Dopisi. Od Savinje. (Celjaaom.) Komaj začeajajo rnegle, katere 80 dolga leta aarodao jedaakopravaost pokrivale, malo 8e razpihavati, že upijejo aaši aasprotaiki po časopisih ia javaih zbirališčih da hočemo vse ,,sloveaizirati". Zdrava pamet kaže, da ae Sloveaec ae more ^sloveaizirati", kakor Germaa ae ngermaaizirati". Naše piavičae zabteve so le, da se mi sarai v aašeru domačem sloveaskem jeziku dobro izurimo, kakor Nemec v aemškem, ia da se potem aa lej pndlagi leži še tujih potrebaih jezikov aaučimo. Čas aapreduje ia zahteva, da se vsak aarod aa svoji podlagi izobiaži. Naši Basprotaiki nam tega ae piivoščijo ia hočejo po stari aavadi aad nami gospodariti, ter aečejo 8prevideti, da je za to uže prepozao. Sovražaiki so aam, ker ae zaajo aašega jezika, in vidijo zato svoj dobi8ek v aevaraosti. Kaj pa goapode očete celjskega mesta v to scivražaost do aas aapeljuje, da sklepe zoper aaae naravne pravičae terjatve delajo? Saj jib nibče ne sili učiti se aaaega jezika! Imajo svoje aeraške aole itd. ia si tako zamorejo svojo deco v sloveaski deželi za tujce izrediti ia jim sovražaost do sodržavljavIjaaov vcepiti. Preaiislite gospodje, ker se vaši otroci ae bodo aa domačih tleh domačine čntili, da vam ae bodo za to bvaležni. Njib priliodaost bo le med trdimi Nemci. — Premialite, da sedite okolo napolnjene mize, pa vendar branite pravice davkoplačilcem! Veliko pametneje bi bilo, ako bi namesto razpora delali na bratako sporazumljenje Bodeželauov. Vsaj živimo v Avatriji, katere naloga je, če hoče obstati, vsem narodom pravična biti, vse narode kot jednakopiavne državljane pod svojo varstvo vzeti. Iz Veržeja. (Svečanost.) V nedeljo 30. aprila t. 1. smo tukaj vmeščenje novega župnika čast. gospv Lovrenca Janžekoviča, prav slovesno obhajali. Že na predvečer ko so se Ijudje ravno k počitku apravljali, vzdrami jib 13kratni pok iz možnarjev nied zbraniui zvonenjem. Ali ko zvonovi utibuejo, oglasi se muzika in igra doli po trgu pred farovž. Jednako streljanje in mnzika bila je drugi den na vse zgodaj. Sedaj je vse na nogab iu kar še ui bilo ovenčano, so ae bitro vae opleji. Pripeljali so se č. g. dekan od sv. Jurija na Šavnici, in še 3 drugi dubovni; potem je bila slovesna sv. meša, katero so Bogu darovali novi naa pa^tir, med teui so stieljci pridno streljali in noveruu župniku čast akazali pod poveljuiatvom stotnika g. M. Zclenka. Cerkev in farovž sta bila krasuo ovenčana od dooiačib deklic, katere so tudi inienovani dau opletene bile. Bog nam ohrani 5. novega go8jioda mnogo mnogo let zdravib in zadovoljnih. Iz Dramelj. Sprejmi dragi Slovenski Gospodar te vrstice iz okolice naše, ker tudi ti že aemkaj Dinogo let v naai dušni in materialui prid dohajaš. Kakor drugod je tudi slana 7., 8., 11. in 12. t. m. pri nas, posebno po vinskib goricah v Stražab, Jazbiuah in Pletovarji mnogo akodovala. V Okolici sv. Uršule 80 pa gorice zdrave ostale in se bvala Bogu lepo kaže. Ozimine posebuo rž se lepo popravljajo, in nadejamo se dobre žetve, ktere so ljudje tem bolje potrebni, ker nas je laui toča gozuo zadela. Kar zadeva sadjerejo, taista pri pozameznili dobro napreduje, v obče pa je še veliko, veliko ledin, pašnikov in strniiD, ktere bi se lebko 8 sadnim drevjem zasadile posebno, ker so kupci uže večkrat popraaevali iu tudi predlaaskira. letom lepe jabelke po 1 