I
•I
CENTRALNA KNJIŽNICA
VRHOVNEGA SODIŠČA SR SLOVENIJE

0 O
Cn^KALHA-PiiAVOSČ-••*iA KJIŽ. VHHOVHE&A SOPISCA SKò « -v
AHA
VESTNIK
>r;
občin Ormož in Ptuj
Leto VI.
Ptuj, dne 13. februarja 1970
številka: 1
VSEBINA
tÓ'l’tAJ-rfì -
OBČINA ORMOŽ:
1.	Odlok o zadržanju stanarin v občini Ormož na ravni, na kateri so bile na dan 31. decembra 1969
2.	Odlok o odstotku sredstev, ki se v letu 1910 izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v občini Ormož
3.	Odlok o najnižjih osebnih dohodkih delavcev določenih poklicev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v občini Ormož
4.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije občine Ormož
5.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o čiščenju kurilnih nar prav in dimnih vodov na območju občine Ormož
OBČINA PTUJ:
6.	Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo)
1.
Po 5. točki 112. člene statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64 in Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 3-27/65, 4-49/67 ter 16-180/67) in po 2. točki odloka o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Uradni list SFRJ, št. 56-701/69) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1970 sprejela
ODLOK
o zadržanju stanarin v občini Ormož na ravni, na kateri so bile na* dan 31. decembra 1969
1.	člen
Stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice po stanovanjski pogodbi, sc v letu 1970 ne smejo povečati nad znesek stanarine za december 1969.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St.: 36-1/70
Ormož, dne 29. januarja 1970
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
2.
Po 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64 in Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-27/65, 4-49/67 in 16-180/67) in po 2. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št 35/65, 56/65, 50/68 in 56'69) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1970 sprejela
ODLOK
o odstetku sredstev, ki se v letu 1970 izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v občini Ormož
1.	člen
Delovne organizacije in druge pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1970 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, zbranih po 1. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) 2% za kritje razlike v stanarini (subvencija).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St.: 36-2/70
Ormož, dne 29. januarja 1970
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
3.
Po 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor št. 15-219/64) in drugem odstavku 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Uradni list SRS, št. 41-200/66) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1970 sprejela
ODLOK
o najnižjih osebnih dohodkih delavcev določenih poklicev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v občini Ormož
1.	člen
Dogovorjeni osebni dohodki delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih v 6l>čini Ormož ne morejo na mesec znašati manj kot določa ta odlok in sicer:
dinarjev
1.	gospodinjskih pomočnic, kmetijskih
in podobnih delavcev	450;
2.	priučenih (polkvalificiranih) delavcev frizerske, krojaške, šiviljske, fotografske
in slaščičarske stroke	600;
3.	kvalificiranih delavcev v poklicih:
brivec, frizer, krojač, šivilja, fotograf, slaščičar, elektromehanik, TV	mehanik	700.
2.	člen
Kvalificirani delavci, ki imajo manj kot tri leta delovnih izkušenj v stroki imajo lahko nižji osebni dohodek, vendar ne več kot za lOVo manjše od zneska iz 3. točke 1. člena tega odloka.
3.	člen
Ce je plačilo osebnega dohodka dogovorjeno deloma v denarju deloma pa v naravi se sme del osebnega dohodka, ki se daje v naravi oceniti največ do 300 dinarjev.
4.	člen
Za plačilo v naravi se šteje zagotovitev stanovanja in prehrane ali samo stanovanja oziroma prehrane.
Plačilo v naravi se oceni skupno na 300 dinarjev na mesec pri čemer se vrednost stanovanja oceni na 30 dinarjev, zajtrk in kosilo na 190 dinarjev in večerja na 80 dinarjev.
5.	člen
Izvajanje določb (ega odloka nadzira upravni organ skupščine občine Ormož, pristojen za delo.
6.	člen
Osebni dohodki delavcev, ki so na dan ko začne veljati ta odlok v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci, se morajo uskladiti z določbami tega odloka v 60 dneh od dneva ko začne veljati ta odlok.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.« St.: 190-7/69
Ormož, dne 29. januarja 1970
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Noyak, 1. r.
4.
