Hvala ti za izčrpno pismo o kadrovski politiki. VU dim, "da gredo stvari na bolje. Zato o tem ne bom več razpredal. Nasprotno. Tokrat bi te želel opozoriti na nekatere pojave, ki sem jih pred krakim opazil na na-ših sestankih. Gre namreč za to-le:
Na nekem seminarju naših odgovornih tovarišev in tovarišic so govorili o religiji. Veš, dobro je, da se otetn govori. Toda vedeti je treba, kako voditi pogovor o teh vprašanjih, kako govoriti,- Ni dovoljeno na primer ' govoriti o teh vprašanjih tako, kakor so reoimo govo-rili za Bežigradom, še slab.še pa je, če se nad- takimi pogovori rdzplamti ogenj, kakor -ga je hotela »Družina«. Za nas komuniste je seveda nezdružljivo, da temelji naš svetovni nazor na ppgledih, ki nimajo nič skupnega . z nalo ideologijo. Zaio je m nas nezdružljivo verovanje v boga ali pripadnost katerikoli religiji. Toda zato, ker ne verjamemo v boga in ker ne pripadamo nobeni re-ligiji, še ni mogoče izobčiti vseh tistih, ki jipripadajo, vložiti niti trohice napora v razmišljanje o tem, kaj HsH, ki verjamejo v boga im prlpada/jo neki religiji, za-res pomenijo za naš socializem, kako ga doživljafo/ka-ko se vključujejo v njegovo graditev itd. Imdmo rtam-reč veliko pobožnih Ijudi, ki so zvesti gra&itelji socia-lizma, zvesti samoupravljdlei in dobri delavei, tako kakor ne manjka niti takih, ki bi hoteli svoja verska Čustva politično vnovčiti. Prve moramo spoUovati kot tovariše in soborce, one druge pa ndpadati, ker so to pravi klerikalci. Bojevati se moramo torej proti kleri-kalizmU) ne pa proti verujočim Ijtidem. Klerikalizem je vselej bil in ostal sovražnik napredka in razvoja. Zato-rej, ko razpravljamo o klerikaližmu, ne smemo pod tem pojmom misliti na Ijudi, ki. verjamejo v boga ali pri-padajo neki religiji.To niso klerikalcl. To so preprosti delovni Ijudje, ki so zaradi najrazličnejših okoliščin iri pod bremenom zgodovinskega razvoja, v svbjem lastnem krogu, v krogu družine ctli svojega kraja, ostali tam, kjer so bili njihovi očetje in pradedje. Da so tam, kjer so, niso krivi. Zato jim je treba pomagati, da bi se osvobodili svojih okov in spon. Ta pomoč pa .ne sme biii toga, krivična, sektaška, itd. Nasprotno, biti mora tovariška, iskrena, prepričljiva. S kritiko pobožnih Iju-di ne bo manj pobo&nosti. Pobožnosti kot spleta naj-razli&nej&ih sedanjih in prejšnjih okoliščin bo manj, 5e bomo odpravljali njene vzroke. Vzrok pa ni samo ob-stoj neke religije. Teh vzrokov je več. Da bi jo omejili, Ijudi pa osvobajali njene fame, je treba pokazati, kaj pomeni biti komunist, kako ureshičujemo svoje cilje, kakšni smo pri delu, v drušbi, doma, pri vzgoji otrok, v izobraževanju, koliko imamo znanja, kako ga upo-rabljamo, skratka vse, kar nosi ta naSmoderni svet. , Kajti, da se razumemo: so Še drugi naši. delovni Ijudie, ki niso komurdsti, pa tudi religiozni niso. Pravimo jim
NAŠE DOPISOVANJE
Pismo sekretarju
ateisti. S svojtm razvojem so &e zdavnaj premagaii ti-. sta spoznanja, ki jih odpira religioznost.
Naši veliki umi marksizma in leninizma so pogo-. sto poudarjali: komunisti osvajajo svet ne samo z orož-jem, dmpak tudi z osebnim zgledom. Dober komuništ pritegne pbzornost što ki &to nekomunistov, ki jih po-lagoma gpreminja. v svoje privršence. To pa je naš po-glavitni e%lj. Zato moramo v to vlo&iti vse sile. Š sekta-šenjemnebomodalečprišU. Prej ali slej bo vsa sila, ki bi jo v to vloSili, vrnila kot bumerang. Bumerarigi pani-koli niso bili in nikoli ne bodo' plodovi revolucionar-nosti.
Zato bi bilo dobro, ko bi se dogovorili zakonkretno akcijo. Redmo, tovariš sekretar, ko bi. organiziraZi še tdmesec razčlenjevanje naših stališč do religioznostK klerikalizma, svetovnega nazora. To ne bo posebno tež-ko, ker imamo za to na voljo precej gradiva in precej raztogov. Morda bi bilo dobro, ke bl se na sestanku vašega šekretariata dogovorili, da nekdo izmed vas priprdvi, kaj piše o teh vprašanjih v naših pragram-
' skih dokumentih, kaj je bilo rečeno na naših kongresih in konferencah, kaj smo zapisali v naših zakonih in še posebej v  ust.avah,  kaj  pravijo  o  našem svetovnem
¦ nazorutemelji tiaše marksistične in Iffninistične misli. Tu H tega ne morem napisati, ker bi bila potern cela številka naravnama samo na to temo.. To pa ne bi bilo dobro. Zato -najprej preberite vse to gradivo, potem pa se dogovorite, kako boste tišto, kar tam piše, pre-nesli v akcijo in življenje. Prepričan sem, da boste. če ¦ boste tako delcUi, dognali pravo resnico o teh proble-
_ raih in z veliko več volje in elana obdelovali ta vpra-šanja"ter sevztrajneje zavzemali za njihbvo uresniče-nje. Tako, kakor se zdaj pogosto dogaja, se govori brez poznavanjar pravih stvari in tistemu, ki tako želi, ni
, težko odgovarjati nam. To pa prav tako ni dobro.
če boste to temo tako končali, potem je utem^ljeno upanje, da boste enako delali tudi v drugih primerih, posebno še v tistih, kjer se mora kazati naš razredni odnos. Komunist ni človek, ki bi dvigal hrup zaradi hzupa. To je človek, ki mora narediti vse, kar reče. Njegova glavna naloga, je, da se uči, da bi znal sebi in drugirn pojasniti, kaj se dogaja okoli njega in dru-gih, da bi med mnogimi protislovji našel pravo pot. Sektašenje je bilo vselej napaka komunistov. Zato smo se ie bolezni vedno na vse kriplje otepali. In v tem smo iudi uspevali. Tudi zdaj, ko se pojavi, ga moramo takoj zatreti. To pa je mogoče samo z argumenti. Ne manjka nam jih. Zatorej na delo.
Veliko pozdravov od tvojega urednika.