fl. škaf plačevali; naj bi to ljudi za sadjerejo vzdramilo in vzbudilo. Najpiidnejai sadjerejec pri naa je gotovo Blaže Kačičnik, kmet v Šentilji, toti je na svojem obširnem poaestvi veliko sto sadunosDib dreres v lepih vrstab posadil in saslnži občno pobvalo. Za deuar je v naši okolici tudi velika stiaka. V tej zadevi nam je c. kr. glavarstvo v Celji obljubilo. da se letošnje leto zavoljo lanske toče davek ne bode tako etrogo iztirjeval, ker ljudje nimajo 8 čim piačati. Da se naj potrebniše priskrbi, vozijo ljudje lea v bližnjo mesto Celje, pa gojzdoru na veliko škodo in kvar. Bog daj kmalu boljaib časov: Iz skalske doline. (Poboji.) V St. Janži so faDtje v saboto večer, 29. sprila enega avojib tovariiev do smrti zbili, eamo v sv. olje so ga 5. g. župnik še djali, pa je nesrečoež izdebnil svojo dušo. — Draga novica ,je pa ta, da, čez 3 leta ntegne priti na dan, kdo da je bil tisti človek, ki so ga pred tremi leti tam v §t. Janži ubitega našli, Bil je Jazbečov iz Št. Janža, ki je služil pri nekem grofu ua Dunaji, kot vrtnar in postrežnik, potem pa je sel na nekaj čaaa domu, ker pa ga nič ui bilo k grofu nazaj, je pred kratkim grof piaal 8em za njim, ali tu je zdavnej segnil; preiskave so se že začele, kaj več o tem pa prilično, ko se se kaj bolj gotovega izve. Od gornje Savinje. Slovenski Biatričani — njim na čelu Stiger in Na8ko — blodijo avojo veliko-nenuško domišljijo v ,,Tage8posti" dne 3. t. m. kako bodo namenjeni nemškutarski sbod ,Paiteitag" v Celji junaško podpirali in svojimi šepavimi nasvcti npodnještajerake Slovence sleparili. Po mnogoletneru naporu so--ti duievni junaki letos v začetku t. m. iznasli, da ae mora 8 slovenakiru kmetom v obče slovenski govoriti, ako se nui hoče kaj naravnost dopovedati, ia da potrebujejo alovenskega časopisa, ako hočejo 8 pomočjo čitanja nanj vplivati. Za to njih izaajdbo bodo uajbrž pateat vzeli in da bo edino le njira v korist, bodo rjostavili _ed sloveuske kmete avoje apostole kulturtragerje. Oh preslavni velikani! Scbiller, Gohe, Humbold, in taki ae kar skrijejo pred vami. Po avetovnej nemškej vedi, katero so baje za več sto let izključljivo le za se v najem vzeli, ao mislili, da daleč tam gori v presrečnem veliko-nemškem nrajhi" vse kmete z angleščioo podučujejo; zatoraj se morajo slovenski otroci dosledno v vseh aolah z edino zveličavno nemščino podučevati, a a alovenskina kmetom se mora se alovenaki govoriti, ako ae boče ž njira vspeano občevati in to zaiadi dobička; v sodnijah in aploh t vseb uradib pa ni treba slovenščine, ker za nemškutarake zajedavce in zatoraj tudi za celo deželo je baje najboljše, da se slovenski kmet kar nič ne zaveda avojib pravic. Tako modrost prežvekujejo nasproti nam Slovencem in da bode to ostndno prežvekavanje silnejše, ae bode zbrala vaa drubal v Celji v binkoštih, kjer bodo kričali iz vseb ruoči, da se sodnija, uradi in šole ne ualezejo za nemškutarske sleparije kužnega slovenskega jezika. Kulturtragerii bodo slovenskim kmetom zatrjevali po slovensko-biatriakem receptu, da jim nikakor ue mislijo slovenskega jezika jemati menda mesenega iz ust, sicer jim je pa vsak naroden Slovenec rogovilež, ki se predrzne v pri6o Demškutarja ali privandranega Nemca slovenski govoriti. Takih izkušenj je dosti po vseh trgih ia niestib na spodnjem Štajerskem. (Konec prihodnjič.)