga pa mora podpreti najmanj 31 svetovalcev. Doslej je gotovo, da bo za proračun glasovalo le 23 demokristjanov, 2 republikanca, 3 socialni demokrati in »ne-odvisnež« Tolloy, skupno torej 29 svetovalcev. Zato odbor nujno potrebuje vsaj še dva glasova, katera bo verjetno iskal med liberalci ali fašisti. DR. FRANZIL IN SLOVENCI Tudi ta teden je mestni svet razpravljal o proračunu prihodnjega leta. Za tržaške Slovence je zlasti važen nastop svetovalca dr. Dekleve, ki je obširno govoril o politiki, ki jo odbor vodi do slovenskih meščanov. Govornik je ugotovil, da se ta politika ni niti za las zboljšala, čeprav je poteklo več kot pet let, odkar je bil podpisan londonski sporazum. Ta namreč med drugim določa, da morajo biti Slovenci primerno zastopani v vseh javnih ustanovah, toda doslej tržaška občina ni sprejela v službo nobenega Slovenca. Občina ni nadalje postavila dvojezičnih napisov niti v povsem slovenskih vaseh, kaj šele v tistih predelih mesta, kjer Slovenci tvorijo 25 odstotkov prebivalstva. Dr. Dekleva je tudi ugotovil, da slovenski prebivalci v občinskih uradih ne morejo govoriti v materinem jeziku, ker jih uradniki ne razumejo. Slovenske kulturne in druge ustanove ne prejemajo od občine nobene podpore in Slovenci že leta zaman moledujejo, naj jim občina odpre v mestu dva otroška vrtca in eno zabavišče- Ko je govornik omenil, da je Jugoslavija v Koprščini že izvedla vse določbe londonskega sporazuma, ga je župan Franzil jezno prekinil, fašistični in nekateri demokri- stjanski svetovalci pa so pričeli glasno in grobo protestirati. Dr. Franzil se je še posebej spotaknil ob povsem upravičen očitek, da občina noče dati nobenega prispevka slovenskim kulturnim ustanovam. Vprašal se je, ali ni dovolj, da Italija gradi Slovencem kulturni dom v ul. Petronio. Mož očitno hote pozablja, da je strošek za to poslopje le pičla odškodnina za vse tiste ponosne stavbe v mestu in na deželi, ki so nam bile za časa fašizma nasilno odvzete. Potek zadnje seje je spet dokazal, da se tukajšnji demokristjani v vprašanjih, ki zadevajo Slovence, prav nič ne razlikujejo od fašistov. Zato je vsako sodelovanje z njimi nemogoče. Tržaški pokrajinski svet: RAZPRAVA O PRORAČUNU Prejšnji petek se je sestal tržaški pokrajinski svet ter pričel razpravljati o prora- čunu za leto 1960. Najprej je govoril predsednik Gregoretti ter temeljito razčlenil splošni gospodarski položaj našega ozemlja. Izustil je tudi nekaj pikrih pripomb na račun nadzornih oblastev, češ da ne kažejo mnogo razumevanja za delo pokrajinske uprave, katere sklepi so podvrženi podrobnemu nadzorstvu bii*okratov na prefekturi. Tudi zato se pokrajinski zastopniki trudijo, da se čimprej ustanovi samoupravna dežela, v kateri naj ima pokrajina širšo finančno avtonomijo. Proračun izkazuje skoraj 2 milijardi 200 milijonov lir izdatkov ter nekaj nad 1 milijon in 600 tisoč dohodkov, tako da znaša primanjkljaj 580 milijonov lir. Za uravno-vešenje proračuna bodo zahtevali državni prispevek. Prof. Gregoretti je v poročilu omenil tudi gradnjo avtomobilske ceste Trst-Benetke in Videm-Trbiž. To delo je treba čimprej izvesti, da bo imel Trst dovolj zvez z Italijo in tujino. Napovedal je nadalje, da bo pokrajina poostrila boj proti ponarejevanju živil in pri tem iskala pomoči tudi pri drugih ustanovah. Sv. Ivan: NESRAMNI NAPADI NA SLOVENSKO ŠOLO Prejšnji teden se je v našem mestu spet zgodilo nekaj, kar zgovorno dokazuje, v kako nezdravem vzdušju morajo še vedno živeti tržaški Slovenci. Doslej žal še neznani zlikovci so namreč dve noči zaporedoma napadli poslopje slovenske trgovske šole pri sv. Ivanu ter s kamenjem razbili mnogo šip. Prvi napad so izvedli tako, da so z manjšimi kamni od daleč obmetavali okna šolskega poslopja ter pri tem razbili osem šip. Drugo noč so poleg številnih manjših šip poškodovali nekaj večjih, za kar so uporabili težje kamne in so zato morali svoje divjaško početje izvršiti prav od blizu. Policija, ki je uvedla preiskavo, je na šolskem dvorišču odkrila sveže stopinje odrasle osebe. Vse pa kaže, da nesramnih napadov na slovensko šolo ni izvršila osamljena in na umu bolna oseba, temveč organizirana skupina, ki s svojim nečednim poslom očitno hoče zasramovati in ustrahovati slovenske domačine. Medja vas: OBISK OBČINSKIH PREDSTAVNIKOV V nedeljo je našo vas obiskal župan Furlan, katerega sta spremljala svetovalca Mervič in Legiša iz Devina. Okrog občinskih predstavnikov se je zbralo večje število vaščanov ter jim v prijateljskem pomenku obrazložilo nekatere nujne krajev ne potrebe. Župan jim je odkritosrčno povedal, da se občina nahaja v hudi denarni stiski in da zato marsikdaj ne more ugoditi še tako upravičenim željam in potrebam posameznih vasi. Vaščani so v glavnem izrazili željo, da bi občina zgradila še dve napajališči ter izvedla nekatera manjša dela. Napajališči sta nujni, ker je v Medji vasi okrog 150 glav živine, ki jo sedaj napajajo na