Analize in prikazi
Pregled objavljenih člankov v reviji Šolsko svetovalno delo v prvih dvajsetih letih izhajanja
monika merhar
Dijaški dom Janeza Boska
• Izvleček: Revija Šolsko svetovalno delo vse od svojega začetka, torej od leta 1996, pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju šolskega svetovalnega dela pri nas. Namenjena je vsem, ki se ukvarjajo s področjem šolskega svetovalnega dela, ter predvsem vsem zaposlenim šolskim svetovalnim delavcem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih. Glavni namen revije je publiciranje strokovnih člankov z namenom nadaljnjega strokovnega izobraževanja šolskih svetovalnih delavcev ter možnosti za objavo njihovih strokovnih člankov. V prispevku predstavljam izsledke pregleda revije od leta 1996 do leta 2016. Zanimalo me je, kateri strokovni profili objavljajo v reviji, kje so zaposleni in ali objavljajo v reviji več kot en članek. Pregled je bil izdelan v okviru magistrske naloge in je pokazal, da v reviji Šolsko svetovalno delo največ člankov objavijo psihologi, sledijo jim pedagogi. Največ člankov so napisali šolski svetovalni delavci, ki so zaposleni na osnovnih šolah. Pridobljeni podatki me niso presenetili in se skladajo s podatki o zaposljivosti šolskih svetovalnih delavcev pri nas.
Ključne besede: revija Šolsko svetovalno delo, šolsko svetovalno delo, struktura piscev prispevkov v reviji Šolsko svetovalno delo.
<

<
čr
O
LU
šd
Pregled objavljenih člankov v reviji Šolsko svetovalno delo v prvih dvajsetih letih izhajanja
Review of Articles Published in the Journal Šolsko svetovalno delo in the First Twenty Years of Publication
• Abstract: Since the beginning, that is ever since 1996, the journal Šolsko svetovalno delo [School Counselling] has been providing an important contribution to the further development of school counselling in Slovenia. It is intended for all those involved in school counselling, primarily to all the counsellors employed in kindergartens, primary and secondary schools, and student halls of residence. The journal's main purpose is to publish scholarly articles to provide further professional training to school counsellors and enable them to publish their own scholarly articles. The article presents the findings of the review of the journal from 1996 to 2016. I was interested in which types of counsellors publish in the journal, where they are employed, and whether they have published more than one article in the journal. The review was carried out for a master's thesis and has shown that the majority of the articles in the journal Šolsko svetovalno delo are published by psychologists, followed by pedagogues. Most of the articles were written by counsellors employed at primary schools. The obtained data are not surprising and are consistent with the employability data for school counsellors in Slovenia.
Keywords: journal Šolsko svetovalno delo, school counselling, structure of authors of articles in the journal Šolsko svetovalno delo.
Leto 1996 je bilo za koncept šolskega svetovalnega dela prelomno. Dobili smo novo šolsko zakonodajo, ki je opredelila šolsko svetovalno službo (Zakon o organizaciji ... 2016, 67. člen). Poleg tega je začela izhajati revija Šolsko svetovalno delo, ki je ravno tako pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju omenjenega področja. V duhu tega sem pod strokovnim mentorstvom doc. dr. Petre Gregorčič Mrvar pripravila magistrsko delo, s katerim sem želela raziskati vlogo pedagoga v okviru šolskega svetovalnega dela ter zgodovinski razvoj šolskega svetovalnega dela pri nas, katerega mentorstvo je prevzel tudi red. prof. dr. Božo Repe. V članku predstavljam izsledke empirič-
Predvsem nas je zanimalo, avtorji katerih strokovnih profilov, zaposlenih v šolski svetovalni službi, najpogosteje objavljajo članke
28
nega dela magistrske naloge, s katerim sem pridobila vpogled v strukturo piscev članov v reviji Šolsko svetovalno delo v obdobju dvajsetih let - od prve izdane številke revije leta 1996 pa do leta 2016. S tem sem želela ugotoviti, kateri strokovni profili, ki se zaposlujejo v šolski svetovalni službi, v reviji objavljajo največ člankov in kje so najpogosteje zaposleni. Nadalje me je zanimalo tudi, ali se avtorji odločajo za ponovno objavo članka v omenjeni reviji. Pregled revij prvih dvajsetih let in ugotovitve so zanimivi tudi za bralce revije Šolsko svetovalno delo, zato sem se odločila, da izsledke v grobem predstavim v članku.
