S L O V S T V E N D R O B E C I Z D O B E F R A N C O S K E I L I R I J E 
V svo jem č lanku o mar ša lu Marmon tu v SBL o b ž a l u j e prof . Kidrič, da j e 
n a j t i t ako malo odmevov in poroči l o našem k u l t u r n e m in p o s e b e j s lovs tvenem 
ž i v l j e n j u v spominskih zap isk ih v idne j š ih mož, k i so v dobi f r a n c o s k e I l i r i j e 
b iva l i v naš ih k r a j i h . I m e n o m a n a v a j a samo dva : M a r m o n t a in Ch. Nodiera , 
k i da s ta ed ina posvet i la n e k a j s t r an i t emu b i v a n j u v svoj ih spominih, ko s ta 
se v rn i l a v F ranc i jo . 
Opozor i l b i n a č lanek , ki ga dos l e j ni navede l ko t zgodovinski v i r še 
noben prisée p r i nas. To j e »Kra tek opis mes ta L jub l j ane« , 1 k i ga j e nap isa l 
o pr i l ik i l j u b l j a n s k e g a kongresa 1821 f r ancosk i pesnik , jezikoslovec, zgodo-
v ina r in časn ika r J ean P i e r r e Brès (1782—1832), doma iz Limogesa. K a k o r 
Nod ie ra j e tudi n j e g a v ihar Napoleonovih vo jn p r igna l v L j u b l j a n o , k j e r se 
j e 1813 seznani l z n j im . Anal iza n e k a t e r i h mes t v č l anku kaže, da bi u tegni l 
b i t i ta mož tudi pisec k r a t k e g a geološko-zgodovinskega p r i k a z a L j u b l j a n e in 
n j e n e okol ice z nas lovom »Observat ions sur le sol de Laybach e t d e ses en-
virons«, ki j e n a t i s n j e n s š i f ro В. v l j u b l j a n s k e m f r a n c o s k e m u r a d n e m listu." 
K a k o r Nodier v s v o j e m č l anku o Ljubljani® se tudi Brès n e o m e j u j e s trogo 
na opis samega mesta , t emveč upoš teva tudi n j e g a okolico, p r i čemer pa k a ž e 
dosti o s t r e j š e o k o za o p a z o v a n j e in bo l j š e p o z n a v a n j e s tvar i k a k o r Nodier . 
N j e g o v opis tudi ni t aho poln razn ih mi to loških n a m i g a v a n j , pač pa n a m 
skopo, a venda r dovol i s tva rno poroča med drug im o s t a n j u t a k r a t n e g a slo-
venskega slovstva, za k a t e r e g a j e dobil i n f o r m a c i j e od Žige Zoisa, к а к о г j e 
videt i iz č lanka . Mesto, ki govori o s lovenskem slovstvu in j e z i k u na str . 113 
in 114, se glasi: 
»V L j u b l j a n i se govori nemško, i t a l i j ansko in k r a n j s k o , ki j e n a r e č j e 
s lovanskega jez ika . T a j ez ik j e n a j b o l j r a z š i r j e n po Evrop i ; celo ruščina , 
k a k r š n o govore v Pe t rog radu , ni d rugega k a k o r eno izmed n j egov ih na reč i j . 
