190 Naši dopisi. Iz Gorice 9. junija. — Gorica nima županaF Dr. Depretis, dosedanji župan goriški, odpovedal se je dne 1. t m. županstvu. Uže delj časa čule so se po našem mestu govorice o nerednostib pri mestnem denarnem gospodarstvu; od dne 20. preteklega meseca pa se je to govorilo uže na podlagi zanesljivih poročil iz mestnega zbora, čulo se je, da so denarne nerednosti velike, zahtevalo seje, šepetalo še o večih in naše mesto bilo je in je se brez ozira na stranke zel6 zelć nezmirjeno. — Imel je župan sicer tudi svoje zagovornike, toda zagovorom ni se verjelo in tudi neko pojasnilo, ki se je v seji mestnega zbora 1. dne t. m. prebralo po odstopu županovem, meščanov ni pomirilo; o gnjilobi mestnega gospodarstva tedaj ni dvomiti, na-drobnosti pa „Novicam** naznanim, kedar se zvedć zanesljive. Iz Motnika 8. junija. — „Novice*' so uže večkrat priobčile kako starinsko slovensko listino; tukaj tudi jaz eno pošljem, katera kaže, kako so uže za francoskih Časov slovenščino spoštovali in kako je slovenski narod pri cesarskem dvoru v čislih bil, in da je gosposka vedela, da tukaj Slovenci stanujejo, katerim je treba oznanila po slovensko razglašati. Listina je lokalno zgodovinsko važna, kakor tudi jezikoslovno, ka-košna je bila za časa Francozov slovenščina in nemščina. Ta listina se je hranila v tukajšnjem tržkem arhivu in mi je izročena, da jo objavim. OSNANILO. Po pofebnimu fklepu zefarfkiga efterajharfkiga inu zefarfkiga franzofovfkiga dvora osnani doli pod pi-fan dvorni oblaftnik: de je terg Motnek, katir je dosdaj pod efterajharfko gofpofko bil, s' vfo semljo, katira kr njemu fiifhi ilirfki gofpofki zhesi dan. 191 Tedaj fo v' imenu Njih f vetlofti nar vifhiga zefarja efterajharfkiga, ogerfkiga inu pemf kiga krajia i. t. d. vfi prebivalzi: tiga terga od dodosihmalne dolnolti Tvoje perfege proti efterajharfkimu desbelnimu gofpodu od-vesani, kir fe njim obzhutiki prave ozhetove hvale sa njih vfelej pokasano podloshno sveftobo, lubesni, inu marnoft ifkaahe, inu fo fvoji prihodni ilirfki gofpofki vkasani. Dano v' zefarfkimu krajievimu mejnimu meftu Žela dan meliza maliga trauna 1811. Njih zef. kraji, apoiloi. Sveftlofti pravi kamrar, inn fkrivni fvetvavez, zefarfkiga Leopoldoviga ordna koman-der, Boraodniga komitata na ogerafsim vifhi tovarfn iuu sa sdaj zef. kraji, dvorni oblaftnik per poterjenju novih meji. Joahef flahti Klobuiezksy. Z Dobrove pri Ljubljani 13. junija. (Vreme. Nemarnost zdravnikova.) Sv. Medarda dež nam uže prav preseda, boljše senožeti so popolnem zrele za košnjo, pa nihče si ne upa začeti, ker je zdaj nad teden dni vsak dan gotov dež. — Znano je, da so preteklo leto tudi pri nas koze zelo razsajale, akoravoo, hvala Bogu, letos niso bile tako hude, da bi bilo, kakor poprej , mnogo otrok pomrlo; vsaj v tolažbo je tedaj starišem , da se otrokom koze v redu stavijo, toda s stavljenjem k6z imamo pri nas uže nekaj let velik križ. Zdravnik, kateri v ljubljanski okolici ta posel oskrbuje, je tako nezanesljiv — da ne rečemo zaslužene ojstreje besede — da bi bilo res čas, da za to poklicane gosposke rečejo resno besedo. — To nedeljo bilo je namreč oznanjeno, naj v torek 13. t. m. dopoldne ob 11. uri pri-nes6 matere vse od meseca marca lanskega do marca letošnjega leta rojene otroke, da se jim koze stavijo. Torek pride, matere res prinesč od bližnjih in oddaljenih krajev svoje otročiče, ter čakajo in čakajo, toda — za9tonj. Zdravnika ni bilo — kakor uže pred par leti ne! Zastonj so sirote hodile dolga pota, zastonj čakale dolgo časa in zastonj mudile zdaj , pri tako obilnem poljskem delu, svoj dragi čas. — Nočemo ponavljati po vsem opravičenih izrazov nezadovoljnosti, ki smo jih o tej priliki čuli; upamo pa, da bodo slavne gosposke takim neredom konec storile. Iz ljubljanske Okolice 13. junija. — Najprvo bodi z veseljem povedano, da letina skoro brez vse izjeme prav lepo kaže, še po slani osmojeni krompir se je popravil. Vsak se tega pogleda veseli, a tudi s strahom in trepetom gleda vsak črne oblake, katerih se skoro vsaki dan podi čez poij'e po