Revija Šolsko svetovalno delo je začela izhajati leta 1996. Namenjena je vsem šolskim svetovalnim delavcem in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem šolskega svetovalnega dela. Kot je zapisala C. Bizjak (2016, str. 1-2), je revija pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju šolskega svetovalnega dela pri nas. V njej objavljajo različni avtorji, ki so povezani z delom šolske svetovalne službe. Glavno vodilo našega pregleda revije je bilo raziskati, kateri avtorji najpogosteje objavljajo v reviji. So to psihologi, pedagogi in socialni delavci? Kaj pa specialni in socialni pedagogi? Ali v reviji morebiti objavljajo tudi avtorji drugih strokovnih profilov? Predvsem pa nas je zanimalo, avtorji katerih strokovnih profilov, zaposlenih v šolski svetovalni službi, najpogosteje objavljajo članke v reviji. Nadalje smo želeli ugotoviti, v katerih ustanovah so zaposleni pisci revije ter katera vzgojno-izobraževalna ustanova prevladuje. Za konec pa nas je zanimalo, ali se avtorji ponovno odločajo za objavo strokovnega prispevka v reviji Šolsko svetovalno delo.
Kvalitativne raziskave (glej Mesec 1998) smo se lotili tako, da smo pridobili vse številke revije, ki so bile izdane v obravnavanem obdobju. Izbrane revije smo pregledali in si izpisali podatke, ki smo jih potrebovali za našo raziskavo. Revije, ki so izšle med letoma 1996 in 2016, so dostopne v čitalnicah večjih knjižnic.
Najprej nas je zanimalo, kakšna je struktura piscev v reviji Šolsko svetovalno delo glede na njihov strokovni
v reviji.
Analize in prikazi
profil. V šolski svetovalni službi se zaposlujejo različni strokovni profili, kot so psiholog, pedagog, socialni delavec, socialni pedagog, specialni pedagog in drugi, kakor določa Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (2015). Ob nekaterih člankih je že bil zapisan strokovni profil avtorjev, za vse druge pa smo morali podatke poiskati s pomočjo interneta. Za nekatere avtorje nismo uspeli pridobiti podatka, zato smo jih uvrstili v kategorijo neznano. Ugotovili smo, da v reviji svoje strokovne članke objavljajo tako zaposleni znotraj šolske svetovalne službe kot tudi tisti, ki sodelujejo z njimi.
sta svoje delo objavila 602 avtorja. Med njimi so z največjim številom prispevkov prevladovali psihologi z 211 članki, sledijo jim pedagogi s 127 članki. Socialni delavci so največ člankov objavili v prvih petih letih izhajanja revije, nato pa je njihovo število nekoliko upadlo. Članki specialnih in socialnih pedagogov so na začetku zelo redki, njihovo število se nekoliko poveča po letu 2000, a nikoli ne preseže števila člankov drugih strokovnih delavcev. Zbrane podatke je moč povezati
Rezultati analize člankov so pokazali, da so v reviji Šolsko svetovalno delo do leta 2016 objavljali avtorji teh strokovnih profilov: pedagogi, psihologi, socialni delavci, specialni pedagogi, socialni pedagogi in drugi. V kategorijo drugi smo uvrstili avtorje, katerih strokovni profil ne ustreza predhodno naštetim kategorijam. Kljub temu so članki povezani s področji dela šolskih svetovalnih delavcev in so pomembna dodana vrednost v reviji, saj pogosto prinašajo strokovni pogled »z druge strani«. Šolska svetovalna služba pri svojem delu pogosto sodeluje s policijo in drugimi strokovnimi organi, kot so centri za socialno delo, zdravstvene ustanove idr. (Vr-šnik 2008, str. 84; glej tudi Gregorčič Mrvar idr. 2016, str. 149-150; Vogrinc in Krek 2012, str. 47). Kot primer navajamo članek z naslovom Nasilje v družini, nad otrokom: vloga predšolskih (svetovalnih) delavcev v strokovnem timu (Klančnik 2009, str. 4-12), ki ga je napisal višji kriminalistični inšpektor.