Po 3. členu zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS, št. 26-215/67) in 7. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendije občine
Ormož
1.	člen
Ustanovi se sklad za štipendije občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sedež sklada je v Ormožu.
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad zastopa kot pravno osebo predsednik upravnega odbora.
3.	člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga svet za družbene službe skupščine občine Ormož.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in štiri člane. Predsednika in člane imenuje svet za družbene službe skupščine občine Ormož.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti.
5.	člen
Namen sklada je dajanje štipendij za šolanje na fakultetah, visokih in višjih šolah ter na srednjih šolah študentom in dijakom, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za izobraževanje in izpolnjujejo tudi druge pogoje, določene s statutom sklada.
6.	člen
Dohodki sklada so:
1.	dotacija iz proračuna občine,
2.	obresti od naloženih sredstev sklada,
3.	vrnjeni zneski štipendij štioendistov, ki ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti in
4.	drugi dohodki.
7.	člen
Sklad posluje po določbah zakona o financiranju družbeno političnih skupnonti.
Dohodki in izdatki za vsako leto se določijo in razporedijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada.
Odredbodajalec za finančni načrt sklada je predsednik upravnega odbora sklada ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor sklada.
8.	člen
Sredstva sklada so naložena pri denarnem zavodu, ki izvršuje občinski proračun.
9.	člen
Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada, ki ga sprejme upravni odbor.
10.	člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada je treba dostaviti v potrditev svetu za finance skupščine občine Ormož.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v -'Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: '	i . kUsSli
Ormož, dne 29. januarja 1970
, Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r.
5.
Po 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15-219/64) in 7. členu zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11-108/65) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o čiščenju kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Ormož
1.	člen
Spremeni in dopolni se 1. člen odloka o čiščenju kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-96/65) tako, da se glasi:
»Na območju občine Ormož opravljajo 'dimnikarsko službo dimnikarske organizacije iz
2.	člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11-108/65).
Katera dimnikarska organizacija iz prvega odstavka tega člena bo opravljala dimnikarsko službo in območje, na katerem jo bo o-pravljala, določi za zadeve požarnega varstva pristojen svet občinske skupščine.«
2.	člen
Drugi odstavek 9. člena odloka se odpravi.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan^ po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 22-31/65
Ormož, dne 29. januarja 1970
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak, X.^r.
6.
Na podlagi 9. člena odloka o spremembah In dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15-159/69) je svet za družbeno planiranje in finance na svoji seji dne 9. februarja 1970 določil prečiščeno besedilo odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj.
Prečiščeno besedilo odloka o prispevkih in davkih v občini Ptuj obsega odlok o prispevkih in davkih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-25/69) ter njegove spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 12-115/69 in št. 15-159/69), v katerih je navedeno, kdaj je
pričel veljati omenjeni odlok in kdaj njegove spremembe in dopolnitve.
St.: 422-4/69-8
Ptuj, dne 9. februarja 1970
Predsednik
sveta za družbeno planiranje in finance
An-ton Va len ti n j 1. r.
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo)
1.	člen
V občini Ptuj se navajajo občinski prispevki in davki (v nadaljnjem besedilu prispevki in davki), ki so določeni s tem odlokom.
I. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
2.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje:
a)	za proračun občine	po stopnji	1,54 /o
b)	za vzgojo in izobraževanje po
stopnji	3,20	/o
c)	za investicije v zdravstvu in šolstvu po stopnji	0,46	"/o
3.	člen
Za zavezance, ki plačujejo prispevek od delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove:
dinarjev
1.	za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike	300,
2.	za tajnike krajevnih skupnosti	600,
3.	za ostale delavce krajevnih skupnosti
4.	za ribiške in lovske paznike	400.
II PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
1. Stopnje in skupine katastrskih občin
4.	člen
1. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) se odmerja od negozdnih površin po naslednjih enotnih stopnjah za posamezne skupine katastrskih občin:
v drugi	skupini	29°/o
v tretji	skupini	20 °/o
in	15 »/.
v četrti	skupini	10 °/o
V	drugo skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Apače, Borovci, Sp. Breg, Zg. Breg, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Formin, Gajevci, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Hajdoše, Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dravskem polju, Mala vas, Markovci. Mezgovci, Mihovce, Moškanjci, Mure-tinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba, Slovenja vas, Sobetinci, Spuhlja, Starošinci, Stojnci, Stražgojnca, Šikole, Trnovec, Zabovci, Zagojiči in Župečja vas.