več. Do zdaj nam je ta šiba božja še prizanesla, čeravno je šla uže dvakrat prav blizo memo nas; Bog daj, da bi nam še zanaprej! Narodna zavest je vzbujena tu okoli, kakor malo kje; če bi uže nič druzega ne pričalo o tem, pričajo maji o sv. telesu postavljeni, s katerih vidiš dolge in široke slovenske zastave vihrati. Posebno se v tem od-likuje St. Vid, kjer sem včeraj bil in videl, kaj so bili napravili za sv. Telesa dau. To je visokih majev in dolgih narodnih zastav! To je krasnih obokov ali slavolokov, koder je procesija sla, na katerih se vse kar blišči in lesketa! Jasen dokaz, kako so dekleta in fantje vneti za božjo čast, pa tudi za narodnost, za kar oboje žrtvujejo veliko denarja in truda. V tem obziru je Št. Vid res izgledna vas vse ljubljanske okolice. Naj bi jo jele posnemati vsaj polagoma tudi druge, do zdaj Še bolj mrzle vasi! Zdaj pa nekaj druzega manj veselega, da kar naravnost ne rečem : škandaloznega. Okrajno glavarstvo ljubljansko je bilo namreč dalo razklicati in s prižnic oznaniti, da bode v ponedeljek 12. t. ncr okrajni zdravnik prišel otrokom kozč stavit in to v Šiško ob sedmih zjutraj , v Št. Vid ob devetib , v Medvode in Soro pa popoludne, naj toraj stariši prineso otroke ob teh urah v dotične kraje. Ljudje so res prišli z otroci, nekateri — posebno v Medvodah in Sori — iz prav daljnih krajev, čakali in čakali, da so postali lačni oboji, odrašeni in posebno otroci, pa okrajnega zdravnika ni bilo in bilo ga ni; v Št. Vidu na pr. so čakali celih 5 ur, da so otroci vse zemlje tam pojedli, v Sori pa ce!6 do noči. Slednjič so se vsi nevoljni razšli. Vprašam toraj: Je li prav tako tako, da se ubogim ljudem čas krade in se za nos vodijo? Kdo je kriv, da se je to zgodilo več sto ljudem, ki so z otroci deloma od daleč prišli: c. k. okrajno glavarstvo ljubljansko ali pa gospod okrajni ranocelnik? S kakim odgovorom bi nam bilo pač vstre-ženo, ker ljudje so zavoljo tega res zelo razburjeni in to po pravici. Iz Ljubljane. (Banket na Čast novo izvoljenemu županu g. Grasselliju.) V nedeljo ob 1. uri popoludne sešlo se je nad 130 narodnih volilcev v veliki go3tilnični dvorani gosp. Tavčarja, da počastijo novo izvoljenega narodnega župana gosp. P. Grassellija ter izrazijo svoje veselje o njega izvolitvi. Dvorana bila je j'ako okinčana s cvet licami, bršlinom in drugim zelenjem in z mnogobrojni mi zastavami. Gospod Grasselli imel je svoj sedež pod okusno okinčanimi slikami presvitlega cesarja in cesarice. Kmalu po 1. uri pričela se je pojedina; mize bile so okusno in vabljivo pokrite , jedi izvrstne, ni čuda, da smo se tako prisrčno dobro imeli, kakor se sploh človek le veseliti zamore v veseli družbi domači. Saj smo se zbrali ljudje enih misli, ene ideje, in ta je: Bela Ljubljana ima zopet narodnega župana. Bog ga živi! Gosp. dr. Papež kot prvomeBtnik odbora za banket poprime besedo, pozdravi vse navzoče narodne volilce, isto tako pa tudi gospoda iz nasprotnega tabora ter pravi, da je to dobro znamenje in dokaz, da bodemo kot meščani delali z združenimi močmi za blagor mesta. Tudi naš presvitli cesar izbral si je za svoje geslo: ,,Z združenimi močmi". Zato zakličem: Bog živi našega presvitlega cesarja Franc Josipa LI Med navdušenimi živio-klici zaigrala je vojaška godba cesarsko himno, pri kateri so vsi navzoči vstali. Potem govori gosp. dr Zarnik. On pozdravlja novega župana kot starega bojevalca, ki se je hrabro boril za naše narodne pravice, in izreka željo, da bi župa-noval mnogo let slovenskemu narodu na čast, ljubljanskemu mestu na korist, sebi pa na veliko slavo! (Živio klici.) Gospod župan Grasselli zahvaluje se z gorkimi besedami na zdravico ter napije beli Ljubljani in njenemu stanovništvu. (Živijo! slava!) Dalje napije gosp. Kušar gospodu deželnemu predsedniku Winkierju; gosp. dr. Tavčar domovini in Ljubljani slovenski. Potem se prečrajo telegrami, ki so došli iz Rado-lice, Prage, Samobora, Celovca, Inomosta, Vipave itd. Dalje prečita dr. Tavčar lepo pesem , katero je z* današnjo slavnost zložil pesnik gosp. S. Gregorčič, ka tero so vsi