Kot lahko vidimo v tabeli 1, je bilo v dvajsetih letih izhajanja revije objavljenih 529 člankov. Vsega skupaj
V dvajsetih letih izhajanja revije je bilo objavljenih 529 člankov. Vsega skupaj sta svoje delo objavila 602 avtorja. Med njimi so z največjim številom prispevkov prevladovali psihologi z 211 članki.
in <
cr
CL
s podatki zaposlovanja šolskih svetovalnih delavcev pri nas. Prvi strokovni profili, ki so se zaposlovali na delovno mesto današnjih šolskih svetovalnih delavcev, so bili psihologi, pedagogi in socialni delavci. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se prvič pojavili specialni pedagogi in še nekoliko kasneje socialni pedagogi (Bezic 1999, str. 98-103). Temu lahko pripišemo tudi manjše število člankov, ki so jih napisali avtorji teh poklicnih profilov. Na začetku oblikovanja šolskih svetovalnih služb so med zaposlenimi v njih prevladovali socialni delavci, nato se je njihovo število skozi leta postopoma zmanjševalo, število psihologov in pedagogov pa je vedno bolj naraščalo in se je ob koncu 20. stoletju dokaj izenačilo s številom socialnih delavcev (Be-zic 1999, str. 98-103). Danes je - po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za šolsko leto 2017/18 - v šolskih svetovalnih službah na osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami zaposlenih približno 844 šolskih svetovalnih delavcev. >
cr. O
LU
Tabela 1: Struktura avtorjev člankov v reviji Šolsko svetovalno delo 1996-2016 glede na strokovni profil
Obdobje izhajanja revije ŠSD	Število člankov	Število avtorjev	Pedagog	Psiholog	Socialni delavec	Socialni pedagog	Specialni pedagog	Drugo	Neznano
1996-2000	184	197	37	81	25	5	8	21	20
2001-2005	125	141	32	54	11	10	12	19	3
2006-2011	112	129	3°	40	13	7	5	27	7
2012-2016	108	135	3°	39	12	10	15	21	8
1996-2016	529	602	127	211	57	32	39	82	52
1 Nekateri članki so napisani s strani več avtorjev, ki lahko prihajajo tudi iz različnih institucij. Zato se število člankov in število institucij nekoliko razlikuje.
Pregled objavljenih člankov v reviji Šolsko svetovalno delo v prvih dvajsetih letih izhajanja
Tabela 2: Vzgojno-izobraževalni zavodi, v katerih so zaposleni avtorji člankov v reviji Šolsko svetovalno delo 1996-2016
šd
Obdobje izhajanja revije ŠSD	Število izdanih številk	Vrtec	Osnovna šola	Srednja šola	Dijaški dom	Drugi zavodi	Skupaj
1996-2000	17	2	95	31	4	52	184
2001-2005	15	9	53	26	6	32	126
2006-2011	10	3	32	17	2	59	113
2012-2016	10	8	21	19	0	62	110
1996-2016	52	22	201	93	12	205	533
30
Med njimi je največ pedagogov (283) in psihologov (212). Med šolskimi svetovalnimi delavci, zaposlenimi v srednjih šolah, ravno tako prevladujejo psihologi in pedagogi. Kljub temu pa moramo zapisati, da podatki niso povsem točni, saj za nekaj svetovalnih delavcev ni mogoče ugotoviti strokovnega profila (Gregorčič Mr-var 20i8b). Glede na podatke o številu zaposlenih ter glede na zgodovinski oris zaposlovanja v šolski svetovalni službi so pridobljeni podatki o strokovnih profilih piscev v reviji Šolsko svetovalno delo pričakovani.
