29. Štev.
Pavšalni fpanko -v državi SHS.
I. leto
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo In upravnišivo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le franki rani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
ZARJA
Socialistično glasilo.
Posamezna številka stane 1 Din
Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din.
Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru, t—^
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto 16 decembra 1922.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Delo v ljubljanskem občinskem svetu.
V	zadnji številki „Zarje“ smo omenjali nekatere naloge novega občinskega sveta ljubljanskega ter opozarjali na težkoče, ki jih bo imel pri tem zlasti, da novi občinski svet potrebuje aktivne podpore ljubljanskih volilcev in prebivalstva sploh. Povedali pa nismo na dolgo in široko, zakaj je ta podpora potrebna in zakaj so potrebne žrtve in samoza-tajevanje.
Ljubljanska občina je sicer avtonomna; ima svoj štatut in nekaj več pravic kakor druge občine v deželi. Enak štatut so imela še mesta Celje, Maribor in Ptuj. Po vojni so pa pričeli v Belgradu avtonomne pravice teh mest odpravljati ter so ž„e nekatere naloge vzeli tem občinam. Sedanja centralistična vlada pa ima namen, sistirati še ostalo avtonomijo, ki jo ta mesta imajo.
Ne smemo se pa varati, da je ta avtonomija kaj prida vredna. Vsak važnejši sklep, vsako ustanovo, ki je v javnem interesu ter je treba pritegniti udeležene alilnteresirane faktorje, vsako davščino itd., mora odobriti nadzorna oblast, pokrajinska uprava oziroma pristojno ministrstvo v Belgradu.
Na naš članek je „Jutro“ zamijavkalo, da se novi občinski svet boji dela v ljubljanski občini.
Menimo, da je gorenji razlog pač tak, da se z opravičenjem novi občinski svet boji dela v občinskem svetu, toda ne zaradi dela, ne zaradi svoje neodločnosti, marveč zaradi
kuratele, ki je razglašena tako nad Ljubljano kakor nad vsemi občinami. Prav nič drugega namreč ni treba kakor da sklepi občinskega sveta tej ali oni kliki ne ugajajo, pa se pritoži na nadzorno oblast in stvar se vleče v večnost ali pa sploh ne pride do rešitve. Režim je torej tisto zlo, ki se ga novi občinski svet popolnoma opravičeno boji.
Prejšnji občinski svet je bil razpuščen zaradi zvišanja plač mestnim in hranilničnim nameščencem. Kdo je razpust zahteval, še danes ne vemo.
Sklepi prejšnjega občinskega sveta so bili deloma zavrnjeni, deloma šele po razpustu odobreni. To so tisti razlogi, ki že kar naprej napovedujejo težavno delo v občinskem svetu.
Krivda torej ni pri novem občinskem svetu, ampak pri sistemu, ki hoče ustrezati ožjim krogom in zaraditega ovira delo v občinah, zlasti pa v občinah, ki hočejo kaj več napraviti kakor je bil doslej običaj.
'Članke smo napisali za ljubljanske volilce, za ljubljansko prebivalstvo, ker smo hoteli že prej opozoriti na težkoče, ki jih bo imel novi občinski svet ter obenem apelirali na volilce in na ljubljansko prebivalstvo, da je na straži, da podpira novi občinski svet pri pozitivnem delu za socialno Ljubljano.
Upamo, gospodje demokrati, da nam boste vsaj to pravico milostno dovolili!
Iz tega je jasno razvidno, da je Pribičevičev položaj drugačen, kakor je bil položaj onih zgledov, ki so pridobili prej javno mnenje zase. Mogoče mu je izvesti diktaturo ali celo revolucijo. Zaveda naj se pa, da spravlja s takim korakom na neodgovoren način državo pred državljansko vojno, ki bi imela težke posledice za državo in morda tudi zanj.
Pribičevič pri vsem tem ni povedal, ali misli vse to resno, ali pa le grozi in straši parlamentarce v
nadi, da se prestrašijo njegovih groženj. Prav težko verujemo, da bi si bil bivši Pribičevič pridobil v tem ali onem krogu toliko zaupanja, da bi delal v tej državi, kar bi hotel. .Teroriziral je dovelj, režim njegov ima med narodom malo prijateljev, zaraditega smatramo, da se Pribičevič sam zaveda položaja ter da bo s položajem računal, če ne mara, da ga narod še huje obsodi zaradi dosedanjega delovanja in še bolj pa zaradi nameravane diktature ali kapitalistične revolucije.
Pred strankinim zborom v Celju.
Pribičevič in Pašič.
Z neverjetno vztrajnostjo se hočeta obdržati na krmilu državne vlade Pribičevič in Pašič. Vse spletke, vsi razgovori so vedli le do novega nesoglasja, tako da Pribi-čeviču že prav resno grozi nevarnost, da ga parlamentarno razpoloženje pahne v rezervo.
Zagrebška Slobodna Tribuna poroča, da se je Pribičevič izražal sila neobzirno in samozavestno. Rekel je, da se ne umakne, da hoče državo ohraniti centralistično in ne da ničesar izpreminjati na ustavi. Pripravljen je na diktaturo ali tudi na revolucijo, ki jo izvede sam ter da deli naziranje o državi in ustavi popolnoma s Pašičem.
Zdi se pa nam, da se Pribičevič britko vara. Če mu je predpodoba nekdanji ogrski grof Tisza ali ita-
lijanski Mussolini, je bil tam položaj popolnoma drugačen kakor je pri nas. Gospod Pribičevič je vladal, še vlada in je proti njemu večina narodne skupščine, volilci in sploh tri četrtine javnega mnenja. •Ako torej gospod Pribičevič potepta pravice narodne skupščine, volilcev in izvede nasilstvo nad javnim mnenjem, bo to imelo popolnoma drucačen vpliv, kakor če je ogrski grof Tisza s svojim pseudodemo-kratizmom prevzel vlado v kritičnem trenutku ali pa, če je italijanski Mussolini po večletnem delu nenadoma prevzel oblast v državi, ki je imela slabostno vlado. V teh primerih je šlo za to, da zmaga volja naroda nad slabotno vlado, tu pa gre za to, da zmaga teror nad voljo večine prebivalstva.