edinem koritu sredi vasi. Občinski zastopniki so si ogledali prostor, kjer naj bi stali novi napajališči ter obljubili, da bodo to in ostala dela izvedli, če se le bodo našla zadostna denarna sredstva. Js /j I {P GORIŠKI OBČINSKI SVET Goriški mestni svet je prejšnji petek razpravljal o proračunu za leto 1960. Glavna skrb uprave je bila, da predloži uravnovešen proračun, kar je tudi dosegla. To okolnost je med prvimi poudaril dr. Sfiligoj, ki je prizadevanje upravnega odbora tudi posebej pohvalil. Vsi davkoplačevalci pa bodo pritrdili ugotovitvam dr. Pedroni-ja, da je bil proračun uravnovešen z navijanjem davčnega vijaka (družinski davek se je morda celo potrojil, doklad pa kljub napovedim niso znižali). Tudi dr. Sfiligoj je obžaloval, da kmetovalce preveč pritiskajo z dokladami k zemljiškemu davku in zemljiškim dohodkom. Izjavil je tudi, da bi bilo treba dovoliti prebivalstvu obmejnega področja dnevni prehod čez mejo, kar bi še ugodneje vplivalo na gospodarstvo mesta. Sfiligojeve predloge je podprl tudi komunist dr. Battcllo, ki je drugače ostro grajal predloženi proračun zlasti zato, ker je bil svetovalcem dostavljen prepozno. Rudi Bratuž je zlasti podprl predlog dr. Battella, naj občina poskrbi za primerno dvorano, ki bi bila na razpolago meščanom za kulturne prireditve, češ da mora Slov. gledališče iz Trsta imeti po dve predstavi dnevno, samo zato, ker je dvorana na kor-zu Verdi premajhna- žalostno je, da moramo danes Slovenci prosjačiti za primerno dvorano, ko smo si že pred prvo svetovno vojno bili z lastnim denarjem zgradili bivši Trgovski dom z veliko dvorano, ki jo ima danes v najemu Lega nazionalc. G. Bratuž je tudi izrazil željo, da se zgradi v Gorici sodobno kopališče, kot ga imajo že mnoga druga mesta. Za proračun so glasovali demokristjani, en socialist, en misovec in trije slovenski svetovalci; en monarhist in dva socialna demokrata so se glasovanja vzdržali; komunistična svetovalca Battcllo in Batti pa sta glasovala proti. ZA DEŽELNO AVTONOMIJO V nedeljo so predstavniki Kršč. demokracije iz Trsta, Vidma in Gorice odobrili resolucijo, v kateri spet zahtevajo, naj parlament čimprcl ustanovi avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Gre vsekakor za pomemben sklep vladne stranke, ki je zavzela jasno stališče do tega važnega vprašanja. IZ PEVME Pevmčani imamo že dalj časa javno telefonsko govorilnico, a menimo, da ni postavljena na primernem mestu, ker je preod-daljena od središča vasi. še manj pa smo zadovoljni, da zahteva Telve skoraj 90 tisoč lir za napeljavo telefona v zasebne hiše v Pevmi- Ta cena se nam zdi naravnost gorostasna. IZ ŠTMAVRA Pred nekaj dnevi je začela mestna elektrarna ojačevati javno razsvetljavo na naši cesti. Zadovoljni pa smo zlasti zato, ker je občina začela popravljati cesto. V vasi nameravajo namestiti tudi javno telefonsko govorilnico, a doslej niso še našli osebe, ki bi hotela napravo sprejeti v svoje poslopje ter sprejela nase dolžnosti, ki jih nalaga nova služba. IZ ŠTEVERJANA števerjanski občinski svet je v soboto med drugim odobril trošarinsko lestvico za 1960. leto ter izvolil tri preglednike obračuna za tekoče leto. Županu Podveršiču je svet tudi za prihodnje leto določil 8 tisoč lir mesečne nagrade. Pri Lukežičevi mizarski delavnici v Gorici bodo kupili omaro za arhiv, ki bo stala 72 tisoč lir, pri videmskem podjetju Borniolo pa 200 kubičnih m gramoza za popravo poti. Iz naših gora Foto dr. L. Dolhar Občinski možje so tudi razpravljali o nakupu Miheličeve slike, čemur prefektura nasprotuje, češ da je predraga. Vse kaže, da bi prefektura dovolila nakup, če bi se cena slike znižala od 65 na 40 tisoč lir. Sodimo, da mora občina vztrajati pri svojem sklepu, pa naj stane slika karkoli. IZ SOVODENJ Pred kratkim je naš občinski svet razpravljal o proračunu za leto 1960, ki predvideva nekaj nad 12 milijonov lir dohodkov, primanjkljaj pa znaša nekaj nad 10 milijonov lir- Za uravnovešenje proračuna bo občina najela posojilo. Primanjkljaju se pa občina zlasti zato ne more izogniti, ker mora zgraditi vodovod in asfaltirati cesto Sovodnje - Gabrije. Za vodovod bo potrošila 25 milijonov, za asfaltiranje ceste pa 8 milijonov lir- Manjšina v občinskem svetu se je sicer pritožila, ker ji proračun ni bil pravočasno dan v pregled, a je kljub temu zanj glasovala, tako da je bil soglasno odobren. V soboto smo položili k večnemu počitku telesne ostanke 88-letne Ivanke Luke-žičeve por. Devetak. Pokojnica je bila iz zavedne Lukežičeve družine, sestra goriške-ga tiskarja in knjigarnarja g. Ludvika Lu-kežiča. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, da je bila pokojnica od vseh spoštovana. Naj sveti značajni in globoko verni materi večna luč. Užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. IZ DOBERDOBA Te dni so med najpotrebnejše šolarje v Doberdobu, Jamljah in Palkišču razdelili 30 zavojev, ki jih je za božič podaril predsednik republike. Razdelitvi na doberdob-skem županstvu so prisostvovali pomembnejši oblastniki. IZ JAMELJ Sedaj Jameljci resno upamo, da se bodo naši šolarji v kratkem preselili v novo poslopje, ki je bilo zgrajeno že pred meseci. Doslej se niso še mogli izseliti iz zasebnih nedostojnih prostorov, ker so se med gradnjo novega poslopja povečali stroški za 2.400000 lir. Večji izdatek so morala odobriti oblastva v Benetkah, prefektura pa je prispevala en milijon. Nova šola bo odprta, brž ko bo občina prejela uradno obvestilo, da je bil izdatek odobren. Prepričani smo, da bodo otroci v prijetnih prostorih bolje napredovali kot doslej. Od tega bo imela korist tudi srednja šola v Gorici, saj mnogi naši starši žele dati otrokom višjo in ne samo osnovnošolsko izobrazbo. IZ DOLA Zvedeli smo, da je naša občina že podpisala pogodbo z električno družbo Selveg, po kateri sme podjetje napeljati elektriko po vseh naselkih v Dolu. Dela se bodo verjetno pričela spomladi, ko jih bodo dokončno odobrila vsa oblastva. Ce pomislimo, da se naši zaselki, kot smo v listu pisali že neštetokrat, nahajajo ob važni državni cesti, res ne moremo razumeti, da smo še brez elektrike. »PEKEL JE VENDAR PEKEL« V nedeljo je SG iz Trsta uprizorilo v Gorici pretresljivo Tavčarjevo dramo Pekel je vendar pekel. To delo je izpolnilo ludi med našim občinstvom svoje poslanstvo, saj se Je pod njegovim vplivom vsaj za en večer zamislililo v usodo človekovega življenja na svetu in v večnosti. Spoznanje, ki ga izpoveduje umetnik, da nobena znanost in noben napredek ne moreta zadovoljiti človekovega duha, je prevzelo vse občinstvo, ki je z veliko napetostjo sledilo odličnemu izvajanju igralcev. šlo je za umetniški misijon, ki marsikoga privede do preporoda duha in srca, tako da zaživi trenutke, ko spozna v sebi silo in milost večnega Stvarnika, ki ga obvaruje pred popolnim poživinJenjem. f&enešfca flovenija - Mamilska dolina IZ ČEDADA Vsem je znano, da ima naša obmejna domačija vse pogoje, da se v njej razvije živahen tujski promet. Ta se pa danes ne more razmahniti, ker je pri nas slabo gostinstvo. Ustanova za tujski promet v Vidmu je med naše gostilničarje v zadnjem času razdelila do 200 tisoč lir nagrad. To pobudo pa je pozneje ukinila. Le v Šempetru so v zadnjih dneh v ta namen nekaj storili, kot smo v listu že poročali. Prav v teh dneh so se v našem mestu zbrali predsedniki raznih ustanov in razpravljali o stanju gostinstva v Nadiški dolini. Ustanova za tujski promet je sporočila, da bo z novim letom obnovila podeljevanje denarne pomoči, ki jo bodo gostilničarji morali uporabljati samo za izboljšanje svojih gostinskih prostorov. Na sestanku so tudi sklenili ustanoviti poseben odbor, ki naj bi vodil vse delovanje v korist tujskega prometa v Beneški Sloveniji. IZ GRMEKA IN DREKE V sredo prejšnjega tedna je videmski prefekt dr. Vecchi obiskal obe naši občini. Spremljala ga je pokrajinska svetovalka Adriana Brollo-Selan. Namen obiska je bil, da preučita gospodarske potrebe obeh občin, ki imata že več let občuten primanjkljaj- Hotela sta tudi ugotoviti, katera javna dela naše prebivalstvo najbolj potrebuje. Občini Grmek sta priznala potrebo po izrednih prispevkih za vzdrževanje občinskih cest; v občini Dreki so pa sklenili popraviti nekatere vodovode, povečati število šolskih poslopij in popraviti sedež občine Prisotni občinski predstavniki so izrazili željo, da bi mladini nudili večjo strokov- no izobrazbo, ki je danes mnogo nižja kot I marsikje drugod po državi. Le večja stro-1 kovna izobrazba namreč lahko mladini pomaga, da dobi delo doma in v tujini. Prefekt je obema občinama obljubil pomoč. Ob tej priliki je prefekt izročil grmiške-rnu županu 500 tisoč, dreškemu pa 600 tisoč lir podpore. IZ AŽLE V naši dolini so se v zadnjih dneh zopet pojavili številni divji prašiči- Domača lovca, 28-letni Franko Dreščič in 45-letni Ubald Galanta sta sc predpreteklo nedeljo z njimi hudo spopadla v bližnjem gozdu. Najprej sta naletela na velikega divjega prašiča, ki se ni hotel umakniti, temveč grozeče silil vanju. Lovca sta takoj namerila vanj puški in ga ustrelila. Tedaj se je pa pojavilo krdelo 10 merjascev ter moža obkolilo. Lovca pa sta se jim postavila po robu, enega ubila in nekaj ranila. Šele nato so sc ostali merjasci zopet umaknili v hosto. IZ ŽABNIC Letos je sv. Miklavž zelo razveselil naše otroke z bogatimi darili. Zvečer je obiskal tudi naše pevce, ki so se ga zelo razveselili. V naši vasi se je preteklo nedeljo pričel misijon, ki ga za Slovence vodi o- Fidelis iz Gorice. Upamo, da bo tudi pri nas misijon tako odlično uspel kot v Gorici. IZ RAJBLJA V zadnji številki smo med drugim omenili, da nam vse stranke obljubljajo vodovod, če zmagajo pri občinskih volitvah. S tem pač izražajo prepričanje, da mora to delo izvesti občina. Sodimo pa, da bi to za- devo morali drugače urediti, kajti pri nas je rudarsko podjetje, ki ima mnogo dobička in