Nadalje nas je zanimalo, iz katerih ustanov prihajajo pisci, ki objavljajo v reviji Šolsko svetovalno delo. Kakor je razvidno iz tabele 1, je v dvajsetih letih izšlo 529 člankov, ki so jih napisali avtorji iz 5331 ustanov (glej ta-
Stevilo zaposlenih šolskih svetovalnih delavcev se v vrtcih ne povečuje sorazmerno z naraščanjem števila oddelkov v vrtcih.
belo 2). Od skupno 533 ustanov, v katerih so zaposleni avtorji člankov, je 328 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Treh člankov nismo uvrstili v nobeno od kategorij, saj poleg imen avtorjev ni bila dopisana ustanova, v kateri je zaposlen avtor.
Pričakovano so največ člankov napisali zaposleni v osnovnih šolah. Podatki o številu šolskih svetovalnih delavcev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah (Gregorčič Mrvar 20i8b; Maleševic 2018, str. 5; Vršnik Perše idr. 2010, str. 67) namreč kažejo, da je največ šolskih svetovalnih delavcev zaposlenih ravno v osnovnih šolah. Sledijo jim srednje šole, vrtci in dijaški domovi. Razloge za manjše število člankov, ki so jih napisali zaposleni v vrtcih, lahko poiščemo v kasnejšemu razvoju šolske svetovalne službe v vrtcih (Bezic 1999; Resman 1999). Poleg tega so enote vrtcev pogosto del osnovnih šol s skupno šolsko svetovalno službo (Gregorčič Mrvar 20i8b; Maleševic 2018, str. 5; Vršnik Perše idr. 2010, str. 67). T. Maleševic (2018, str. 5) ravno tako
ugotavlja, da se število zaposlenih šolskih svetovalnih delavcev v vrtcih ne povečuje sorazmerno z naraščanjem števila oddelkov v vrtcih. Število člankov, ki so jih napisali zaposleni v vrtcih, bi bilo še nižje, če ne bi ob desetletnici svetovalnega dela v ljubljanskih vrtcih leta 2004 izšla tematska številka revije. V njej je bilo objavljenih osem člankov, zato je bilo v tistem obdobju objavljenih nekoliko več člankov kot v drugih obdobjih. Razloge za manjše število člankov, ki so jih napisali avtorji, zaposleni na srednjih šolah, pripisujemo manjšemu številu srednjih šol in posledično manjšemu številu šolskih svetovalnih delavcev na srednjih šolah.
V dvajsetih letih je bilo v reviji Šolsko svetovalno delo objavljenih tudi 205 člankov, ki so jih napisali avtorji, ki niso zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih.$ Njihovo število se razlikuje od letnika do letnika izdanih revij in je povezano tudi z morebitno vodilno temo posamezne številke revije. Nekatere tematike k objavi spodbudijo bolj avtorje, ki so zaposleni v praksi (Nadarjeni v slovenskih šolah; 2015, XIX, št. 3-4), spet druge pa tiste, ki sodelujejo s šolskimi svetovalnimi delavci, kot na primer strokovni delavci zaposleni na fakultetah, Zavodu RS za šolstvo, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Pedagoškemu inštitutu, Svetovalnemu centru za otroke, mladostnike in starše, itd.
Z večino naštetih ustanov sodelujejo šolski svetovalni delavci pri svojem vsakodnevnem delu, kot kaže tudi raziskava P. Gregorčič Mrvar in J. Mažgon (2016, str. 45-46). Rezultati njune raziskave namreč kažejo, da šolski svetovalni delavci večkrat mesečno oziroma nekajkrat letno sodelujejo z vzgojnimi posvetovalnicami, oziroma nekajkrat letno s Centrom za informiranje in poklicno svetovanje, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za zaposlovanje, fakultetami, prostovoljnimi društvi, policijo itd. (prav tam). Avtorji člankov v reviji Šolsko svetovalno delo so ravno tako
Analize in prikazi
prihajali iz ustanov, ki so bile izpostavljene v omenjeni raziskavi, kar kaže na velik pomen in vsekakor tudi potrebo po tovrstnem sodelovanju s šolskimi svetovalnimi delavci. Pomen in potreba po tovrstnem sodelovanju z zunanjimi ustanovami pa sta opredeljena tudi v Programskih smernicah za delo šolsko svetovalne službe (2008a; 2008b; 2008c).