V	tretjo skupino, kjer znaša stopnja 20 °/o, se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Biš, Bišečki vrh, Bolečka vas, Bratislavci, Desenci, Desternik, Doklece, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Drstelja, Gradiščak, Grajena, Gra-jenščak, Grlinci, Hlaponci, Hvaletinci, Janežov-ski vrh, Janežovci, Jiršovci, Jurovci, Juršinci, Kicar, Krčevina pri Vurberku, Kukava, Lešje, Levanjci, Ločič, Ločki vrh, Mestni vrh, Mostje, Pacinje, Podlože, Polenci, Polenšak, Pre-rad, Zg. Pristava, Ptujska gora, Rotman, Se-strže, Slomi, Stogovci, Svetinci, Šturmovci, Tibolci, Trnovska vas, Trnovski vrh, Sp. Ve-lovlak, Zg. Velovlak, Vintarovci, Vitomarci in Zamušani.
V	tretjo skupino, kjer znaša stopnja 15°/o, se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Bodkovci, Novinci, Rjavci, Sakušak, Senčak, Slavšina in Zagorci.
V četrto skupino se .vrstijo naslednje katastrske občine:
Belavšek, Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cirkulane, Čermožiše, Dežno, Dobrina, Dolane, Dolena, Dravci, Dravinjski vrh, Drenovec, Gorca, Gorenjski vrh, Goričak, Gradišča, Gradišče, Gruškovec, Gruškovje, Hrastovec, Ja-blovec, Janški vrh, Kočice, Korenjak, Kozmin-ci, Kupčijski vrh, Sp. in Zg. Leskovec, Ljub-stava, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje,, Nadole, Mali in Veliki Okič, Paradiž, Pestike, Podlehnik, Pohorje, Pristava, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sitež, Skorišnjak, Skrblje, Slatina, Stanošina, Stoperce, Strajna, Sveča, Tr-dobojci, Turški vrh, Vareja, Mala Varnica, Velika Varnica, Velila vrh, Zakl, Zavrč in Žetale.
2. Prispevek od kmetijstva se odmerja od vrednosti za posek določenega lesa po enotni stopnji 20 %>. Vrednost posekanega lesa se določi po vrstah in vrednostnih razredih za m1 lesa.
Osnovo za odmero ugotovi davčna uprava občinske skupščine glede na količino in povprečno ceno za posek določenega lesa na panju v preteklem gospodarskem letu. Podatke po vrstah in vrednostih razredih lesa za posameznega zavezanca sporoči gozdna organizacija, ki gospodari z zasebnimi gozdovi.
5.	člen
Če ima zavezanec prispevka od kmetijstva zemljišče v dveh ali več skupinah katastrskih občin, se mu prispevek po 1. točki 4. člena odloka odmeri posebej od katastrskega dohodka negozdnih površin po stopnji, ki je določena za posamezno skupino katastrskih občin.
2. Oprostitve in olajšave
6.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni vsi zavezanci v drugi in tretji skupini katastrskih občin, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 200 dinarjev.
Zavezanci prispevka od kmetijstva v četrti skupini katastrskih občin so oproščeni prispevka, če nimajo preko 2000 dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin.
Ce ima zavezanec negozdne površine zemljišč v dveh ali več skupinah katastrskih občin, se oprostitev prizna po kriteriju tiste skupine, v kateri ima zavezanec prebivališče.
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
a)	ki so bila za kmetijstvo neuporabna,
pa so z investicijami zavezanca postala uporabna	10	let
b)	na katerih zavezanec na novo zasadi:
vinograd	6	let
sadovnjak	8	let
Od zemljišč navedenih v prejšnjem odstavku pod točko a) in b) tega člena so zavezanci oproščeni plačila prispevka od kmetijstva pod pogojem, da bi bila vsa dela opravljena po navodilih in nadzorstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa občinske skupščine.