bi zato bilo pravično, da na svoje stroške zgradi vodovod. Uresničiti bi bilo treba načelo, da, kdor ima v občini največ dobička, naj zanjo največ prispeva! Pristojno ministrstvo je izdalo zakon, ki določa, da se rudarji upokojijo s 55. letom, če so delali 15 let pod zemljo. To je socialno pravično, ker je delo pod zemljo zelo naporno in večkrat tudi smrtno nevarno-Nečesa se pa vendar bojimo: doslej je bila namreč navada, da so rudarji ostali tudi po upokojitvi v svojih stanovanjih, ki jim jih je dalo podjetje. Tako je bilo pod Avstrijo in tako je ostalo tudi pod Italijo. Z novim zakonom bo pa upokojencev več in ne vemo, če bo dovolj stanovanj. Podjetje in občina morata zato pravočasno poskrbeti, da se to vprašanje pravično reši. Zgonik: PRORAČUN IN GOSPODARSKI NAČRT V soboto se je sestal zgoniški občinski svet ter med drugim soglasno odobril proračun za leto 1960. Ta tudi letos izkazuje občuten primanjkljaj, čeprav je občina skušala čimbolj varčevati z izdatki. Proračun predvideva nekaj nad 10 milijonov dohodkov in okrog 29 in pol milijona rednih ter izrednih stroškov, tako da znaša primanjkljaj nekaj nad 19 in pol milijona lir. Za uravnovešenje letošnjega proračuna je občina prejela od države 11 milijonov, za prihodnje leto pa potrebuje 8 in pol milijona lir več. Dohodki in izdatki so v glavnem ostali nespremenjeni; od izrednih stroškov pa omenimo zlasti 2 milijona 520 tisoč za nakup opreme v novi zgoniški šoli, 170 tisoč za postavitev novih cestnih znakov in okrog 900 tisoč lir za občinske volitve ter volitve senatorjev. Prav ti izredni, a neizogibni izdatki občutno obremenjujejo občinsko gospodarstvo ter višajo letošnji primanjkljaj. Svet je obenem sprejel predlog novega gospodarskega načrta, ki predvideva strošek 39 milijonov lir za izvedbo raznih del. Levji delež, in sicer 27 milijonov, je določen za urejevanje in asfaltiranje poti, zlasti za ceste Salež-Samatorca, Repen-Zgonik in Repnič-železniška postaja Prosek. Kmetovalce bo gotovo zanimala postavka 6 milijonov za zgradnjo dveh stavb, kjer bi imel ambulanto živinozdravnik ter bi bila obenem postaja za umetno oplojevanje. Na koncu so svetovalci odobrili novi regulacijski načrt. Svetla im©<č v Filip Terčelj Angelci so peli »Povejte, zlati angcici, kako ste v sveti noči peli?« »Božje pesmice smo peli, vendar so nas vsi pastirci lahko razumeli!« »Nam pa, božji angelci, svete, pesmice so vzeli, jezik materin prekleli, da nam niti v sveti noči peti Jezuščku ni moči .. Angelci so se zgrozili in pastircem jokajočim so po božjem naročilu te besede sporočili: »Nič ne jokajte, pastirci! Pojte! govori Gospod. On, ki vam je prepovedal pesmi peti v božjo slavo, je zločinec — kralj Herod.« IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pisatelj (Rebula o knjigi 'ftanfca Vuka: Objavljamo oceno knjige »Zemlja na, zahodu«, ki jo je podal pisatelj Alojz Rebula pretekli petek na tržaškem Radiu. o>Končno se je prikazala na policah naših knji-! garn knjiga, ob kateri bi moral literarni recenzent namočiti pero v slovesno črnilo. In tu ne bi niti hotel preko mere poudarjati tragičnost človeka, ki sama na sebi posvečuje to Zemljo na zahodu s pečatom mlade krvi. V času, ko je smrt na debelo pirovala med našimi ljudmi, je bil Stanko Vuk ena od žrtev, pa naj bi bila ta žrtev še tako pretresljiva, združena z žrtvijo njegove mlade življenjske družice in vrhu tega še zavita v neodgonetljivo skrivnost. Poudariti bi Umetniški razstavi V soboto so v Novi Gorici odprli umetniško razstavo akademskega slikarja Rafaela Nemca. Razstavljenih je 35 del, ki kažejo razvojno pot umetnika. Po rodu je iz Vrtojbe. S težavo se je prebil skozi mlada leta, ko je bil pod fašističnim režimom Slovencem oviran sleherni kulturni razmah, šele leta 1939 se mu je posrečilo priti na umetniško akademijo v Benetkah, kjer je našel v profesorju Ca-doriniju pravega mentorja. Študij so mu prekinila vojna leta, ker je moral v kazenski bataljon na Sicilijo. Ko se je vrnil preko Korzike in Južne Francije domov, je na isti akademiji položil izpite. Postal je profesor risanja in umetnostne zgodovine na raznih šolah. Danes poučuje na gimnaziji v Novi Gorici. Kot priznan umetnik se je, uveljavil na razstavah v Benetkah in v Jugoslaviji. V njegovih delih odkrijemo čudovito neposrednost in privrženost domači pokrajini. Ljubezen do goriške zemlje odseva iz slik o goriškem gradu, Kronbergu in Komu. Razstava bo odprta do 29. decembra. V nedeljo je bila odprta v Gorici na korzu Verdi št. 13 tudi razstava akvarelov našega tržaškega rojaka Roberta Hlavatyja. V prostorih društva S. Gregorčič je razstavljenih 20 njegovih del. Motive zajema najraje s Krasa. Pokrajina je podana realistično in obenem z nežnostjo, da se oko na sliki kar odpočije. Hlavaty je sicer po poklicu zdravnik, toda čopič ga je že od mladosti vlekel k umetniškemu ustvarjanju. Ime si je pridobil ne samo z razstavami v Trstu, Beogradu, ampak