Gospodarske stvari. Razglasi osrednega odbora Štajerske gospodarske družbe v Gradcu. I. Državne podpore drevesnicam in trsovnicam. Če bode visoko c. k. ministerstro kmetijstva v pospeh sadjereje in vinoreje po vsih krajih, v kterih še ni vinorejskib družeb, za to leto razpisalo podpore, se načela, kterih se je pri podeljevanju teh podpor dižati, že zdaj naznanjajo s tem namenom, da se vse o piavem čaau stori, Česar je treba, da se oni pogoji izpolnijo v dosego izrečene nakane. Ta načela so: 1. Podpoie sele okrajnim zastopom za okrajae drevesuice in trsovnice ali srenjam (občinam) za srenjske (občinske) drevesnice in trsovnice izplačujejo, ako 2. se dokaže, da je prilično zemljišče po pravnih listinah zagotovljeno v stalno odmeoibo omenjene nakane, in se 3. od okrajnega ali erenjskega zastopa izreče, da se zaveže: a) dobljeno podporo le v napravo in vzdrževanje drevesnice in trsovnice porabiti; b) o porabi podpore ob svojem času račun ali rajtingo položiti; c) drevesnico tudi za poduk šolskej mladeži pripuščati in požlabtnjena drevesca sosednim kmetovalccm po znižaui ceni oddajati. Osredni odbor štajerske gospodarske družbe si pa piidržuje pravico pozvedovati po poslancih o stanju podpiranib drevesnic, in ako bi zvedelo, da podpora zarad kterekoli nedostatnosti svojega namena ne dosega, tirjati, da se sprejeta podpora nazaj plača. II. Nakupovanje goveje živine za p 1 e m e. Osredni odbor je sklenil za dražbo plerneninih bikov in telic v starosti od 1 7a—2 let čiste Muricodolske in Marijindvorske krvi, ki bode Bred meseca maja t. 1. v Gradcn, ne le na gornjem, ampak tudi po siednjem in spodnjem Štajerskem iz državne podpore nakupiti in je s tem nakupovanjem poveril c. k. deželnega živinskega zdravnika gospoda dr. M. Klingau-a v Gradcu. Tisti kmetovalei tedaj, ki imajo take za pleme popolnoma pripravne in čistokrvne živine, bike in telice za oddajo, naj svoje ponudbe z natančnim popisom plemena, starosti in cene najdalje do 8red meseca aprila naznanijo, da se morejo ta živinčeta v prvib dneb meseca tnaia od našib pooblaščencev ogledati oziroma nakupiti. V Giadcu meseca febiuarja 1874. Osredui odbor štajerske gospodarske družbe. Gospodarske sknšnje. Nova iznajbda zanamakanje travnikov. Vsaka voda ni dobra na travnik, — tako pravi marsikateri kmet; al Čehi in za njimi tudi Korošci, gornji Štajerci, Moravci in dntgi so spričali, da je vsaka voda dobra na travnik, ako se le prav rabi. Po teh deželab imajo močilnike, v katere vodo vjemajo, in jo vsak večer ali vsako jutro po travniku izpuščajo; če pa voda sama na sebi ni dobra, denejo nekoliko gnoja v močilnik, kar se prav obilno izplača. Kolikor več sena se po takem namakanji travnikov pridela, to vai dobro vedo. Vendar se tako močilo travnikov dozdaj ni moglo zeld razširiti, ker zapiranje in odpiranje zatvornice močilnika je stalo 6 do 10 gld. na leto, če je močilnik blizo kake hiše bil; ako je pa travnik z močilnikcm dalječ od biše bil, kar se večidel primeri, se je pa odpiranje in zapiranje zatvornice v močilniku le takrat izplačalo, ako je bilo več tiavnikov in tedaj več močilnikov zaporedoma in tudi dosti vode zraven. Al kje pa je potem kontrola (nadzorstvo) za odpiranje? Jaz sem pa zdaj iznajdel prav prosto naredbo, po kateri voda saraa zatvornico, kedar je močilnik z vodo napolnjen, odpre, kedar pa voda po travniku izteče, zatvornica spet nazaj pade in odtok močilnika zaklene. Vsak tesar to pripravo, ako jo je videl, labko naredi. Dobil sem od vis. ministerstva piedpravico (privilegijo) in sem pripravljen vsakemu za majhne krajcarje to narediti. Večidel vsak kmet ima v kakosnem kraji pašnika kaki prostor, kjer je en palec (colo) močen studenec ali potok blizo; s toliko vode se da en do treb oralov pašnika dobro namakati in tako v najboljši travnik spremeniti. Prosim vas, ki take močilnike za namakanje travnikov že imate, da se bitro v frankiranih pismih na-rne obrnete, da vam vsem, ki ste v enem kraji, ob enem gori omenjeno samodelalno zatvornico naredim. Ko bodo drugi gospodarji očitni dobiček videli, bodo vas gotovo posnemali. Dobro bi bilo, da bi vsaka kmetijska družba, poddružnica in vsaka kmetijska šola en močilnik moje znajdbe dala narediti.*) Na sv. Gori, 5. svečana (poata Sava, Sttdbabn.) Simen Kosmač, admiuistrator. Amerikanski rožni krompir. Leta 1869 so začeli v Ameriki novo sorto krompirja pod gori povedanim imenom saditi. Ze seme so jako drago plačevali. Ta krompir je debel, podolgat, na obeh koncih kakor piirozan. Kožo ima tanko, gladko in nekako rožne bliačave. Meso je trdo, belo in močnato in se da prav" naglo skubati. Tudi zori kmalu in je krompir v *) Ko zvemo ceno te naprave, jo razglasimo. Vred. 8—9 tjednih po 6ajenjn popolnoma zrel. Poleg tega se ta krompir dolgo časa ohrani, je nespremenljive dobrote in svoj dober okus izvanredno dolgo obdrži. Proti mrazu ne le v kleti, ampak tudi kot rastlina na polju je malo občutljiv in se odliknje po posebni obilnosti močica, (Starke). Tudi skoro štirikrat toliko rodi kot drugi navadni krompir. Dobro bi ga bilo torej saditi. Seine se dobiva: Ernst Bablsen, Sammenbandlung in Prag, Rossmarkt 59., colni cent po 8 gld. 75 kr. Nemako ime je: nEarly Rosenkartofel".