Začasna oprostitev od vinogradov, zasajenih . s plemenito trto, se prizna, če se na novo zasadi več kot 20 arov površin in sadovnjakov, če se zasadi več kot 30 arov površin.
7.	člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva v hribovitih in goratih krajih, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva (graditev in a-daptacija gospodarskih poslopij, nabava opreme in podobno) in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se lahko zniža prispevek v višini 50 %> vloženih sredstev vendar največ 60 °/o predpisanega prispevka za leto, v katerem se je izvršila investicija. Prošnjo za priznanje olajšave po tem členu vloži zavezanec pri davčni upravi občinske skupščine.
O priznanju olajšave zaradi preusmeritve gospodarstva in preureditve stanovanjskih prostorov v turistične namene odloča davčna uprava občinske skupščine, potem ko dobi mnenje sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ozi-"' roma sVeta za gospodarstvo občinske skupščine.
8.	člen
Kmetom borcem in aktivistom NOV ter vdovam in vdovcem padlih in umrlih borcev in aktivistov NOV ter .borcem — prostovoljcem za severno mejo 1918-1919 se prizna olajšava občinskega prispevka od kmetijstva in sicer:
a)	udeležencem NOV od leta 1941 do vključno 1943 se zniža osnova od kmetijstva za 1800 dinarjev,
b)	udeležencem NOV iz leta 1944 in borcem za severno mejo se zniža osnova od kmetijstva za 1000 dinarjev,
c)	vdovam in vdovcem pod a) navedenih borcev se osnova od kmetijstva zniža za 900 dinarjev,
d)	vdovam in vdovcem pod b) navedenih borcev se osnova od kmetijstva zniža za 500 dinarjev.
Olajšave po tem členu se priznajo na zahtevo zavezanca, ki ima z odločbo pristojnega organa priznan status borca in neprekinjeno dvojno šteto udeležbo v NOV, oziroma status borca — prostovoljca za severno mejo.
9.	člen
Zavezancem, ki so slepi, se prizna olajšava v višini 30 0/o od zneska odmerjenega občinskega prispevka od kmetijstva.
10.	člen
Oprostitve in olajšave po določbah tega odloka ne smejo presegati 60 °/o odmerjenih prispevkih.
Oprostitve in olajšave lahko zavezanec uveljavlja le do konca koledarskega leta, v katerem se prispevek odmerja.
Zavezancem prispevka od kmetijstva iz 4. člena tega odloka se priznajo olajšave po določbah 68. in 70. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov.
V primerih iz 68. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, imenuje komisijo za oceno škode načelnik davčne uprave občinske skupščine.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Pri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku ali po pavšalni letni osnovi se uporabljajo naslednje stopnje: •
od osnove dinarjev	po stopnji
do 20.000	8%
od 20.000 do 25.000	10%
od 25.000 do 30.000	13%
od 30.000 do 35.000	17%
od 35.000 do 40.000	21%
od 40.000 do 45.000	25 %
od 45.000 do 50.000	30 %
od 50.000 do 55.000	33 %
od 55.000 do 60.000	36%
nad 60.000	39%
12.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnpsti, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 dinarjev in če ne zaposluje tuje delovne sile.
13.	člen
Pavšalna letna osnova se določi za eno leto naprej tako, da sme dosegati največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije in znaša:
po stroki oziroma dejavnosti	dinarjev
1.	predelovanje nekovin in kovin (ra-
zen podkovsko kovaštvo in kovaštvo), izdelovanje in popravljanje električnih aparatov in pribora, stavbna obrt in popravljanje ter izdelovanje raznovrstnih izdelkov	15.000
2.	podkovsko kovaštvo in kovaštvo 13.000
3.	predelava lesa	14.000
4.	predelava papirja, knjigovezništva
in kartonaža	12.000
5.	izdelovanje tekstilnih izdelkov	12.000
6.	predelovanje usnja	13.500
7.	predelovanje gume	15.000
8.	izdelovanje živil	14.000
9.	obrtne, osebne in druge storitve	15.000
10.	prevoz oseb z osebnimi avtomobili	14.000
11.	prevoz blaga s tovornimi avtomobili	15.000
Prispevnemu zavezancu iz tega člena določi davčna uprava občinske skupščine manjšo letno pavšalno oshovo, če ne dela poln delovni čas ali če je njegova storilnost zaradi starosti, bolezni ali zaradi neprimerne lokacije poslovnega prostora, zmanjšana.