Početkom meseca januarja se bo vršil v Celju strankin zbor, ki bo presojal in sodil delo oficijelne socialistične stranke. Mi ne pojdemo na kongres; organizacija mariborske oblasti tudi ne, zaraditega bi utegnil kdo celo trditi, da nimamo pravice vtikati se v zadeve celjskega kongresa. Sami pa izjavljamo, da na kongresu samem nimamo nobenega interesa, kakor željo, da kongres uvidi do kakšne absurdnosti in smešnosti se lahko privede delavsko gibanje, če se izroči ljudem, ki nimajo za delavski pokret prav nikakršnega smisla. Ako se na kongresu izpolni ta naša želja, bomo zadovoljni z uspehom popolnoma.
Predvsem bo moral kongres imeti pred seboj nalogo obračuna o delovanju, kot drugo glavno nalogo pa določitev smernic za bodoče.
Naloga stranke je, da širi idejo socializma, da združuje proletarce na temelju svojega programa ter da proletarijat vodi v političnem razrednem boju od napredka do napredka, od zmage do zmage. Bojna fronta mora pa biti obrnjena na zunaj proti sovražnikom proletari-jata, ne kakor v minulem letu, ko je diktatorski voditelj brskal po svojem blatu ter kričal okolo sebe: tu sem gospodar, čistim in pometam, da je končno izgubil resnost in samega prahu ne ve kaj hoče.
Predgogoj delavske organizacije^ je izpolnjevanje organizacijskih dolžnosti, toda prepričan razredno-zavedni proletarec pa tudi v stranki ni dolžan prenašati in nemo poslušati budalosti nenormalnih ljudi. Delavski pokret je resna stvar, delavski pokret potrebuje resne ljudi, ker če teh ni, se tudi ta ne more razvijati kot organizirana bojna fronta v razrednem boju. Stranki n ora biti vodilni živec razredna za-
vest, brez te zavesti je v našem zrnislu organizacija trhla zgradba, ki nima z načelom razrednega boja prav nič skupnega.
Stranka potrebuje pametnih, resnih organizatorjev. Organizator ni tisti, ki piše paragrafe, ki laže, obrekuje, potvarja resnico pa obenem govori o čistih računih in resnici, organizator je le tisti, ki s svojo prepričanostjo in s svojim prepričevalnim delom širi tisto idejo in tista načela, ki jih priznava zavedno socialistično delavstvo.
In tega dela ni bilo tam okolo letos. Tega dela se ni opravljalo, ker je „koklja“ brskala smeti, da se je sama skrivala v prahu.
V tem pogledu mora kongres v Celju napraviti prav odločen korak, ker sicer ne pride stranka iz sedanje zablode.
V Sloveniji se že dalje časa trudimo, da bi zbližali nasprotujoče si smeri. - Na vseh straneh je uvidevnost, samo okolo v prvi vrsti poklicane instance je ni. Delavstvo pri nas vse vprek želi enotno fronto, povsod se glasno pojavlja ta želja in tudi zgodovina državne politike nam je dokazala, da smo izgubili toliko socialnih, delavskovarstvenih in drugih pridobitev samo zaraditega, ker proletarijat ni bil edin, da bi se postavil v bran za svoje pravice.
Ta zgodovina je ukaz za delavstvo, ta zgodovina pravi proletarcem, da je razkol v proletarskih vrstah zločin. In če celjski kongres ne bo tega stališča osvojil, naj se zaveda, da je zgrešil svoj namen.
Vsak zaveden delavec bo pozdravljal sklepe, če bodo šli v tej smeri. Vemo sicer, da kongres ne more sklepati preko programa stranke, kar tudi ni potrebno. Tudi mi priznavamo strankin program in ga bomo zagovarjali, toda program ven-
LISTEK.
F. E.:	Dalje.
Zgodovina socializma v Srbiji.
Najtrši boj je vojevala srbska socialno demokratična stranka za delavsko varstveno zakonodajo. Za časa fevdalnega turškega gospodarstva je bila v Srbiji obrt le slabo razvita, kajti vsaka rodbinska zadruga je izdelovala skoro vse svoje potrebščine doma. Pravo obrtništvo se torej v Srbiji sploh ni moglo razviti, kajti celo onim redkim obrtnikom, ki so živeli po mestih, je bila navadno obrt postranski, poljedelstvo ali trgovina pa glavni posel. Ti „obrt-niki“ so bili seveda skoro izključno le Turki kot privilegirano pleme, Srbom in ciganom so se pripuščale le manjvredne ter manj dobičkanosne obrti. Na bolje se je obrnilo še le po odhodu Turkov, ko je začelo polagoma izginjati nekdanje patriarhalno življenje in gospodarstvo. Tedaj (1. 1847.) se je tudi pokazala potreba po nekakem posebnem obrtnem redu, ki se je naslonil popolnoma na staro „esnafsko“ organizacijo in je prepuščal pomočnike in vajence povsem „očetov-
skemu skrbstvu" mojstra. Vajencem je bilo v tej „esnafski uredbi" izgovorjeno, da naj jim da mojster po možnosti ob nedeljah med službo božjo toliko prostosti, da se je lahko udeležijo, glede pomočnikov je pa določila, naj mojstri po možnosti skrbe zanje — še 14 dni po odpustu, če niso odpovedali pomočniki sami in naj sprejmejo potujoče pomočnike po možnosti pod streho. Sicer je pa naredba popolno kopija tozadevne avstrijske naredbe, ki je bila že tedaj pravi anahronizem.
Ta naredba je bila že pri svojem uzakonjenju nad vse reakcionarna, ko je bila pa proglašena 1. 1859. svoboda dela, je postala polagoma nemogoča. Ze 1. 1866. in 1869. so jo skušali nadomestiti s posebnim ..Zakonom o radnjama", a zaman, toda proti koncu minulega stoletja je postala prava ovira vsakršnega razvoja in napredka, tudi kapitalističnega. Vkljub temu so se pa vladajoče reakcionarne stranke na vso moč upirale, da jo zamenjajo z modernejšim ..Zakonom o radnjama", kojega načrt je bil izdelan že 1. 1890., ker niso hotele niti čuti o kaki najprimitivnejši delavski zaščiti. Ko se je pa osnovala socialistična stranka ter začela z vso vehemenco zahtevati socialno in varstveno zakonodajo, ko je
vprizorila v to svrho celo vrsto stavk in je pretila vsled razvijajoče se kapitalistične produkcije v odnošajih med delavcem in delodajalcem prava anarhija, se je čutilo meščanstvo končno prisiljeno zakonito urediti te odnošaje. V to svrho so bili 1. 1903. in 1904. ponovno izdelani načrti „Za-kona o radnjama" z dolčbo o dvanajsturnem delavnem času in še dvema čezurama, prepovedjo koalicijske pravice in drugih drakonskih odredb. Stranka in strokovna organizacija sta seveda dvignili proti takemu zasmehovanju delavskih pravic vse srbsko delavstvo in več let je trajal najljutejši boj, dokler ni bil končno 1. 1911. uzakonjen precej moderen načrt Jaše Prodanoviča, lo je bil prvi in največji uspeh stranke na polju zakonitega delavskega varstva, ki ga Srbija doslej sploh še ni poznala. Uzakonjen je bil deseturni delavni čas, pravica koalicije in štrajka, posebno varstvo žen in otrok, uveden nedeljski počitek, zajamčen odpovedni rok, uvedeni za delavnice gotovi higijenski predpisi, ustanavlja se delavska zbornica, posredovalnica za delo itd. r le žal, da je ostalo toliko lepih in potrebnih določb vedno samo na papirju, kakor tudi toliko drugih lepih srbskih zakonov.
dar ni nikakoršna ovira, da bi stranke in struje ne delale na to, da se proletarijat zbliža in zedini v eno fronto?
