PLANINSKI VESTNIK 10/
napovedovalec, lektor, novinar, urednik in strokovnjak za radijski govor. Uveljavil se je v radijskih reportažah, predvsem s temami iz planinskega življenja. Pomemben je njegov delež pri snovanju 2. programa (Val 202). Med drugim je urejal oddaje Odmevi z gora, Nedeljska izletniška torba, Izletniški kažipot itd. ter radijski časopis Naš govor. Na fakulteti za družbene vede pa je predaval predmet Javna občila in komunikacijska tehnologija - radio.
Za televizijo je napisal scenarije za oddaje V kraljestvu Zlatoroga, Vsak dan je bolj zelena naša gora, Ajdna in V hribih se dela dan. Bil je urednik oz. sourednik naslednjih knjižnih izdaj: Jakob nad Preddvorom, Zbornik Preddvor skozi čas, Bil sem na Triglavu, Kako na Triglav, Vojne podobe iz Julijskih Alp ter Pavla Kunaverja Brezna in vrhovi ter Moje steze, Toneta Škarje Stene mojega življenja, Danila Cedilnika Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic, Leva Svetka O spominih na Beneško Slovenijo ter Dušana Jelinčiča Zvezdnate noči. Od leta 1980 do 1986 je urejal Planinski vestnik. Sam pa je napisal naslednja literarna dela: Mount Everest - Sagaramatha, Zlata naveza, Gore v ljudeh in Lotosov svet.
Gospodu Marjanu Krišlju, prijatelju, ljubitelju gora in strokovnjaku za pisano in govorjeno besedo ob njegovi pesniški zbirki obenem iskreno čestitamo za življenjski jubilej, 70-letnico rojstva.
Ciril Velkovrh
001
lahko s ponosom ozremo tudi na gozdnato Pohorje. Pred kratkim je založba Sidarta izdala izletniški vodnik Štajerska avtorjev Jurija Pivke in Nataše Galun, ki zajema tudi pohorske stezice, ob tem pa se prav tako velja spomniti monografije Vedno zeleno Pohorje, ki je izšla konec lanskega leta pri založbi Kapital iz Mariboru. Njen avtor je Jurij Pivka, knjiga pa je v tem trenutku edino tovrstno delo, ki na dokaj bogat način predstavlja pohorska prostranstva. Okoli 140 strani velikega formata s trdimi platnicami krasi veliko število avtorjevih fotografij, teksti pa so podani v treh jezikih - slovenskem, nemškem in angleškem. Na ta način je knjiga zanimiva tudi za tujce, ki z njo odkrijejo še en prelep delček Slovenije. Vsebina je razdeljena na pet delov: Mariborsko in Ruško Pohorje, Slovenjebi-striško Pohorje, Zreško Pohorje,
Vedno zeleno Pohorje
Kdo ve, zakaj se založbe nekako izogibajo osrednjega štajerskega pogorja, mogoče je vzrok tudi v tem, da ni avtorjev, ki bi bili pripravljeni "obdelati" ta skrajni vzhodni konec Centralnih Alp. Preveliko področje, za nekatere nezanimivo, premalo znano...? Kdo ve, vsekakor pa se ob vseh slikovitih dolinah, markantnih vrhovih nad njimi in številnih naravnih zname-460 nitosti širom naše male dežele
Ribniško Pohorje in Slovenjegra-ško Pohorje. Vsako območje oziroma poglavje ima še nekaj podpoglavij, v katerih so predstavljene nekatere največje znamenitosti, tako naravne kot tudi kulturne (npr. Sv. Areh, Slap Šumik in pragozd, Planje - visokogorski travniki, Lovrenška jezera, Kremžarjev vrh...). Vsako področje in znamenitost je predstavljena s kratkim besedilom, ki podaja osnovne značilnosti oziroma informacije, poudarek pa je predvsem na fotografi-
jah, ki dokazujejo, da nam ni treba vselej plezati na visoke vrhove, da ulovimo v objektiv lepe podobe narave. Avtor je v knjigi predstavil poleg naravnih in kulturnih znamenitosti tudi obilo turističnih in rekreativnih možnosti, ki jih ponuja Pohorje. Kljub vsemu pa se ne moremo znebiti občutka, da bi lahko bila knjiga besedilno močnejša, še posebej, če se zavedamo, da pokriva izredno široko in pomembno področje. Kar se tiče izbora fotografij pa ob nekaterih ponavljajočih se motivih pogrešamo predvsem živalski svet Pohorja, zdi se tudi, da so nekatere fotografije ob reprodukciji izgubile svojo barvno polnost. Zagotovo bi tudi oblikovalci lahko še rekli kakšno besedo pred dokončno podobo knjige. A to so sedaj lahko kvečjemu le nasveti ob morebitni novi izdaji. Vsekakor pa je Vedno zeleno Pohorje monografija, ki je v tem prostoru potrebna, še posebej ob vse hitrejšem razvoju in številnih možnostih, ki se odpirajo v zadnjem času. Primerna je tako za promocijo, kot tudi za ohranitev podobe Pohorja, ki je kmalu ne bo več.
Boris Strmsek
Božanski mir gora
Aleš Tacer
V nosnicah polje mi vonj po nevihti; v steno zagrebem drhteč v divji ihti.
Le malo se, malo, previs ta še zmorem; tej ujmi besneči potem bom pokoren.
In gora zaenkrat še skriva prezir. Kljub burji začutim božanski nje mir...