14.	člen
Osnova za prispevek od obrtne dejavnosti, ki se določa po dejanskem osebnem dohodku ne sme znašati manj, kot znaša enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste ali podobne dejavnosti v gospodarski organizaciji.
po stroki oziroma dejavnosti
dinarjev
1.	predelovanje	nekovin	18.000
2.	predelovanje	kovin	20.000
3.	izdelovanje in popravljanje električnih aparatov in pribora	22.000
4.	predelovanje lesa	18.000
5.	predelovanje papirja, knjigovezništva in kartonaža	16.000
6.	izdelovanje tekstilnih izdelkov	16.000
7.	predelovanje	usnja	17.000
8.	predelovanje	gumijastih izdelkov 18.000
9.	izdelovanje živil	20.000
10.	izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov	17.000
11.	stavbna obrt	22.000
12.	obrtne, osebne in druge storitve	18.000
13.	prevoz oseb z osebnimi	avtomobili 1.7.000
14.	prevoz blaga s tovornimi avtomobili	24.000
15.	gostinska dejavnost	25.000
Prispevnemu zavezancu iz tega člena določi davčna uprava občinske skupščine manjšo letno osnovo za prispevek, če ne dela poln delovni čas ali če je njegova storilnost zaradi starosti, bolezni ali zaradi neprimerne lokacije poslovnega prostora zmanjšana.
15.	člen
Prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega prostora, zlasti vaški obrtniki ali gostilničarji, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno, osebe, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo in osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem:
najvišji pavšalni
dejavnosti	letni znesek
v dinarjih
1.	predelovanje kovin (kovaštvo, lončarstvo, nožarstvo, žično pletarstvo)	1000
2.	predelava lesa (kotlarstvo, sodar-
stvo, žaganje drv, pletarstvo)	900
3.	izdelovanje tekstilnih izdelkov( žen-
sko in moško krojaštvo, pletiljstvo, izdelovanje prešitih odej in perila)	800
4.	predelovanje usnja (čevljarstvo,
sedlarstvo, in jermenarstvo)	950
5.	izdelovanje in popravljanje razno-
vrstnih izdelkov (izdelovanje umetnih cvetov, metel, ščetk, popravljanje dežnikov, senčnikov, nogavic)	850
6.	stavbna obrt (tesarstvo, krovstvo,
vodnjakarstvo, zidarstvo)	1000
7.	obrtne, osebne in druge storitve (pranje, likanje perila in obleke, moško
in žensko frizerstvo, fotografiranje)	800
Osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot s postranskim poklicem v dejavnostih, ki niso naštete v tem členu, plačajo prispevek od
obrtnih dejavnosti od dejanskega osebnega dohodka po preteku leta. Prav tako se odmeri prispevek od dejanskega dohodka po preteku leta zavezancem iz tega člena, če- se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo za delovne in druge gospodarske organizacije.
16.	člen
Prispevek v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se odmerja po naslednjih stopnjah:
1.	od priložnostnega opravljanja obrtnih in drugih storitev, državnim organom, delovnim in drugim organizacijam, če te osebe nimajo predpisanega dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti ter od dohodka godcev v lokalih in pri drugih prireditvah po stopnji 25 %>:
2.	od priložnostnega opravljanja storitev občanov (razen obrtnih in intelektualnih storitev), državnim, delovnim in drugim organizacijam ali opravljanja dela po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ali od dohodkov od postranskih kmetijskih dejavnostih, ki niso zajeti v katastrskem dohodku, če taki dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja in od dohodkov potujočih zabavišč ter od prirejanja drugih prireditev po stopnji 20%;
3.	od dohodkov občanov, ki delajo na domu pletarske izdelke iz rogoze in šibe, konfekcijo, pletilstvo in ribiški pribor za invalidske zavode, od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija, od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje knjig, časopisov, revij in podobnega ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije in drugo po stopnji 15%.