G. b a r o n Zois, č igar duševn i da rov i d ič i jo mesto L j u b l j a n o , j e bil m n e n j a , 
d a j e mogoče spoznat i podobnos t med s lovanskim jez ikom in s a n s k r t o m : 
k n j i g a g. Langlčsa* o tem z a d n j e m j ez iku mu j e da la pr i l iko, da j e opazi l t e 
podobnost i . Ker pa s lovanski j ez ik ni rodil še nobenega de la k las ične v r ed -
nosti , sploh ni posta l p r e d m e t za š t u d i j u č e n j a k o v . Obsežne n a r o d n e pesmi 
b r e z raznoličnost i , n e k a j l j u b k i h p r ipovedk , več pesmi po zgledu s ta r ih od, 
s lovnice in s lovar , ki j e šele p r a v k a r končan,6 to so zak lad i s lovanskega j e -
zika, k i se govori na K r a n j s k e m . Naš čas t ivredni sodelavec g. C h a r l e s Nodier 
j e o b j a v i l p revod n e k a t e r i h s lovanskih pesmi, med ka te r imi j e omembe v redna 
pesem z nas lovom .Kresnica' .6 P r id iga se n a splošno v k ran j šč in i . Ta jez ik 
n i k a k o r ni b r ez n e k e h a r m o n i j e in raznol ičnost i v svo jem p r e g i b a n j u ; čeprav 
ima vel iko gol tnih glasov, j e v e n d a r p r i m e r e n za glasbo. D o s t i k r a t so m e 
1 J. P. Brès, Notice sur la vi l le de Laybach . Anna les de la l i t t é r a t u r e e t 
des a r t s . Pa r i s 1820—21, t. 2, pp. 108—14 (Bibl. Nat ion. I n v e n t a i r e Z 20.785, t. 2). 
3 Le T é l é g r a p h e officiel , 11. f e b r u a r j a in 4. marca 1813; pona t i s : Cha r l e s 
Nodier , S ta t i s t ique i l lyr ienne . L j . 1933, 103—08. 
3 C h a r l e s Nodier , Laybach . La Quot id ienne . (Paris) 15. j a n . 1821. 
* Langlès , s p r av im imenom Sir Cha r l e s Wi lk ins (1749—1836), j e bil an-
gleški or ien ta l i s t , p rv i Evropec, zmožen sanskr t a , in eden izmed us t anov i t e l j ev 
i n d i j s k e f i lologi je . 1808 j e izdal k n j i g o : A G r a m m a r of the Sansk r i t a language . 
Pr i in . »Le Moni teur Universel« (Paris), 1. avg. 1811, str. 815. Zois j e imel v 
svoj i kn j i žn ic i f r ancosk i in i t a l i j ansk i posne tek te g ramat ike , kukor k a ž e 
ka ta log n j e g o v e bibl io teke , o h r a n j e n v NUK. 
3 Miš l jen ie tu Vodnikov »Slovar nemshko-s lovensko-lat inski«, o k a t e r e m 
j e poroča l Nodiier v T e l e g r a f u 27. j u n i j a 1813. 
6 Le Vers lu isant d ' Ignazio Giorgi . Le T é l é g r a p h e off iciel , 20. j u n i j a 1^13. j} 
Pisec š t e j e pesem med s lovenske. 
o č a r a l e pesmi, ki j i h vaščani p r e p e v a j o po c e r k v a h in po deželi. Mnoge n j i -
hove pesmi, ki so v e r j e t n o zelo s tare , v s e b u j e j o mot ive k a r n a j b o l j gan l j ivega 
iz raza in se z l ahkoto p r i l ega jo h a r m o n i j i spreml jave .« 
France Dobroooljc 
D O D A T E K K Č L A N K U O » S O N E T N E M V E N C U « * 
Glede n a t rd i tve v o m e n j e n e m č lanku , zlasti glede n a opombo 24., s tr . 