Omeniti moramo, da poleg omenjenih možnosti objava v reviji Šolsko svetovalno delo šolskim svetovalnim delavcem prinaša točke za napredovanje v nazive, kakor je določeno v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2010). Manjši interes
Če se osredotočimo še na časovni pregled objav člankov glede na ustanovo, v kateri so zaposleni avtorji, lahko vidimo, da so v prvih desetih letih v reviji objavljali predvsem avtorji, ki so bili zaposleni na osnovnih šolah, medtem ko so
v drugi polovici obravnavanega obdobja, to je od leta 2006 do leta 2016, objavljali predvsem avtorji, zaposleni v drugih ustanovah. Torej so v zadnjem desetletju začeli prevladovati avtorji, zaposleni na fakultetah, ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, zavodu za šolstvo idr.
Šolski svetovalni delavci so strokovni delavci, zavezani k nenehnemu nadaljnjemu izobraževanju, strokovnemu izpopolnjevanju in evalvaciji lastnega dela (Programske smernice 2008a, 2008b, 2008C). Ob tem velja poudariti, da Vog-rinc in Krek (2012, str. 105) navajata zapise šolskih svetovalnih delavcev, ki so poudarili pomen izmenjave izkušenj med strokovnimi delavci. Prostor za evalvacijo
njihovega dela ter izmenjavo izkušenj daje tudi revija Šolsko svetovalno delo, vendar te možnosti šolski svetovalni delavci ne izrabljajo več v tolikšni meri kot v prvih desetih letih njenega izhajanja. V raziskavi avtorjev Vogrinc in Krek (2012) lahko preberemo zbrane zapise šolskih svetovalnih delavcev, ki so poudarili pomen izmenjave izkušenj med strokovnimi delavci (prav tam, str. 105). Manjši interes bi lahko pripisali ugotovljeni preobremenjenosti in pomanjkanju časa, na kar nas opozarjajo mnoge raziskave (glej Bezic 2008; Resman 2008; Javrh 2014; Vogrinc in Krek 2012). Poleg tega tudi izsledki najnovejše raziskave o delu šolskih svetovalnih delavcev v osnovnih in srednjih šolah kažejo, da tako sami šolski svetovalni delavci v osnovnih in srednjih šolah kot tudi ravnatelji analiziranih ustanov menijo, da šolski svetovalni delavci premalo svojega časa namenijo pisanju strokovnih člankov ter publi-ciranju svojih ugotovitev (Gregorčič Mrvar idr. 20i8c). Smiselno bi jih bilo ponovno spodbuditi, naj pišejo o svojih izkušnjah in o primerih dobre prakse.
Šolski svetovalni delavci večkrat mesečno oziroma nekajkrat letno sodelujejo z vzgojnimi posvetovalnicami, oziroma nekajkrat letno s Centrom za informiranje in poklicno svetovanje, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za zaposlovanje, fakultetami, prostovoljnimi društvi, policijo itd.
bi lahko povezali z nedavnim krčenjem javnih sredstev in posledično zamrznitvijo napredovanj v javnem sektorju (Napredovanje javnih uslužbencev ... 2015). Omenjeno povezavo bi bilo zanimivo preveriti pri šolskih svetovalnih delavcih.
Kljub vsemu pa članki avtorjev, zaposlenih na drugih ustanovah, ravno tako pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju šolskega svetovalnega dela pri nas in opozarjajo na nastajajoče težave ter so pomoč in opora vsem šolskim svetovalnim delavcem (prim. Resman
Šolski svetovalni delavci premalo svojega časa namenijo pisanju strokovnih člankov ter publiciranju svojih ugotovitev.
in Gregorčič Mrvar 2013, str. 7-14; Rožman in Čagran 2016, str. 63-70).