17.	člen
Stroški ekonomske amortizacije se določijo po naslednjih najvišjih stopnjah:
—	za stroje	10%
—	za orodje in inventar (doba trajanja več kot eno leto)	12%
—	za tovorne in osebne avtomobile:
do 10.000 prevoženih km letno	10%
do 20.0000 prevoženih km letno	15%
nad 20.000 prevoženih km letno	20 %
18., člen
Zavezanci stari nad 65 let, ki opravljajo storitve ali obrtne dejavnosti brez tuje delovne sile in ne dosežejo 15.000 dinarjev čistega dohodka letno, so oproščeni plačevanja občinskega prispevka.
Ce zavezanci iz prejšnjega odstavka zaposlujejo enega pomočnika, se jim odmerjeni prispevek zniža za 50 %.
Zavezancem prispevka od samostojnega o-pravljanja storitvenih dejavnosti se prizna za prvo leto obratovanja posebna olajšava v obliki 4 % mesečnega znižanja odmerjenega občinskega prispevka.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po naslednjih stopnjah:
od osnove dinarjev
stopnja
do 20.000	2%
od	20.000	do	25.000	5%
od	25.000	do	30.000	11 %
od	30.000	do	35.000	17 %
od	35.000	do	40.000	22%
od	40.000	do	45.000	26%
od 45.000 do 50.000	30 %
od	50.000	do	55.000	33%
od	55.000	do	60.000	36%
nad 60.000	39 %
Od dohodkov posameznikov od občasnega opravljanja intelektualnih storitev za državne organe ali delovne in druge organizacije, če ti.dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja
ali od avtorskih pravic, se odmeri prispevek po odbitku po stopnji 12 "/o.
20.	člen
Povprečni letni osebni dohodki iz delovnega razmerja znašajo za odvetnike 25.000 dinarjev, za ostale zavezance (razen duhovnikov) pa 20.000 dinarjev.
Prispevnemu zavezancu iz tega člena določi za odmero prispevkov in davkov pristojen u-pravni organ manjšo letno osnovo, če zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti ali starosti in bolezni ne opravlja storitev poln delovni čas in ne more doseči povprečnega letnega osebnega dohodka delavca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu.
21.	člen
Od dohodkov, ki jih imajo duhovniki od opravljanja verskih obredov in drugih verskih opravil se odmerja prispevek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku, ki znaša za župnika največ 700 dinarjev, za kaplane pa največ 500 dinarjev letno.
V.	PRISPEVEt IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
22.	člen
Iz dohodkov od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav vplačujejo občani prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic po določbah 104. in 116. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
23.	člen
Stopnja prispevka iz avtorskih pravic znaša 3»/«.
Po stopnji 10 °/o se odmerja prispevek od avtorskih pravic od osebnih dohodkov, ki so našteti v 1. do 6. točki 113. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3: in 4. točke 113. člena zakona o prispevkih in davkih občanov ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, znaša prispevek od avtorskih pravic 3 »/o.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
24.	člen
Davek na dohodke od stavb se odmeri po enotni stopnji 30 0/o.
Lastniki stavb izven okoliša mesta Ptuja plačujejo davek samo od v najem danih stanovanjskih prostorov.
Davek na dohodke od stavb se plačuje tudi od poslovnih prostorov, ne glede na to ali jih lastnik uporablja sam oziroma jih daje v najem
Prav tako se plačuje davek od stavb za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške vikend hišice in podobno). Ce so stanovanjski prostori v počitniških hišicah oddani v najem, plačuje lastnik hiše poleg davka od stavb od prejete najemnine še poseben davek od dohodkov, ki jih Ima lastnik od oddaje takih prostorov v najem.