tudi na skupinskih razstavah v Pragi, Haagu, Torinu in na Dunaju. Poleg poklicnega dela najde še vedno čas, da pride do izraza tudi njegova umetniška narava. KONCERT BOŽIČNIH PESMI Koncert božičnih pesmi bo tudi letos zadnjo nedeljo v letu ob 15. uri v goriški stolnici. Koncerta se bo udeležil tudi nadškof msgr. Ambrosi. ..ZEMLJA NA ZAHODU" hotel v prvi vrsti vso človeško svežino dokumenta, ki nam je bila s to knjigo podarjena. Zemlja na zahodu je mogoče najtoplejša slovenska povojna knjiga, če naj s tem izrazom mislimo na knjigo kot na najtotalnejši proizvod človeka. Predvsem poezija Stanka Vuka: recenzent, že oglušel od toliko formalističnih povojnih verzov, bi skoraj govoril o odkritju, če ne bi videl te poezije še vse mladostno pogojene od takratnega ozračja v slovenski, predvsem katoliški liriki. A če naj poudari zorno svežino podob, čustveno širino obzorja in za študenta italijanske univerze kar rafinirano poznanje našega pesniškega izraza, bo tvegal tudi ta izraz: odkritje. V teh 'redkih Vukovih pesniških listih slovenščina zazveni s tisto svežino vsebine, ki jo danes zastonj išče' mo v naših literarnih glasilih. Prav tako proza sicer ne napoveduje velikega besednega tvorca, pa je vseeno tako sveža, tako resnična, tako polna zemeljskih vonjev rodnega spodnjega Posočja, široko razgledani študent, ki je bral Dos Passosa in pisal scenarije, ki je hotel skozi življenje z neko gosposko aristokratsko gesto in hotel postati diplomat, je kljub temu dobro čutil, da je mogel zidati samo na izročilu. Zato dragocenost teh proznih sestavkov, ki nam po dvajsetih letih zadišijo z vonjem čistega narodnega blaga. Toda morda se ne motim, če mislim, da bo šel Stanko Vuk v slovensko literarno zgodovino predvsem kot avtor pisem ženi. Ko jih je s svojo drobno kaligrafsko pisavo pisal iz dna ječe, si ni predstavljal, da si je prav z njimi zidal svoj najlepši literarni spomenik. Dotlej je bil med Sloven- ci nekakšen strah pred takšnim intimnejšim dokumentom med možem in ženo. Zdaj imamo takšen dokument tu, kakor oranžni šopek, namočen v krvi skupnega tragičnega konca. Naj omenim, da je Zemlja na zahodu naša mogoče najtoplejša knjiga tudi po svoji zunanji opremi. Spacalova reprodukcija ji idealno ubira platnico. Rojak Lino Legiša pa ji je napisal uvod, ki ga imamo lahko za končno veljavno monografijo o človeku in literatu Stanku Vuku. Monografija, ki je obenem ljubezni polna obuditev celega obdobja naše nadavne zgodovine. Skratka, z Zemljo na zahodu je prišla v Trst knjiga, kakršne doslej v naših knjigarnah nismo mogli dobiti. In ni tvegano prerokovati, da bo ta knjiga za dolga leta naš slovenski best-seller.« IM ah ?. a brneli V založbi Garzanti je izšla humoristična zbirka »Umoristi del Novecento«. V knjigi je zbranih devetdeset pisateljev, ki so porazdeljeni po narodnostih: Italijani, Francozi, Nemci, Angleži, Američani, Španci, Rusi in Cehi. Vsebino poživljajo tudi slike, ki prav tako vzbujajo smeh kot šaljive zgodbe. Vrednost knjige sega preko običajnih »zbirk za na potovanje«, ki naj krajšajo čas. V zgodbicah se zrcali eno stoletje zdravega humorja, ki ga v razburljivih časih človek tako potrebuje, ifloimilihi plmocli u tujim V jzadnjem času so prevedli v tuje jezike več slovenskih pisateljev. V Moskvi je izšlo Izbrano delo Ivana Cankarja. V njem je objavljenih več črtic, roman Martin Kačur in tri drame. V angleškem jeziku so izdali v Londonu prevod romana Cirila Kosmača »Pomladni dan«. Državno založništvo mladinske knjige v Pragi je pa izdalo Prežihove. »Solzice«, ki jih štejemo med njegova najboljša dela. V ruščini je še izšel »Teleskop« Ivana Bratka, ki opisuje življenje naših internirancev v Gonarsu. Knjiga je že izšla tudi v drugi češki izdaji. I popevlie Besedilo: Lev Svetek » Muzika: Vladimir Stiasny Prišla je pomlad (Fox - moderato) Trararara, trararara, čuje se sred polja, Irararara, trararara, vigred je spet prišla! Majskih noči blaženi sni čislo vas prevzemo, smele želje tiho v srce kradejo se ljubo. Pripev: Tiho, liho prišla je v deželo pomlad, prav po prstih prišla je lahno, prelahno, na skrivaj dotaknila se spečih je trat, poljubila jih nežno, toplo. In že vzcvetela sta polje in ravan in zazvenela pesem je čez plan: zdaj nikar ne žaluj, zdaj nikar ne tuguj, zdaj se cvetja pomladi raduj! /.daj pomladi se le raduj! Besedilo: Aleksander Skale « Glasba: Jože Privšek Cesta bela (Medium fox) Ko sonce zlato sveti z neba, ko veter veje tja prek polja, zaželim si takrat prav močno, da odšla bi tja, kjer je lepo. Pripev: Glej, cesta bela kot svetel trak, v daljave modre vabi korak; od jutra, ko se dan zbudi, pa vse dokler se ne znoči, na stotine ljudi po njej hiti. Ah, cesta bela, kam vodiš mi? Kam tem ljudem sc tako mudi? To se sprašujem dan za dnem, ker vedno gledam svetli trak; po cesti beli vse hiti! Ko bleda luna sveti z neba, v noči srebrni se nam smehlja, zaželim si takrat prav