Na koncu nas je zanimalo še, ali se šolski svetovalni delavci po objavi strokovnega prispevka v reviji Šolsko svetovalno delo ponovno odločajo za objavo v omenjeni reviji. Da smo lahko odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje, smo izpisali vse avtorje, ki so objavili svoje članke v reviji od leta 1996 do leta 2016. Izpisali smo 602 avtorja. Od tega je 76 avtorjev objavilo dva ali več člankov, po en članek pa je v reviji objavilo 288 avtorjev. Glede na število vseh avtorjev je več člankov tistih avtorjev, ki so v reviji objavili dva ali več člankov. Med tistimi, ki so objavili vsaj dva članka, je od skupno 76 avtorjev kar 44 avtorjev, ki so zaposleni v vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah. To, da se avtorji ponovno odločijo za objavo članka v omenjeni reviji, je vsekakor spodbudno.
in <
cr
CL
cr O
LU
31
>
šd
Pregled objavljenih člankov v reviji Šolsko svetovalno delo v prvih dvajsetih letih izhajanja
V reviji Šolsko svetovalno delo je bilo v obravnavanih dvajsetih letih objavljenih veliko kakovostnih strokovnih člankov. S svojim prispevkom se je v reviji predstavilo veliko šolskih svetovalnih delavcev in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem šolskega svetovalnega dela. Članki pomembno prispevajo k na-
daljnjemu razvoju šolskega svetovalnega dela pri nas in bralcem odpirajo nove možnosti oziroma odgovarjajo na njihove potrebe v praksi. Ugotovili smo, da največ člankov v reviji objavljajo ravno strokovni profili, ki se najpogosteje pojavljajo med zaposlenimi šolskimi svetovalnimi delavci. Medtem ko so v prvih desetih letih revije Šolsko svetovalno delo največ člankov
objavili zaposleni na osnovnih šolah, pa v zadnjem obdobju prevladujejo prispevki avtorjev, ki niso zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vsekakor bi bilo dobro, da se ta trend obrne in šolski svetovalni delavci prispevajo več člankov v revijo in s tem predstavijo lastne primere dobre prakse ali pa izpostavijo in
odgovarjajo na strokovne dileme, s katerimi se soočajo pri vsakodnevnem strokovnem delu. Menim, da bi večja angažiranost šolskih svetovalnih delavcev pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj posameznika ter tudi na samo področje in položaj šolskega svetovalnega dela pri nas. Ravno tako smo ugotovili, da se veliko avtorjev ponovno odloči za objavo članka v obravnavani reviji, kar je vsekakor spodbudno. Revija Šolsko svetovalno delo tako pomeni pomembno dodano vrednost za razvoj šolskega svetovalnega dela pri nas.
v
Članki pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju šolskega svetovalnega dela pri nas in bralcem odpirajo nove možnosti oziroma odgovarjajo na njihove potrebe v praksi.
Viri
3.
4.
5.
6. 7.
8.
32
14.
15.
16.
!7.
Bezic, T. (1999). Zaposlovanje šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji - od začetkov do današnjih dni. V: Resman, M. (ur.). (1999). Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 95-107. Bezic, T. (2008). Razvoj in spremljanje delovanja mreže svetovalnih služb. Sodobna pedagogika, 59, št. 2, str. 60-80. Bizjak, C. (2016). Uvodnik. Šolsko svetovalno delo, XX, št. 1-2, str. 1-2.
Gregorčič Mrvar, P. in Mažgon, J. (2016). Sodelovanje šolske svetovalne službe s posamezniki in institucijami v skupnosti. Sodobna pedagogika, 67, št. 1, str. 38-57.
Gregorčič Mrvar, P. (20i8a). Pedagog in šolska svetovalna služba. V tisku (15. 4. 2018).