navzoči s ploskanjem in burnimi živio-klici pozdravili. Potem so govorili še gospodje: stavbeni svetovalec Fr. Potočnik, župan Grasselli, Janko Kersnik. Gospod Klun napije vsem unanjim rodoljubom, gosp. dr. Zarnik pa predlaga, naj se odpošje telegram gosp. grofu Taaf feju, kar se takoj izvrši. Napivali so dalje: inženir Dufć avstrijskim Slovanom , g. dr. Zarnik na spomin umrlih dveh boriteijev dr. Bleiweisa in Jurčiča itd. Primanjkuje nam prostora, da bi našteli vse govore in napituice, katere so se vršile kar ena za drugo in vsaj tudi ni mogoče, da bi človeku pri kozarcu pe- 192 nečega se šampanjca vse v glavi ostalo, kar sliši in ko mu v srcu še veaDO odmevajo lepe besede gosp. Gregorčičeve : „Bog živi te, bela Ljubljana, Ti zdaj naš ponos in uzor, Bog tvojega živi župana, Bog živi ves narodni zbor!" — (Iz odborove seje c. k. kmetijske družbe 4. t. m.) Odločujejo se podpore c. kr. ministerstva kmetijstva in sicer se odloči za nakup ruskega lanu 300 gold., za povzdigo sadjereje 200 gold., za ovčjerejo 200 gold., za čebelorejo 150 gold., za ribarstvo 50 gold., za nakup muricodolskih in belanskih bikov 2000 gold., za napravo umnih vodnjakov dovoljenih je 1200 gld. — Poroča se o vpeljavi deželnega zakona o uničevanji deteljne pre-denice. — Ljudski šoli v Premu in v Kostanjevici dovoli se vsaki 10 gold. za pridno pokončevanje gosenic, kebrov in drugih mrčesov. — Na prošnjo gosp. vodje R. Dolenca na Slapu za podporo, da bi se šel učit v Bohinj sirarije, in jo potem vpeljal na Nanosu in na Rakovniku, odgovarja se, da letos ni dovoljenih nika-koršnih podpor za sirarijo; sicer pa zadeva ta stvar bolj kmetijsko podružnico vipavsko, ki ima precej svojega premoženja, katerega ima po statutih uporabljevati samo v povzdigo kmetijstva. — Gosp. J. Deklevi in gosp. A. Magani proda se družbinska mlatilnica, katera uže več let neporabljena in nepokvarjena leži pri kmetijski podružnici v Senožečah, za 50 gold. — Za izdelovanje poljske in živinorejske statistike dovoli c. k. mi-nisterstvo kmetijstva podporo. — Dr. Poklukar poroča o natisu M. Kantovega spisa „o škodljivih mrčesih" ter poroča, da Holzeljev artističen zavod na Dunaji za barvane podobe zahteva 1200 gld. Ker je v ta namen dovoljenih samo 500 gold., napravile se bodo samo črne podobe. — Kot udje kmetijski družbi pristopili so gg.: J. Thuma, c. k. okrajni šolski nadzornik in nadučitelj v Postojni, Janez Sega, duhovni pomočnik, in Andrej Šest, učitelj v Ratečah, in France Medic, nadučitelj na Jesenicah. — (Gospod vitez Schneid) podal se je iz Gorice na svoje posestvo Poče unostran Semeringa na Niže-Av-strijskem. Zadovoljni moremo poročati, da se je našemu velezaslužnemu državnemu poslancu za ljubljansko mesto zdravje dobro zboljsalo in prav zanesljivo smemo kmalu pričakovati popolnega ozdravljenja. — Dovoljen je bil vit, Schneidu na njegovo prošnjo zdaj začasni pokoj ter dobil naslov vladnega svetovalca; tudi upamo, da gospod vitez prav prav kmalu in na odličnem mestu zopet nastopi javno delovanje. — (Imenovanje.) Ravno čujemo, da je milostni gospod Peter Ur h imenovan za prosta novomeškega, preč. gosp. prof. dr. G o gala za kanonika stolne cerkve ljubljanske, prečastita gospoda dr. Jan. Kula vic, vodja Avgustinskega zavoda na Dunaji, in dekan J. To man v Moravčah, pa za častna kanonika. Prav srčno čestitamo ! — (Gosp. Ivan Zor), telegrafski uradnik, ki je bil pred več leti z drugimi narodnimi uradniki prognan iz Ljubljane v Crnovice, je te dni zopet vrnil se v svojo domovino, ker je dobil svojo nekdanjo službo v Ljubljani. Nam je pripovedoval, kako hudo mu je delo pro-gnanstvo in bivanje na tujem in kako je zdaj svoje domovine zopet vesel. — („Archiv filr Heimatkundeu.) Od te za zgodovino naše dežele jako važne in mikavne knjige, katero izdaja gosp. Sumi, so prišli po vrsti na svitio zopet trije zvezki, ki pričajo, kako marljivo se je izdajatelj lotil svoje naloge. V teh zvezkih nahajamo veliko vred- nega, do zdaj ne še znanega zgodovinskega gradiva. Gospoda Sumija podvzetje je res najkrepkejše podpore vredno.