Tako moramo delati, v tem zmi-slu mora tudi sklepati celjski kongres v tej pokrajini.
Mrzlično oboroževanje.
Mirovne konference, ki se ope-tovano vrše, so le politično slepilo zmagovalcev nad srednjo Evropo. Zakaj okolo in okolo centralne Evrope se neprestano oborožujejo države, ki prirerajo v parlamentih in na konferencah miroljubnost ter naglašajo, da je oboroževanje zapravljanje narodnega imetja! Vsi pametnejši državniki uvidevajo, da militarizem žre in žre, da pa ne do-naša prav nobenih dobičkov, nobenih virov za pospeševanje gospodarskega blagostanja, ker se milijarde za vojsko nalagajo neproduktivno ter same uničujejo kot plod dela, ki bi sicer lahko služil človeški družbi.
Ako se ozremo na Poljsko, vidimo tam okolo 400.000 mož stalne vojske, enako vojsko ima mala Belgija, Francija še znatno večjo, Italija ima nad 300.000 stalne vojske. Tn v naši državi se porabljajo milijarde istotako za militarizem.
Za kaj rabijo te države tako velike vojske! O Franciji celo vemo, da je v silnih finančnih kalamite-tah, pa kljub temu vzdržuje ogromno vojsko. Koga se imajo bati te države! Ali morda neoboroženih srednjeevropskih držav in državici Ali pripravljajo novo vojno?
Ta vprašanja se človeku nehote usiljujejo, če motri vso to militaristično furijo po deželah — zmagovalcev. Nedvomno je, da pripravljajo novo vojno ti kričavi pacifisti. Vojno pripravljajo, ali vsaj pričakujejo jo, če že ne od Evrope, pa z Rusijo ali v Orientu. Vse te velike in male zmagovalke vidijo, da se hoče oslabljena Evropa nasloniti na gospodarsko močno Rusijo, ker je to neobhodna potreba, če se hočejo zopet povzpeti. Ti zmagovalci pa tudi vedo, da bi bila taka naslonitev njim v škodo, eventualno bi utegnila postati tudi nevarna, ker se Evropa kakor kaže, ne bo mogla iztrgati brez sile iz krempljev »plemenitih« zmagovalcev celo stoletje. Štiri leta so -šele minila od zloma svetovne vojne; toda gorje že doslej, ki ga je prinesel-mir, naj narodi prenašajo celo stoletje? To je nemogoče; to vedo tudi zmagovalci in zaraditega ostajajo v vojaški paradi, se oborožujeio na račun zatiranih narodov.
Grozovito je, kako malo je izučila svetovna vojna. Grozovito je, kako se zapravlja denar, delo, delavna sila, produkti zemlje in dela samo zato, da se zadosti pohlepu — kapitalizma.
Kdaj bo te grozote konec?
Bilanca proletarca.
Zopet stojimo ob zaključku leta. Ako hočemo biti odkriti, tedaj moramo priznati, da se naši računi ne vjemajo. In zakaj se ne ujemajo? Enostavno radi tega ne, ker smo bili slabi trgovci, slabi podjetniki in slabi kalkulanti. \sak 'trgovec in podjetnik dela zato, da ima dobiček. Svoje račune kontrolira dnevno, mesečno in ob koncu leta pa napravi letni zaključek. Dostikrat smo že povedali, da tudi delavec ni nič drugega kakor trgovec, ki prodaja svojo delovno moč tistemu, ki jo rabi; razlika je le ta, da proletarec ne vodi točnih računov, čeprav bi jih moral vodili ravno tako točno kakor trgovec ali katerikoli nodjetnik.
Če pogledamo v stanovanje proletarca in se ozremo po kljukah, in ako ima omare, pogledamo še vanie, tedaj vidimo, da ne visi v njih več toliko obleke kakor jo je viselo ob začetku leta, in če visi, je ponošena, tudi raztrgana; isto je z obuvali. In če ima delavec v svojem stanovanju česar več kakor ob začetku leta, je kvečjemu to, da se med letom rojeni v cunje zavit otrok joče v kakem kotu. To je dobiček proletarca, ki ga zanamuje, to je aktiva!
In kaj ima zabeležiti kot pasiva? Kot pasiva ima pri letošnjem zaključku leta vknjižiti Jugoslovanski proletarijat zelo mnogo!
Predvsem njegova delovna moč, ki jo je dal za cen denar svojemu podjetniku, na socialno-poli-tičnem polju je pa izgubil domala vse, kar si je po vojni pridobil. Osemurni delavnik ne eksistira več! In ne le, da je nadomeščen z devet ali deset urnim delom, ne! Pri vseh seziiskih podjetjih je marveč podjetnikom dovoljeno, da delajo tako dolgo, kakor pred dvajsetimi leti na Japonskem, to je, od zore do mraka. Pred nekaj tedni so cene moki in masti nekoliko padle. Gospodje, organizirani v zvezi indu-strijcev so nemudoma prihiteli v Ljubljano in stikali glave, ter končno napovedali znižanje delavskih mezd. Po nekaterih krajih se je to
tudi takoj zgodilo! Ni pa bilo dolgo, ko so cene zopet narasle, a sedaj se se pa ni noben podjetnik zmenil, da bi mezde povišal.
Najhujše pa še pride, in to je brezposelnost! Velika podjetja, kakor papirnice v Vevčah in Goričanah so že naznanila na merodajna mesta, da skrčijo obrat za polovico. To se pravi, da bo polovica delavstva še ob tisti borni kruh, ki ga je dosedaj imelo, ker bo vrženo enostavno na cesto, ne da bi se kdo pobrigal zanje.