močno, da odšla bi tja, kjer je lepo. Pripev: Glej, cesta bela kot svetel trak, v daljave modre vabi korak; a od takrat, ko se znoči, do jutra, ko se dan rodi, na njej nikogar ni, takrat vse spi. Ah, cesta bela, mar se ml zdi? Mar varajo le me zdaj oči? Dve senci glej, tesno objeti gresta zdaj to svetlo noč, to ni privid. Ah ne, to vse resnično je! Saj zdi se, kot da gledam sanje, ki jih sanjani vsako noč: dve senci, to sva jaz ln tl! Besedilo: Dragutin Britvič • Glasba: Miroslav Biro Mirno teče reka (Prva nagrada na festivalu v Opatiji) Mimo teče reka, mir utripa v žitu, zrak zaziblje misli, misli in gozdove. Krila ptic zdaj povsod vedro križajo nebesni svod, sonce, smeh tu in tam, veder človek ni nikoli sani. Ko zaslutiš pod rokami cvet, tu si velik ti in tvoj je svet. Mir potem, mir drhli, reka, gozd pa modri svod in li! Mavrico še snemi kakor sončno svilo, vse zlato bo dneva vanjo se stočilo. Krila ptic ... Smučarji na Sv. Višarjah Foto dr. L. Dolhar Stanko Vok Wišarsfca (Iz naj novejše knjige .Zemlja na Zaliomo rlncti mani n imnmn tuHi hnli GOSPODARSTVO Katera krma je cenejša? Vsak skrben gospodar mora težiti za tem, da s čim manjšimi stroški doseže čim večjo proizvodnjo, oziroma dobiček. To temeljno načelo gospodarstva velja tudi za živinorejo. Zato se mora vsak živinorejec vprašati, koliko ga stane določena krma in kaj z njo doseže. V spodnjem računu smo upoštevali krmila, ki jih naš živinorejec navadno uporablja, to je seno, suha detelja, slama in koruza. Vsakih 100 kg prvovrstnega sena, v katerem so trave, detelje in druge stročnice v pravilnem razmerju, vsebuje nekaj nad 44 krmilnih enot (ena krmilna enota krmna vrednost enega kg ječmena). Ce stane 100 kg tega sena 1800 lir, pomeni, da stane posamezna krmna enota okoli 40 lir. Sto kg prvovrstne suhe detelje — lucerne — ima 4 krmilne enote manj kot enaka količina prvovrstnega sena. Če bi bila cena suhi detelji enaka kot cena senu, bi vsaka krmna enota v detelji stala okoli 45 lir. Če pa krmimo živini tudi pšenično slamo, so stroški navidez manjši, kot če ji dajemo seno. če pa upoštevamo krmno vrednost pšenične slame, je račun povsem drugačen. Sto kg pšenične slame vsebuje komaj nekaj več kot 16 krmilnih enot in če stane ta količina 1000 lir, bomo za vsako krmilno enoto plačali 62 lir. Napredni kmetovalci dajejo v zadnjem času živini vedno več močnih krmil, predvsem koruze. Koliko ta krma stanc? če določimo ceno 4000 lir za vsak stot koruze, bomo za vsako krmilno enoto plačali okoli 37 lir, ker je krmilna vrednost koruze večja kot ona pri ječmenu in je v vsakem stotu koruze več kot 100 krmilnih enot. Iz teh številk izhaja, da je koruza zaradi svoje krmilne vrednosti najcenejša krma, slama pa naj draž ja. Iz tega tudi razvidimo, koliko znanja mora imeti napreden kmetovalec, če hoče pri živini doseči največji dobiček. Ker ima ži-1 vinorejec največ stroškov prav s krmili, mora ta vprašanja dobro poznati, kajti drugače lahko ima pri živini celo zgubo. Krompir Agnes Naročnik sprašuje, kje bi dobil to vrsto krompirja in kako ji pravijo Italijani. Agnes je v Nemčiji vzgojena sorta in Italijani ji niso spremenili imena ter se povsod imenuje Agnes. To sorto je treba kupiti ali naročiti pri podjetjih, ki prodajajo semenski krompir, predvsem pri kmetijskih konzorcijih. Videmski kmetijski konzorcij ga ima na razpolago vsako leto. Večje količine pa se dobijo v Brunecku (Brunico) pri tamkajšnji zadrugi za semenski krompir. JUŽNO SADJE NA ISLANDU Na otoku Islandu, ki je le nekaj km oddaljen od severnega tečaja in kjer je zelo hud mraz, pridelujejo vse leto banane, dateljne, grozdje in drugo sadje ter povrtnino. Gojijo jih v velikih rastlinjakih, ki jih ogrevajo s paro iz vročih vrelcev — geyser-jev. Z vodo iz teh vrelcev segrevajo tudi stanovanja. Okrog 97" C toplo vodo napeljejo z velikimi cevmi v zbiralnike, ki se nahajajo v obljudenih krajih, od koder prehaja v posamezne hiše. Boj rdečemu, pajku Rdeči pajek se je pojavil tudi pri nas in je že zelo razširjen tako na sadnem drevju kot na trtah in lepotičnem grmičevju. Proti rdečemu pajku se pozimi borimo z oleofosom, spomladi in poleti pa s sredstvom Fac extra. V 100 1 vode premešamo po 150 do 200 gramov tega sredstva, če škropimo z oleofosom pozimi, ne uničimo samo rdečega pajka, marveč tudi jajčka listnih uši in sploh ves mrčes, ki prezimuje na rastlinah. POSNETO MLEKO ZA TELETA Posneto mleko je za teleta prav dobro, a ne sme biti nakisano in ne mrzlo. Naravno mleko, ki ga tele sesa pri kravi, ima okoli 38" C; tudi posneto mleko za teleta mora imeti vsaj 30° C, toda ne več kot 40. Upoštevati moramo, da ima posneto mleko malo vitaminov. Manjkata pa predvsem vitamina A in D — vitamina rasti — ki smo ju s posnemanjem odstranili. Kot nadomestilo služi ribje olje, ki ga pa ne premešamo z mlekom, marveč ga zlijemo teletu v gobec, in sicer 8 do 12 gramov dnevno. Po vsem svetu se opaža, da se