Gregorčič Mrvar, P. (20i8b). Svetovanje na področju vzgoje in izobraževanja: vloga pedagoga in andragoga v vzgojno-izobraževanih institucijah. Dostopno na http://www.pad.si/files/2018/02/ppt_mrvar.pdf (20. 12. 2018). Gregorčič Mrvar, P., Jeznik, K., Kalin, J., Kroflič, R., Mažgon, J., Šaric, M. in Šteh, B. (20i8c). Šolska svetovalna služba danes: analiza rezultatov raziskave o vlogi svetovalne službe v šoli. V: Konferenca o šolskem svetovalnem delu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 25-26.
Javrh, P. (2014). Stabilna poklicna identiteta svetovalnih delavcev v času sprememb. Šolsko svetovalno delo, XVIII, št. 3-4, str. 9-14.
Maleševic, T. (2018). Načrtovanje, spremljanje in evalvacija svetovalnega dela v vrtcu. Analiza stanja s priporočili. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https://www.zrss.si/pdf/AnalizaStanjaSPriporocili.pdf (20. 8. 2018). Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Napredovanje javnih uslužbencev v letu 2015. (2015). Dostopno na http://www.eurydice.si/index.php/prispevki-eurydice/965i-napredovanje-javnih-usluzbencev-v-letu-20i5 (20. 8. 2018).
Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole. (20i5). Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAVi0943 (2i. i2. 20i8).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. (20i0). Dostopno na http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV4272 (20. 8. 20i8).
Programske smernice: Svetovalna služba v vrtcu. (2008a). Dostopno na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ pageuploads/ministrstvo/Publikacije/Programske_smernice_vrtec.pdf (i5. i2. 20i8).
Programske smernice: Svetovalna služba v osnovni šoli. (2008b). Dostopno na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov. si/pageuploads/ministrstvo/Publikacije/Programske_smernice_OS.pdf (i5. i2. 20i8).
Programske smernice: Svetovalna služba v srednji šoli. (2008c). Dostopno na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov. si/pageuploads/ministrstvo/Publikacije/Programske_smernice_SS.pdf (i5. i2. 20i8).
Resman, M. (ur.). (i999). Uvod. V: Resman, M. (ur.). (i999). Svetovalno delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 5-i3.
Analize in prikazi
18.
19.
23.
24
Resman, M. (2008). Svetovalno delo v vrtcih in šolah: uvodna beseda k tematskemu delu razprav. Sodobna pedagogika, 59, št. 2, str. 6-25.
Resman, M., Gregočič Mrvar, P. (2013). Svetovalni delavec in učitelj: konceptualna stališča, aktualne potrebe in zadrege. Šolsko svetovalno delo, XVII, št. 3-4, str. 7-14.
Rožman, L. in Čagran, B. (2016). Delovno zadovoljstvo šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji. Šolsko svetovalno delo, XX, št. 1-2, str. 63-70.
Vogrinc, J. in Krek, J. (2012). Delovanje svetovalne službe. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Dostopno na http://pefprints. pef.uni-lj.si/ii88/i/Vogrinc_Krek_Delovanje_svetovalne.pdf (12. 12. 2018).
Vršnik, T. (2008). Šolska svetovalna služba v osnovnih šolah: vloga in delovne naloge s posebnim poudarkom na delu z nadarjenimi učenci in dodatni strokovni pomoči. Sodobna pedagogika, 59, št. 2, str. 82-98.
Vršnik Perše, T., Rutar Leben, T., Kozina, A. (2010). Vloga svetovalne službe v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah -izsledki iz preliminarne študije. Šolsko svetovalno delo, XIV, št. 1-2, str. 64-69.
Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju (ZOFVI). (2016). Dostopno na https://www.uradni-list.si/ glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20077i8 (17. 12. 2018).
m <
cr d
cr O
UJ
Iz digitalne bralnice ZRSŠ
www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica
V digitalni bralnici lahko prelistate najrazličnejše strokovne publikacije: monografije in priročnike, ter druge publikacije, ki so izšle na Zavodu RS za šolstvo in so vam BREZPLAČNO dosegljive tudi v PDF obliki.