Brezpraven je postal delavec na merodajnih mestih, izbacnjeni so njegovi zastopniki iz korporacij, v katere jih je delavstvo poslalo, da bi tam v njegovem imenu terjali to, kar delavec potrebuje!
In zakaj imamo obznano? Zakaj se jemlje v državi pravico tistemu,ki je zanjo največ delal, ki je preko štiri let ležal v strelskem zakopu in ril po zemlji kakor krt, a njegova družina je doma stradala! In tisti gospodje, ki so med tem tem časom verižili, tisti gospodje odrekajo danes onemu dVžavljan-ske pravice, ki vse vstvarja, kar družba uotrebuje! Zakaj mu odrekajo pridobljene pravice? Enostavno zaraditega, ker se zastopniki kapitalizma boje vsakršne kontrole!
. Svojo moč, proletarec, si izgubil zaraditega, ker si med seboj ne zaupaš, namesto da bi se strnil v enotno fronto in se skupno bojeval za svoje pravice!
Kdo vozi vlake iz kraja v. kraj, kdo zida hiše in palače, kdo vse vstvarja, kar vidimo? Ti, trpin! Ti, proletarec!
In vendar si brezpraven!
Tudi to, proletarec, moraš beležiti v svojo bilanco! Vse, vse si zabeleži, kar si izgubil in z novim letom pojdi na novo delo, na tisto prepotrebno delo za enotno fronto!
To naj bo tvoja parola vbodo-če! S to parolo bodeš pregnal tiste, ki ti danes po krivici odrekajo pravico odločevanja v občini in državi! Potem pa bode tudi proletarska bilanca drugačna kakor je letošnja!
Tgn. Mihevc.
skontistov itd. sporazumno z nameščenci iz ostalih krajev sklenili, da nastopijo pri volitvah delegatov za občni zbor pokojninskega zavoda enotno pod imenom »Združeni zasebni nameščenci« in postavijo kandidate v vseh petih strokovnih edinicah.
Opozarjamo vse zasebne nameščence, da ne podpisujejo izjav ljudem, ki skušajo pod raznimi strokovnimi imeni, zavzeti pokojninski zavod, da bi ga izrabljali v svoje partizansko sebične namene.
Obveščamo dalje vse zasebne nameščence, da se bodo v vseh večjih krajih vršili zaupni in javni sestanki, na katerih bodo zasebni na-
meščenci sami iz svoje srede izbrali kandidate za delegate in namestnike.
Tovariši, bodite previdni, gre za starostno preskrbo, za podporo vdov, sirot, brezposelnih in bolnih onemoglih zasebnih nameščencev.
V	imenu »Združenih zasebnih nameščencev«:	Ivan Hiter, Ivan
Kralj, A. Lesjak, A. Bercieri, F. Palme, Josip Šušteršič, Stanko Palovec, Fran Kostjak, J. Šiška, Jos. Kurent, Fr. Kremžar, Leo Franke, Albert Jeločnik, A. Arko, Rado Čelešnik, Mahr Evgen, Valentin Vrhunc. M. Dobovišek, M. Plečko, Jos. Selan, V. Kopitar, Simončič, Vlado, Skobi Fr., Jernejčič A.
POLITIČNI PREGLED.
Volilcem v Pokojninski zavod za nameščence
v Ljubljani.
Vse zAsčbiie nameščence v Sloveniji in Dalmaciji opozarjamo, da se zaupniki nameščencev denarnih
zavodov, trgovine in špedicije, rudarstva, železne in ostale industrije, notarskih in odvetniških pisarn,
I)r. Ivan Šušteršič se je ta teden vrnil v Ljubljano iz svojega dosedanjega bivališča na Tirolskem. Pred vojno je bil skoro diktator v klerikalni stranki, tik pred prevratom pa ga je dr. Koroščeva struja pahnila s prestola. Ob prevratu je izginil iz Ljubljane in je iskal zavetja v tujini. Sedaj po štirih letih se zopet vrača v domovino, potem ko si je pripravljal povratek z znano brošuro, v kateri je obsodil klerikalizem in se razodel za pristaša monarhije in dinastije Karadžor-dževičev. Dr. Šušteršič je bil nasprotnik soc. demokracije pred vojno in mislimo, da si je v tem ostal zvest. Pač pa vzbuia njegov prihod v raznih nam nasprotnih ' taborih nade, da bo učinkovito posegel v javno življenje in računajo pri tem na njegov političen talent, 'izkušenost in smisel za realno politiko. Ker je v teh štirih letih iz daljave opazoval razvoj države, si je mogel vstvariti o položaju v državi jasno sliko. Nam je prav, ako dr. Šušteršič skoči v svinjski kotel našega javnega življenja, mogoče bo kaj pripomogel, da postane naš politični boj enostavnejši, načelnejši, ako je mož kaj izpremenil svoj značaj.
Politični kaos vlada v narodni skupščini. Stranke so v razsulu. Pa-šič in Pribičevič pa lovita pristaše in agitirata za vladno koalicijo. Pa-šič se zavzema absolutno za Pribi-čeviča, ker stoji ta na stališču Pa-šičevem, ki je nasprotnik revizije ustave. Pribičevič in Pašič se celo trudita, da izbacneta Davidoviča in njegovo skupino iz demokratske stranke. Ali se jima to posreči ali ne, še ni gotovo, ker je Davidovič silno oprezen in ne mara zapustiti demokratskega kluba. Pašič računa, da s tem omogoči sestavo vlade z radikalci in demokrati ter še nekaterimi manjšimi strankami, ker se absolutno noče vezati s to ali ono stranko, ki je za revizijo ustave. Protič pa tudi pripoveduje, da je v radikalni stranki nesoglasje. Tudi radikalna stranka se cepi po svojih nazorih glede na vprašanje sporazuma s Hrvati. Pašič pa bi kljub nesoglasju v svoji lastni stranki obdržal dosedanjo koalicijo, če bi pa to ne šlo, bo Pašič skušal izposlovati, da se sedanja vlada pooblasti za razpust narodne skupščine ter obenem proglasi za volilno vlado. Sedanja vlada želi izvršiti invalidni in uradniški zakon, čeprav je imela dovelj časa. Meni namreč, da bi s tema zakonoma pridobili na po-pulariteti radikalna in demokratska stranka. Hrvatski blok je v sedanji zakonodajni perijodi zaigral priliko, pač pa utegne v novi volilni kampaniji doseči znatne uspehe.
