442
C. Golar: Zašumi! — Pismo Maji.
Zašutni!
Z/ašumi, zadivljeni les mi! kot mladost si, kot radostna leta, razorji, razvriskaj otožni mir pesmi, ki te v hramu zelenem prepleta.
V skalah nad brezdni gnezdi, vrešči rod orlov in jastrebov, groma odmev vihra po prepadih, nebeške moči se bijejo, lijejo v svoboden spev.
Zrasi, les, kakor vihra tuleča — ponosno zamajaj vrhove! Zabliskaj v grobe se, zarja rdeča, in zdrami slepe, mrtve robove!
Pismo Maji.
Z/drava v majski roži, lepa Maja! Ves zamišljen sem v tvoj mladi stas; tiha mi ljubezen v srcu diha, hrepenenje hodi k tebi v vas!
Ko gre solnce za škrlatni zastor, zvezde se veselo zableste, ko zapreš kot lilija se nežna, zvezde solzne bisere rose.
V vonju rož po žametu prihaja noč, iz črnih je vijol natkan plašč njen, pridi! Do nebes polnočnih cvete rdeči, žarki tulipan.
Kdaj na grudi, v rožnem lesku valujoče, se ti zgrudim v koprneč objem? Kdaj bo noč razkošja plamenela? Piši mi, kaj misliš ti o tem!