potrošnja mesa dviga, to tudi v Italiji in zlasti v naših krajih, kjer tudi gospodarsko šibkejši ne kupijo mesa samo ob nedeljah, marveč jim meso postaja vedno bolj dnevna hrana, pravilnejše začimba, ker je kupljena količina mesa majhna in siuži predvsem za napravo obare (omake). Le nekaj držav na svetu izvaža velike Količine mesa. Med nje spadajo predvsem države južne zemeljske poloble, to so Avstralija, Nova Zelandija in države južne Amerike, kjer je najvažnejša izvoznica mesa Argentina. Ta pa izvaža v zadnjih letih mnogo manj kot v prejšnjih, ker hoče zopet izpolniti živinorejo, ki je zaradi pretiranega zakola pretrpela hudo škodo. Med državami, ki v velikih množinah uvažajo meso, zavzema prvo mesto Anglija, na drugem pa so ZDA. Anglija kupuje predvsem v Avstraliji in Novi Zelandiji, a uvaža tudi precej iz Argentine. Na vsem svetu skušajo živinorejo dvigniti, ker se zavedajo, da se bo živina vedno laže prodajala. V vseh državah nastajajo tovarne močnih krmil, ker potrošnja stal- Radar proti toči Toča je še vedno najhujša šiba, ki lahko zadene poljedelstvo, kajti vsa dosedanja sredstva, s katerimi so se ji hoteli protivi-ti, so se izkazala kot neučinkovita. Toda znanstveniki ne odnehajo in vztrajno iščejo novih sredstev. Veliko pomoč nudi danes radar, s katerim lahko že z razdalje 300 km opazujejo zbiranje in tvorbo točo-nosnih oblakov in s tem lahko pripravijo obrambo ali vsaj opozorijo prebivalce ogroženih predelov. Opazovališče z radarjem je bilo na državne stroške postavljeno v Veroni, kjer so se zbrali izvedenci z vsega sveta, da nadaljujejo poskuse s popolnoma novimi vrstami raket. Važnost sestavljenih gnojil Potrošnja sestavljenih gnojil se stalno dviga, kar blagodejno vpliva na kmetijsko proizvodnjo. S sestavljenimi gnojili namreč nudimo rastlinam vse za . razvoj potrebne snovi, predvsem dušik (azoto), fo-sforovo kislino (acido fosforico) in kalij (potassa) ter še nekatere drobne snovi, ki jih rastline potrebujejo v manjših količinah. Mnogi naši kmetovalci gnojijo samo s superfosfatom, drugi samo z amoniakom. Prav redki gnojijo s kalijem, ki pa je za mnoge rastline še najvažnejši (krompir, detelja itd.). Sestavljena gnojila so pa bolj smotrna in imajo boljši učinek. Poleg tega imajo še eno prednost: z njimi prihranimo nekaj stroškov pri delovni sili, kar je danes tudi važno. Sestavljena gnojila so namreč bogata na odstotkih gnojilne moči, tako da 100 kg teh zaleže za 200 kg navadnih gnojil. Sestavljena gnojila pa imajo tudi eno hibo: nekatere kulture zahtevajo ene gnojilne snovi več, kot je vsebuje sestavljeno gnojilo. Tako potrebujeta pšenica in koruza več fosforove kisline, krompir več kalija itd. V teh primerih je treba pač dodati še nekaj navadnega gnojila. no raste. Pogoj za uspeh v živinoreji so prav krepka krmila, s katerimi dopolnjujemo krmljenje s senom. Danes hoče živinorejec v kratkem času in s kolikor mogoče majhno količino krmil doseči čimvečji uspeh. V perutninarstvu oziroma pri vzreji piščancev dobijo danes en kg mesa že s samo 2.3 kg primerne krme. Enake učinke skušajo doseči tudi v prašičereji in go-vedarstvu. Naši živinorejci morajo iti za časom oziroma za proizvodnjo. S samo domačo krmo bo proizvodnja mesa zelo draga in počasna. Potrebno je dodajati krepkih krmil. S tem pa ni rečeno, da lahko zanemarjamo pridelovanje domačega sena. Nasprotno! Živinorejec mora pridelati čimveč domače krme — sena, ki bo tudi tečno in bo zaleglo, ker bo imelo mnogo redilnih snovi. Zato pa mora urediti pašnike, se pravi spraviti z njih grmovje, kamenje in mah, pod-sejati jih s semeni žlahtnih krmnih rastlin in jih pognojiti. Senokoše in pašnike moramo urediti v zimskem času. V svetu primanjkuje mesa Vesef božič in uspeha polno novo teto želijo: Vesel božič in uspeha polno novo leto 1960 želi GOSTILNA ©sf tonska TRST — Ul. S. Nicolo 1 — Tel. 37-91» Kuret Miran IJVOZ IZVOZ Zaloga domačih in sortnih vin ter likerjev TRST - Ul. clella Fabbrica 4 Telefon 55-751 Vse za kmetovalce Idvatd Smtani TRST — Ulica Milano 18 — Tel. 35-169 Krma za živino — Žita — Umetna gnojila Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji — Orodje — Vsakovrstna semena TECHNA «9 *f UVOZ — IZVOZ TRST (302) - Ul. F. Filzi 17 - Tel. 35-907 Telegram: «TECHNALUIN» ZOBOZDRAVNIK Dr. Stanislav Pavlica TRST - Ul. Rittineyer 13 - Tel. 31-813 TRGOVINA JESTVIN l/tl. TRST - ul. DALVIANO 86 - Tel. 94-404 želi cenjenim odjemalcem vesele praznike TISKARNA l!T in lih I ii graplits TRST Ulica sv. Frančiška 20 - Tel. 29-477 vam hitro, solidno, poceni in lično izdela kakršnokoli tiskovino (poročna oznanila, voščila, posetnice, pisemski papir, lepake in letake, brošure itd). 'Spalka loA-fifrCLlVLCL TRST • Ul. sv. FRANČIŠKA 20 - Tel. 61-792 Želi vesel božič in srečno novo leto vsem prijateljem dobre knjige Andrej Bolko mr. ph. Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST — ULICA IORREBIANCA 21/11 linport - Export Telefon 31-315 <3>Xyist* TRST VIA CARDUCCI 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala TRGOVINA \A DROBNO IN DEBELO TRST — Trg S. Giovanni 1 — Tel. 35-019 Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in .noderne oblike. Prodaja tudi na obroke Vesel in blagoslovljen božič želi cenjenim odjemalcem Coli PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN OPČINE NARODNA ULICA 57/63 — Tel. 21-040 ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI &rr, (fi. Jitavatv Ordinira za zobne in ustne bolezni ter zobno protetiko dnevno od 15. do 18 ure v TRSTU — Ulica LAVATOIO 4/1 Dopoldne od 9. do 12. na OPČINAH Cenjenim gostom in odjemalcem želi srečno novo lete gostilna pefaros Qanilo KAVARNA N MESNICA BORŠT, št. 67 URARNA IN ZLATARNA ANTON MALALAN OPČINE — Aipinska 83 — Tel. 21-465 Vesele praznike TRGOVINA S ČEVLJI MARCEL MALALAN OPČINE — Proseška 18 — Tel. 21-465 BAR i/i/letlilt f* BAZOVICA Vsem gostom vesel božič »J Bratuž" GORICA — UL. MAM ELI 4 — TELEFON 34-78 Vsem cenjenim gostom želi vesel božič in uspeha polno novo letu! 0 f*t . Deuttvena OPČINE - Proseška ul. 39 Vedno založena s prvovrstnimi vini! TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA ■ , , _ Grgič Andrej PODJETJE LESNEGA KURIVA BAZOVICA, št. 97 ML ar el želi vsem klientom obilo uspeha v novem letu GOSTILNA MnscIhiotLa trti ,, Mi če tu” TREBČE, št. 17 GORICA — UL. ANGIOLINA — Tel. 23-29 Vsem gostom vesele praznike ] .. c njenim odjemalcem in gostom Želi vesel božič in srečno novo leto TRGOVINA r— • « an bar v^rcjic Angelo FERNETIČI, št. 13 ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA Daneu Alojzij OPČINE — PROSESKA ul. 13 — Tei. 21-041 AVTOTAKSI Komel Franc GORICA — TRG DE AMICIS 10 — TEL. 22-04 Električne in vodovodne napeljave iftemino Moten GORICA — UL. MATTIOLI 11 — Tel. 32-71 „U VINICOLA TRIESTINA 99 Dl ALBERTO URSIC TRST — ULICA CEC. RITTMEYER 20 — TELEFON 38-380 Želimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v letu 1960 IMAMO BOGATO ZALOGO ISTRSKEGA IN VIPAVSKEGA VTNA, KRAŠKEGA TERANA TER FURLANSKEGA IN VERONSKEGA VINA ZALOGA DRV, PREMOGA, STAVBNEGA MATERIALA P U 1 Ju GORICA — TRG CAVOUR 6 — Tel. 34-96 Kmečka banka Ustanovljena 9. 3. 1909 GORICA UL. MORELLI 14 Telefon štev. 22-06 PODJETJE ČUK l GORICA — TRG CAVOUR 9 — Tel. 35-36 — CORSO VERDI 54 — Tel. 21-60 RESTAVRACIJA t/ll V llniv v'tlt itfi Š*ti llniu&izi GORICA — PIAZZA VITTORlA, .? PODJETJE Plaliuta Ignac GORICA — UL. D. D'AOSTA 4 — Tei. 50-23 Kolesa, motorna kolesa, nadomestni deli in motorji znamke « I R I D E » HOTEL - RESTAVRACIJA Cervo dTor© GORICA — UL. BELL1NZONA 11 — Tel. 24-97 1 ZOBOZDRAVNIK Dr. Igor Franko GORICA — UL. CARDUCCI 7/1 — TEL. 29-09 LESNA TRGOVINA Erzetič = dediči GORICA - UL. MATTIOLI 1 - Tel. 28-39 Zaloga drv, premoga, apna in plina AGIPGAS. Ob nakupu vsake jeklenke (bombole) lahko dobite bogato nagrado TRGOVINA GALANTERIJE M. Bavcon GORICA - UL. CARDUCCI (Gosposka ulica) štev. 6 KROJAČNICA M. Bavcon GORICA - UL. S. GIOVANNI 5 Telefon 31-93 TRGOVINA JESTVIN 'Veiideek Le&doJi GORICA — UL. MONTESANTO 91 Telefon 32-85 Zaloga vina, likerjev ter najboljših briških in vipavskih vin BRIC IVAN GORICA — ULICA CROCE 4 TELEFON: pisarna 34-97 stanovanje 20-70 TRGOVINA JESTVIN Budihna Ciril GORICA — UL VENIERI 6 UL. V. VENETO — Telefon 29-18 ZALOGA GORIVA NA DEBELO IN NA DROBNO Vehik Juan UVOZ - IZVOZ GORICA — UL. LANTIERI 5 Telefon 25-27 TRGOVINA GALANTERIJE Jtlonemo GORICA — CORSO VERDI 113 TELEFON 22-29 €asa detla Jtana GORICA — UL. CASCINO 8 TELEFON 53-02 GOSTILNA FIEGE GORICA — PIAZZA E. DE AMIC1S II AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE Bratje Doljak GORICA - UL. DONIZZETTI 27 - Tel. 20-97 GORICA — TRAVNIK 4 TELEFON 53-95 TRGOVINA GALANTERIJE odi '3ii&t(UL>l(friL6~ (MIKULUS KARMELA) GORICA — UL. OBERDAN 6 TRGOVINA JESTVIN Sever Mano GORICA — UL. CARDUCCI 6 TELEFON 25-01 ZNANA URARNA ŠULIGOJ GORICA — UL. CARDUCCI 19 (Gosposka ulica) Zaloga koles, šivalnih strojev, triciklov, radijskih uparatov, televizorjev in avtomobilske opreme Josip Kerševani GORICA — CORSO ITALIA 76 — Tel. 26-43 TRST — STRADA DEL FRIULI 102 KLOBUCARNA GORICA — ULICA RASTELLO 28 Lapa izbiro moških klobukov — tildi znamke PANIZZA — tur ženskih klobukov, čepic, dežnikov itd. llfl.ip ČOLN SO ^ UA1 SE \ UURADLI !l DEBETA, ) LAD^O SO TEPCA?!/ UU.U ADL\!! RA3 Rl SE ZAUVALTEVAL. NA 6REČO SEM SE SE PRAVI ČAS SPOMNIL, DA Tl LAUliO NAPIŠEM / &VAR.ILO NA / PALMIN LIST. / MISEL,,. TODA - R3L 3E TRDON3A? TRDON-M 3E RONČNO Ut,PELO UU.RAt.Tl ČOLN. / O 1E1M UPAM , DA '5E f SEM 7.DA3 NA J, PREPRIČAN' LAOT |. POSLUŠA3! Kt>jra/T 3gi TAUjO TORE-52*' PREVARAL NAS ^EL.NISO GA POŽRLI MORSRI PSI' HI Ul, POGLES, L>ARO ULAVRN 1E VIDEN URVOLOČNl GUSAR, 30?A GULIUOŽA, ČE MU u.no URRADE LAD^O, llr.it l/.GUBLVSENO SIDRA ČOLN 'IVI PRIVEZAN R )ADSI, NA PALUBI PA SVA VIDELA ON KG A MALEGA MAHNIL [A NE.U.I ŠTORU //?{" ■ t Sl SLISAL«!! lRDON