Vladne krize še ni konec, če prav ga je »Jutro« v sredo napovedalo čez dva dni. Parlamentarci so bili povabljeni na dvor. Pašič se pa zabava z misijami za sestavo nove vlade. Sivih ias pa no bo dobil zaraditega, ker jih že ima.
Radikalci hočejo sami vladati. Tako poročajo demokratski listi. Če bodo hoteli Pribičevič in njegovi prijatelji še ostati ministri, bodo morali postati radikalci. Videli bomo, kaj je važneje, ali program ali ministrski stol. Radikalci hočejo imeti poslovno vlado, to je, izdelati hočejo nameravane zakone, pa če zboruje ta skupščina še deset let.
Skupščina lahko podaljša legisla-tivno dobo, pa pojde koleselj dalje.
Razmerje strank v narodni skupščini v Belgradu. Narodna skupščina sestoji iz naslednjih strank: radikali (92), demokrati (85), Jugoslovanski klub (28), zem-ljoradniki (25), Spahina skupina (14), Maglajičeva (10), socialisti (10), kmeti (8), demokratski desi-denti (8), narodni kmetiški klub (7), republikanci (3), radikalni de-sidenti (3), narodni socialisti (2); dalje Protič, Ivanič, Trumbič, Hausler (4), skupaj 299 poslance c. Zunaj narodne skupščine pa so: Ra-dičevci (48), Hrvaška zajednica (11), Frankovci (3), komunisti (58). Skupaj vseh poslancev 419.
Eno miljardo dinarjev bo zahteval vojni minister za nakup tovarn za municijo v Avstriji. Ali hočejo morda zato imeti gospodarja valute Leviča, ki ima žlahto v Avstriji? Še bo vojna, še!
Hrvatski pokrajinski namestnik Juraj Demetrovič je odstopil. Udeležil se je v Belgradu seje demokratskega kluba, pa ga je Davidovič odslovil s seje. To ga je silno užalilo ter trdi, da je s tem ustreženo hrvatskemu bloku.
Bulgarija slavi 65 letnico vstaje dne 26. decembra t. 1.
Sanacijsko banko otvori Avstrija dne 15. t. m. Prav radovedni smo, ali se da Avstrija sanirati, ko pri nas, kjer so znatno ugodnejše razmere še od „Jutra“ nekaj mesecev opevani Plavšič ni nič opravil. Morda opravi Levič bolje, ki ima brata bankirja na Dunaju. Te dni boino že čitali v ..Jutru" slavospeve na Leviča.
Generalni komisar za Avstrijo
postane dr. Zimmermann. Francija se temu imenovanju upira, • toda imenovanje se bo izvršilo. Po nalogu antante bo torej ta mož reševal Avstrijo gospodarske propasti. Dr. Zimmermann je preveč prijazen Nemcem.
Občinske volitve v Milanu. Milan v Benečiji je bila domena socialistov. Pri sedanjih občinskih volitvah pa so nacionalisti in fašisti dobili večino, in sicer 86.514 glasov, (ločim so socialistične skupine dobile kljub terorju 65.521 glasov. Fašisti so odstavili milanskega župana ter postavili svojega komisarja, ki je vodil sedanje volitve. Če pomislimo, da je fašistovski teror zlasti
v	Milanu slavil in uprizarjal svoje orgije nasilstva, se moramo naravnost čuditi milanskim socialistom, da so pri volitvah dosegli tako impozantno število glasov.
Grčija se skuša konsolidirati. Princa Jurja je vlada izgnala. Revolucionarni odbor je poslal agitatorje v severne ponrajine države, da zbunijo prebivalstvo. Kaj bodo. rekle k temu koraku sosednje in druge države? — Grški kralj je dejansko ujetnik sedanje vlade; hotel je že pobegniti, a ga stražijo. Skoro nedvomno je, da se na Grškem vname meščanska vojna, ki bo najbolj služila raznim imperialistom.
Grčija vstopi v malo antanto. Grški zastopniki so se o vstopu Grčije v malo antanto pogajali z dr. 'Ninčičem. Napredujemo!
Konferenca vladnih predsednikov v Londonu se je vršila ter se je pogajala glede olajšav nemškega vojnega tributa. Tam je bil tudi Mus-
solini. Francija je s svojo zahtevo, da popusti le toliko, kolikor njej njene upnice nnnuste, onemogočila pozitiven uspeh. Proti Poaincareju so namreč začeli francoski nacionalisti veliko gonjo, ker je nagibal k popustljivosti. Predlogi Nemčije so torej propadli in je veliko vprašanje, če in kdaj ter kakšne predloge bo še mogla staviti Nemčija. — Za vojsko pa ima Francija vedno dovelj denarja in tudi za to pride obračun^
Mussolini je diktator Italije, odkar je dobil pooblastilo od zbornice in senata. Vobče se je domnevalo, da bo njegov nastop energičen in dosleden v zmislu fašistov-ske politike. Njegovo praktično delo pa dokazuje, da je v marsičem nedosleden, nezanesljiv in prikrit. Slavospev, ki mu ga je pel dr. Nin-•čič je zbudil celo v Belgradu pozornost, ki je zadobila povsem značaj neresnosti, ker so vsi političarji prepričani, da Mussolinijeva politika ne more biti prijazna Jugoslaviji. Doma pa dela Mussolini popularno politiko, ki odgovarja njego-
vi	osebni mentaliteti, ne pa fa-•šistovski politiki.
Orientsko vprašanje še vedno ni rešeno. Konferenca zboruje, se od-gaja pa zopet zboruje. Konference bo prej ali slej konec, orientsko vprašanje, v tem primeru vnrašanje morskih ožin, pa na tej konferenci ne bo
Vsem prijateljem. Naš boj za
povzdigo proletarskega pokreta v Sloveniji je pokazal že lepe uspehe. sSodrugi povsod že uvidevajo, da je treba postaviti delavsko gibanje na pošteno podlago, prijeti za delo in delati med proletarijatom za socializem, za razredno zavest in za okrepitev delavskih organizacij, zlasti pa da preneha med delavskimi vrstami ogabni osebni in nizkotni lažnjivi in na živalske instinkte preračunano blatenje oseb ter diskreditiranje delavskega pokreta zaradi osebnosti. Najprej se mora delavstvo otresti tistih elementov, ki žive od tega, da s tem načinom •delovanja zbujajo trivijalne strasti, a dvigniti mora prapor programa, prapor načel, zavest, da je delavski pokret razredni boj, vzvišen cilj osvobojenja človeštva. Vse drugo je demagogija. To tendenco izboljšanja razmer najbolje pospešujete, če razširjate »Zarjo«; zlasti sedaj •ob novem letu lahko storite mnogo. »Zarja« pojde po pošteni poti dalje!