242 p r i o b č u j e m odgovor, k i sem ga p r e j e l že po izidu č l anka od p r e d s e d n i k a 
Accademie degli In t rona t i v Sieni na v p r a š a n j e o izvoru in obl ik i s ienskega 
sone tnega venca k a k o r tudi n a p rošn jo , da mi p o š l j e k a k p r i m e r i t a l i j an -
skega sone tnega venca, k i bi bi l zložen na ta način. Odgovor , k i sem ga p r e j e l 
po p o s r e d o v a n j u N a r o d n e in un ive rz i t e tne kn j i žn i ce v L j u b l j a n i , s love po 
izpust i tvi nas lova in uvoda : 
»Nelle p roduz ione di minore impor t anza degli Accademici In t rona t i Se-
nesi, r i e n t r a n o a n c h e i »sonetti coronali«, o corona di sonett i , la cui ispira-
zione f u t r a t t a c e r t a m e n t e dagli an t ich i poet i toscani, che li usarono, come 
dice i l Cresc imbeni nel la sua »Istoria dél ia volgar poesia« (Venezia, 1731), о 
c h e la m a t e r i a lo r ichiedesse, о fosse Ioro pens iero c o n t i n u a r e un a rgomen to 
p e r d u e o t r e о p iù sonett i , co l legandone ins ieme i sent iment i , in guisa che 
ne résu l tasse u n a composiz ione unica , come avevano fa t to Fazio degli Uber t i , 
Fo lgore da San Gimignamo e C e n e dél ia C h i t a r r a . 
Gli In t rona t i ch i amarono ques to modo di sc r ivere in poes ia »tesser corone« 
e cioè f a r e u n a composizione di 15 sonett i , l 'u l t imo dei qual i p r e n d e il nome 
di »magistrale«, e dai cui vers i t raggono il pr inc ip io e il f i n e i tu t t i gli a l t r i 
quat tordic i . 
Siamo spiecenti di non po t e rne inv ia re la copia r ichies tacene, p e r c h e non 
Ii possediamo.« 
N a j z n a č i l n e j š i se mi zdi z a d n j i ods tavek , iz k a t e r e g a posnemam, pa n a j 
misl im p r a v a l i se mot im, d a mi iz t is te a k a d e m i j e , k j e r bi n a j b i l sonetni 
venec doma, n e m o r e j o poslat i nobenega p r i m e r k a , k e r ga n ima jo . D r u g a 
i z v a j a n j a p redsedn ika s ienske a k a d e m i j e so pa posneta iz k n j i g e Cresc im-
beni L 'Is toria del la vo lgar poesia I. In Venezia, MDCCXXXI, 211—15, k a r j e 
razv idno iz p isma samega in k a r se j e dalo ugotovit i med tem tudi iz Cresc im-
b e n i j e v e kn j ige , ki sem jo na srečo dobil v zagrebški vseuči l iški kn j ižn ic i . 
T a k o j e bi lo l ahko spoznati , da so iz C r e s c i m b e n i j a č rpa l i svojo modros t o 
sone tnem vencu t ako Q u a d r i o k a k o r tudi F e r n o w in končno s e d a n j i prez i -
dcn t Accademia degli In t rona t i . Za P r e š e r n a pa j e še vedno up rav i čena do-
mneva , da se j e o obl iki sone tnega venca poučil n a j b r ž p r i F e r n o w u in p r i 
t is t ih piscih nemških met r ik in poet ik , ki so se okoris t i l i z n j i m (Grotefend, 
Di lschneider ) . 
D a p a spoznamo, k a k o malo j e vedel povedat i o sone tnem vencu tudi 
Crescirtlbeni, zlasti da vidimo, k a k o n e j a s e n in redkobeseden j e ta poglavi tni 
vir za to v p r a š a n j e , k a d a r bi bi lo t r eba povedat i , ka t e r i i t a l i j ansk i pesniki so 
spletal i sonete na ta način , hočem navest i n a j v a ž n e j š e misli iz n j e g o v e k n j i g e . 
Ko j e našte l n a j r a z l i č n e j š e v r s te p reds iensk ih sonetnih vencev od Faz ia degli 
Uber t i »il qua l e f t e n d e la ma te r i a de ' f e t t e pescat i mor ta l i in f e t t e fonet t i , 
a f f e g n a n d o n e uno p e r c i a fcun peccato« do Ann iba la Ca ra , ki j e zložil venec 
devet ih sonetov »contra il Caf te lve t ro« , n a d a l j u j e : 
* Slavis t ična r ev i j a , 1949, str. 231—249.