Z napetostjo pričakuje ljubljansko prebivalstvo, kdaj se bo konstituiral ljubljanski občinski svet. Hote ali nehote je vsakdo radoveden, kako se bodo v njem ravnali zajedni-čarji in demokrati. Naša skupina ima določen program in s tem programom bo skušala prodreti, ga izvajati. V socialističnih vrstah se organizaciji često očita nenačelnost, zvezo z meščanskimi strankami, ki je ni. Nihče od vseh tistih, ki so razpravljali o ljubljanskih občinskih volitvah pa ni omenjal razvoja in razlogov za skupen nastop pri volitvah.
V	tem tiči velika napaka, ker potem čitatelji, ki ne poznajo razvoja tega ljubljanskega občinskega boja, ne morejo boja stvarno presojati. Razpust občinskega sveta, poslabšanje volilnega reda in nastop takozvane socialistične klike za to, da bi se socialisti ne udeležili volitev ali pa le samostojno, je v tesni zvezi s for-siranjem demokratske zmage. O stvari ni mogoče razpravljati na široko, toda vsak, kdor vidi za kulise, ve, da so se klatili po Ljubljani agitatorji, ki so terorizirali in hoteli s svojo agitacijo podpreti režim, ki vlada tako brutalno. Ako ne bi bilo nobenega drugega vzroka, kakor ta, da se onemogoči spletkarstvo v prid sedanjemu režimu je že to velik uspeh, ker se je onemogočila prostitucija socialističnega delavstva režimskim strankam. Mi bi bili prvi za samostojen nastop socialističnega delavstva, toda takega nastopa niso hoteli oni, ki sedaj mečejo blato na nas, ker so se bali. da bi delavstvo res zmagalo pri volitvah. V bloku „Zveze delovnega ljudstva" so nastopili socialisti krajevne organiza-
definitivno rešeno, ker je preveč interesentov, ki čakajo za hrbtom konference z orožjem v roki.
Lord Curson se je zavzel na Lausannski konferenci za Armence, ki jih Turki silno zatirajo. Rekel je, da je armensko vprašanje največji škandal svetovne zgodovine. Svaril je tudi Turke, naj se ne igrajo z ognjem, ker če onemogočijo konferenco, bodo nosili težke posledice. Curson zahteva za Armence samostojnost.
Za predsednika poljske republike je bil izvoljen dosedanji minister za zunanje stvari inž. Narutowicz, ki je bil že tudi minister dela, poslanik itd. Narutowicz je dobil šele pri šestem glasovanju potrebno večino.
Poljski ministrski predsednik bo prejšnji predsednik republike Pilsudski. Proti novemu predsedniku Narutowiczu so priredili v nedeljo reakcionarci velike demonstracije.
Moskovska razorožitvena konferenca ni imela uspeha, ker imajo Poljska, Rusija, Finska, Letlandska in Estlandska druga pred drugo strah. Za razoroženje je treba drugačne mentalitete, kakor vlada danes po vseh državah. Nihče noče začeti!
V	Španiji imajo tudi novo vlado. Španija je znana reakcionarna država.
VESTI.
cije ljubljanske, neodvisni delavci in krščanski socialisti. Prebivalstvo je pa imelo prav, če je vprek volilo „Zvezo“, ker je hotelo doseči zmago in ker je delovni program te Zveze tak, da ga lahko podpiše vsak socialist — in vsak, kdor ima le nekaj zmisla.za socialno občinsko politiko. Obsodba, ki so jo razširili v javnost razni prijateljski in sovražni listi, je bila izrečena zaradi neinformiranosti. Kako bo občinski svet delal, je drugo vprašanje, ki je odvisno od občinskega sveta, zlasti pa od režima, ki bo vihtel morda bič nad avtonomno Ljubljano.
O enotni fronti delavstva govpri v „Napreju“ člankar tako kakor pocestna prostitutka o ljubezni. Tak način razpravljanja o enotni fronti delavstva more odobravati le politični demagog. Vprašamo samo: Ali potrebuje delavstvo, to je, pravo delavstvo, tisto, ki je zatirano, enotno fronto? Ali ima vse delavstvo enake interese? Ali ne želi v svojem srcu vse delavstvo združenje proletari-jata? Ali ne delujejo Londonska, Dunajska in celo Moskovska internacionala vse za enotno fronto? Ali ne delujejo vsi pametni bojevniki v delavskem pokretu v tem smislu? In tu pride pritlikavi ..Naprej" in se norčuje iz stremljenja po enotni fronti. To je višek predrznosti, preočitno sovraštvo napram konsolidaciji delavskih vrst! Adijo pamet, če še kdo take otročarije smatra za resne! Pojdite se solit z vašo „filozofijo“!
Dve modri zvezdi sta „Naprej“ in „S!ovenski Narod". Oba sta izvedela iz ..zanesljivih virov", da je bil pokojni Kordelič žrtev zadnjih ljubljanskih volitev. Sodrug Kordelič je v zadnjem času naglo pešal zaradi izčrpanosti. To je res. Vse drugo je laž, kar morejo pisati in trditi le hijenske narave. Program in taktika za volitve sta se sklenila pod njegovim predsedstvom. Sodrug Kordelič je bil tudi na listi in je sam agitiral za volitev. Ne onečaščajte spomina na pokojnika! "
Draginja zopet narašča, toda ne zaraditega, ker je g. Plavšič ušel. Draginja narašča kljub temu, čeprav valuta še ni padla tako nizko kakor je bila pred nekaj meseci. Draginja stopnjuje takole. Krona za dva vinarja kvišku, draginja četrt vinarja nizdol, valuta za 20 vinarjev kvišku, draginja za pet vinarjev nizdol. Potem pa obratno: Valuta nizdol za 5 vinarjev, draginja za 20 kvišku, valuta za 10 vinarjev nizdol, draginja za 50 vinarjev kvišku. Tako so narasle današnje ogromne cene — nekdo pa spravlja miliarde.
Naša valuta — pada. G. Plavšič, ravnatelj banke „Balkan“ v Bel-gradu, je pustil finančnega ministra
na cedilu pa je odšel v Zagreb. Njegova banka si je za časa njegovega uiadovanja nekoliko pomagala, ker je dobil Plavšič precej stikov kot pomočnik ministra. Plavšič je šel, a na njegovo mesto pride neki Levič,
o	katerem pravijo listi, da je tudi talent. Ta pa nima toliko zvez v Švici, ,'na jih pa na Dunaju. Švica in Italija se je Plavšiču slabo obnesla, morda bo z Dunajem boljše. Valuta bo padala dalje. — Vladinovski listi javnost dosledno fopajo.
„jutro“ opravičuje ministra za socialno politiko, da ni odpravil osemurnega delavnika. Kdo pa? Kdo je odgovoren za vsa poslabšanja de-lavskovarstvenih zakonov ? Nihče drugi kakor režim in resortni ministri. To je običaj v parlamentarnih državah. No, ja, pri nas je absolutizem!
Duhovitost »Jutra«. V ponde-ljek po občinskih volitvah, ko so se cene nekaterim živilom dvignile, je zapisalo »Jutro«, da je to prvi uspeh ljubljanskih volitev. Vsak analfabet ve, da je to dovtip. Mi bi pa »Jutro« opomnili na to, naj enkrat pove, katere banke in katero veletrgovine dobivajo uvoznice za uvoz živil in katere ne. Celo neki gospod Kajfež je dobil uvoznico. In zaraditega narašča draginja po nepotrebnem ker monopolizirajo le nekateri uvoz in diktirajo cene. »Jutro« je najbolje informirani list, bo tudi o tem lahko poročalo. Bog pa obvari, da bi hoteli mladim demokratom očitati oderuštvo ali kaj podobnega! Samo resnico naj povedo, pa bo prav in stvar bo jasna! Moka, mast, sladkor in še marsikaj imajo kosmato vest.
Narodni socialci so napredovali pri ljubljanskih občinskih volitvah? Zanimivo je, kako naivno dokazujejo narodni socialci, da so dobili pri minulih občinskih volitvah 354 glasov več kakor pri volitvah v narodno skupščino leta 1920. In sicer dokazujejo to takole: Dne 28. novembra 1920 je dobil demokratski kan-uidat dr. Ivan Tavčar 3196 glasov, to so skupaj mladi in stari demokrati. Ker so mladi demokrati dobili sedaj 1822 glasov odpade na stare demokrate le še 1374 glasov. Pri teh volitvahje pa dobila zejednica 2917 glasov. Če od tega števila odštejemo glasove starih demokratov, ki znašajo 1374 glasov, se vidi, da odpade na narodne socialce 1543 glasov, dočim so igro dobili narodni socialci le 1189 glasov. Ta račun je pa naivna zmota. Mladi demokrati so dobili okolo 800 Wranglovskih in tuje-rodskih glasov. Teh glasov demokrati leta 1920 niso imeli. Zaraditega se s precejšnjo sigurnostjo sklepa, da so mladi demokrati dobili le okolo J000 demokratskih glasov, ker je šla ^ečina demokratskih volilcev z za-jednico, tako da so dobili stari demokrati letos okolo 2250 glasov, narodni spcialci pa le okolo 700. Dejan-cko so torej narodni socialci nazadovali od leta 1920 približno za 500 glasov. Radovedni smo le, s kakšno zavestjo in notranjim prepričanjem J'o servirali naiodni socialci nčun svojim čitateljern. ki je naravnost izzivalno naiven, zlasti za tiste, ki poznajo razmere.
Ugovor proti ljubljanskim občinskim volitvam je vložil neki Habič. Kaj pomeni tak ugovor, je jasno. Preden bo Habič dokazal nad en tisoč nepravilnosti, bo dosegel Metu-zalemsko starost. No, uspeh je pa le; delo v občini se ne bo moglo začeti, dokler ne bo rešen ugovor.
Ljubljanske občinske volitve so bile pomembne ne le na ljubljanski režim, tudi za režim v Belgradu. Ne mislimo, da bo od te moralne zmage imel proletarijat dejanske velike dobičke. Ne! Najma-nje nas zmaga »Zveze delovnega ljudstva« ne vara. V Ljubljani so s to zmago zmagali volilci, zmage so se razveselili pa tudi radikalci, ker so te volitve dale demokratom občutno klofuto. Pašič in z njim menda vsi radikalci bi se namreč radi iznebili demokratov v vladi, zlasti Pribičeviča in Slovencev. Zaraditega jim je poraz demokratov v Ljubljani dobrodošli povod za nove spletke proti demokratskemu klu-
bu. Spletke so se radikalcem izborno posrečile. Demokrati so po večini za sporazum s Hrvati. Pribičevič in Pašič pa ne. Zaraditega spora odlagajo demokrati mandate v odsekih ter odločno zahtevajo, da demokratski klub izpremeni svojo taktiko. Pribičevič se pa, če smemo sklepati po sedanjem njegovem razpoloženju, ne bo vdal. Demokratska stranka, ki že dolgo časa ni več enotna, je pred definitivnim razpadom ter je le še vprašanje, ali se bodo radikalci naslonili na Davidovičevo (Veljkovičevo) ali Pribičevičevo skupino ali pa sploh ne na demokrate. Iz pogajanj, ki jih je vodil Pašič s strankami kar vprek, je razvidno, da bi se radikalci najraje popolnoma otresli demokratov ter že tudi mislijo na to, da bi radikalci sami sestaviu vlado,
Pogreb sodruga Karla Korde-Hča se je vršil v petek dne 8. t. m. z Rimske ceste 5 na pokopališče. Veličastna udeležba na pogrebu je do-
l	c.zala, da je pokojnik užival med ljubljanskim delavstvom in prebival-; tvom sploh izredne simpatije in spoštovanje Ob pokojnikovem grobu je nagovoril udeležnike na pogrebu z iskrenim govorom poslanec . Kopač, spominjajoč se neumorne marljivosti in značajnosti pokojnikove. O Kordeliču lahko rečemo, da je živel svoje življenje edino ideji socializma. Pokojnik je trpel v boju za proletarijat in v trpljenju in v zvestobi do svojega prepričanja se je poslovil od nas. Ohranimo mu blag snomin! Ohranimo njegovo značaj-nost in stanovitnost! Nekaj žalostink je ob krsti zapel delavski pevski zbor.
Pevsko društvo »Cankar« položi v nedeljo dne 17. t. m. ob 11. uri dop. na grob našemu velikemu raziskovalcu resnice, pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju venec, ter obenem zapoje dve žalo-stinki ob obletnici njegove smrti.
Glasbena Matica v Ljubljani praznuje te dni 15., 16., 17., 18. in 19. t. m. svojo petdesetletnico ustanovitve. Glasbena Matica je eden najznamenitejših kulturnih zavodov.
Dra Šušteršiča svare Orjunaši. Orjunaši so močni, dokler jih Pribičevič moralno podpira. Ako pride nov režim, jih najbrže ne bo več, ker niso potrebni. Takozvanih „državi nevarnih" elementov pri nas ni, ker kolikor je nam znano, so vse stranke za edinstveno državo. Glede oblike in ustave pa sme imeti vsak svoje mnenje, kdor hoče napredek
Socialistična zmaga pri občinskih volitvah v Mežiški dolini je si: jajen dokaz, da so koi’OŠki sodrugi storili svojo dolžnost. V Orni so dobili 265 glasov (16 mandatov), nasprotniki pa 146 glasov (9 mandatov). O Guštanju so dobili socialisti 167 glasov (14 mandatov), nasprotniki 41 glasov (3 mandate). V Dravogradu pa so dobili socialisti 86 glasov (10 mandatov).
Glavni radnički savez v Bul-gariji je obvestil glavni radnički savez Jugoslavije, da imajo v Bul-gariji veliko brezposelnost. Obenem pripominja glavni tajnik Jurij Dimitrov, da prihaja tja mnogo delavcev iz Mažarske, Čehoslovaške in Jugoslavije, ter iščejo dela in po-večavajo brezposelnost, brezposelni delavci pa prihajajo v breme bul -garskim strokovnim organizacijam. Zlasti je velika brezposelnost v kovinski,* lesni in stavbinski industriji. in ravno za te stroke dohaja največ delavcev v Bulgarijo. Delavstvo navedenih strok naj blagohotno upošteva razmere v Bulgariji in naj ne potuje tja.
Osrednja knjižnica „Svobode“ v Ljubljani, Židovska ul. 1, l. nadstr. (nad drogerijo A. Kanc) je odprta vsaki dan od 5. do 7. zvečer in vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Vse delavstvo opozarjamo, da pridno po-seča svojo knjižnico, ki nudi vsem veliko izbiro dobrih knjig. Posebno novdarjamo zelo bogat slovenski kakor tudi nemški poučno-znanstveni oddelek, ki obsega nad tisoč sociat-no-političnih in naravoslovnih spisov. — V izobrazbi je moč.
Ne vmešavajte se v vojaške intervencije. Policijsko ravnatelj-
stvo svari občinstvo, da se ne umešava v nastope častnikov pred vojaki, ki jih zaradi kakršnekoli nediscipline ali kršitve reda ustavljajo in pozivajo na red, ker se proti vsem takim prestopkom strogo postopa.
Predavanje o zadružnem gospodarstvu se vrši dne 18. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne pri Poljšaku. K obilni udeležbi vabi člane, kakor tudi njih prijatelje in znance Krajevni odbor Konzumnega društva za Slovenijo, prodajalna Vodmat.
Ljubljanski mizarji prirede tudi letos svoj običajni Silvestov večer v hotelu Tivoli. Pričetek večera bo pa letos že ob 6. zvečer.
Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj in lastnik: Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasledniki.
Kar je res, je res!
Testenine
,PEK9TETE’
so tako okusne in tečne, da so splošno hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovcih!
B
Honsumno društvo za Sloveni o
ih
B
m
B
B
B
E
B
B
m
B
Poštni predal štev. 13. Telefon inter. štev. 178
Ljubljana
Pošt. šeh. rac. št. 10 532 Brzoj. .Rodes'Ljubljana
■	■
■	■
■	■
■	■
■	■
■	■
■	■
Hranilni oddelek
naznaja, da je s 1. novembrom 1922. zvišal obresti in sicer
za navadne hranilne vloge na	6Q|g
za vloge proti četrtletni odpovedi na 6 Ho za vloge proti polletni odpovedi na 7
Oi
B
B
B
Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
Vlagajte vse svoje prihranile v lastno hranilnico! t
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Zahvala.
Za obilne dokaze izrednega sočutja ob nenadni smrti našega preljubega soproga oziroma očeta
Karola Kordeliča
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo se najsrčneje zahvaljujemo. Posebna hvala gg. pevcem, članom čevljarske zadruge, vsem prijateljem in tovarišem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, g. poslancu Kopaču za njegov spčnjep nagrobni govor ter darovalcem cvetja.
Prejmite vsi našo najglobokejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
H
D
I
!
I
I
I
I
I
R
I
I
I
I
I
Zimska sezona!
Lastni izdelki - - Manufaktura - - Moda - - Konfekcija
Drago Schuiab
Ljubljana, Dvorni trg st. 3
priporoča opeoijelno serijske izdelke, kakor zimske suknje, raglane, modne in Športno obleke, usnjeno suknjiče in raglane (za automobiliste), čepioe, zimsko perilo 1.1. d. i.t. d.
Izdelava po meri v lastnem modnem salonu.
Kaj si beliš glavo!
kaj bi kupil svojim dragim za Božič in novo leto j prazna skrb, pojdi k
JOSIP PETELinC-U
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7.
Tam dobiš vse, kar je koristnega za dom In obrt. Pribljubljene In povsod zahtevane šivalne stroje mGRITZNER1' v veliki Izberi za domačo In obrtno rabo. Vse potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje In sedlarje, galanterijsko, modno In toaletno blago, po zmerni ceni na veliko in malo.
Primerna darila za Božič
eo tudi
ČEVLJI
ki se dobijo v vseh velikostih in raznih oblikah po znatno znižanih cenah od preproste do najfineiše izpeljave pri tvidki
Ant. Knispen
Mestni trg 23 (nasproti rotovžu)
in sicer otroški..........od	Din 25 — naprej
ženski.........'.	.	»	»	100'—	»
moški................»	»140.—	»
hišni čevlji in gamaše razne kakovosti po najnižjih cenah.
„Pri nizki ceni“
Pri nizki ceni“
IGHHC ZHRGI
Ljubljana, Sv. Petra cesta 3.
Priporoča veliko zalogo raznega perila posebno zimskih potrebščin, jopic, hlač, rokavic, nogavic, otročjih volnenih oblek, kapic itd. po znižanih cenah, posebno priporočljivo za božična in novoletna darila.
m
Svinjske kože!
kupuje po najvišjih cenah TOVARNA USNJA „INDUS“ D. D.
Ia to so na čisto izdelane svinjske kože brez lukenj in zarezkov po 35 K za kg, Ha to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože po 18 K za kg, od hrvaških in ogrskih prašičev po 12 K za kg.
o •
Kože se sprejemajo v znanem skladišču
Karl Pollak, Ljubljana,
.',ra Dunajska cesta itev. 23.	..
*