25.	člen
Stroški upravljanja, vzdrževanja in amorti-Kacije stavb se priznavajo pavšalno od bruto
najemnine ali stanarine in sicer: za stavbe
zgrajene do leta 1900	80 %>
za stavbe zgrajene po letu 1900	60 °/o
za poslovne lokale lastnikov stavb	50 Vo
za počitniške hišice, ne glede na starost 50 °/o za poslovne lokale, ki jih lastniki da-jejo-v najem	30 °/o
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
26.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic plačujejo občani, ki imajo dohodke od nepremičnin ali premičnin oddanih v zakup, od podnajemnin ali od drugega premoženja, in premoženjskih pravic.
Davek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, ki jih dosežejo občani s prodajo stvari večje in trajnejše uporabe vrednosti in sicer, če prodajo premične stvari pred potekom treh let, nepremične stvari pa pred potekom 10 let od dneva, ko so bile kupljene.
Za stvari večje in trajnejše uporabne vrednosti se štejejo vse nepremičnine, avtomobili in vse druge stvari, katerih prometna vrednost znaša več kot 5000 dinarjev.
Od prejetih podnajemnin za opremljene sobe se priznajo 50 odstotni stroški, za neopremljene sobe pa 30 odstotni stroški kot amortizacija.
Davek od premoženja in premoženjskih pravic se odmeri po naslednjih stopnjah:
od osnove dinarjev
do 1.000	30 °/o
od	1.000	do	2.000	32 »/o
od	2.000	do	3.000	34 »/o
od	3.000	do	5.000	37%
od	5.000	do	7.000	40%
od	7.000	do	10.000	45%
nad 10.000	50%
Občani, ki imajo tovorna cestna motorna in priklopna vozila ali kombi vozila, plačujejo davek od premoženja iz naslova posesti teh vozil po določbah člena 6. a zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 40-292/68).
27.	člen
Od dobitkov pri igrah na srečo plačujejo občani in civilno pravne osebe davek po stopnji 10 %, če zadenejo dobitek nad 500 dinarjev. Davek obračunava prireditelj igre na srečo in ga odtegne pri izplačilu dobitka.
VIII.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
28.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo) se plačuje po stopnji 20 %.
Osnova se določi v odstotku od osebnih dohodkov, ki jih je izplačal zavezanec letno zaposlenim delavcem in znaša:
stopnja
— za kovinsko, elektroinstalatersko in stavbeno obrt, gostinstvo ter druge gospodarske dejavnosti	50%
—	za ostale stroke obrti	40 %
—	za intelektualne storitve	40%
Zavezancem, ki plačujejo prispevek po pavšalnih letnih osnovah ali v pavšalnih zneskih, se odmerja davek na tujo delovno silo v pavšalnem znesku, ki znaša za vsakega zaposlenega delavca 500 dinarjev letno.
Od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov v kmetijstvu Se ne plačuje davek na tujo delovno silo.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Jugoslovanski državljani, ki stalno prebivajo na območju občine Ptuj, morajo do 1. julija 1969 priglasiti davčni upravi občinske skupščine premoženjske predmete, ki jih imajo izven občine stalnega prebivališča ali v tujini.
Do roka, ki je določen v prejšnjem odstavku tega člena morajo državljani priglasiti naslednje premoženjske predmete: počitniške hiše, stanovanjske hiše, stanovanja v etažni lastnini, poslovne stavbe, poslovne prostore, stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Te določbe ne veljajo za kmečke stanovanjske hiše, za kmečka gospodarska poslopja in za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
30.	člen
Jugoslovanski državljani morajo pismeno sporočiti davčni upravi občinske skupščine naslednje podatke:
a)	kraj, ulico in hišno številko, leto gradnje, vrsto materialov, iz katerih je zgrajena (obodni zidovi, stropi, strešne konstrukcije, kritina) in vrsto podov v zgradbi, navesti instalacije, (elektrika, vodovod, centralna kurjava, telefon itd.), število prostorov (stanovanj-kih poslovnih, pomožnih in površino za posamezne prostore v m2) navesti katere prostore oddajajo v najem in katere koristijo sami ter letno stanarino oziroma najemnino — za počitniške hiše, stanovanjske hiše, stanovanja, v etažni lastnini, poslovne stavbe in poslovne prostore;
b)	za stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij pa katastrsko občino številko parcele in površino zemljišča v kvadratnih metrih.
31.	člen
Zavezanci, katerim se odmerjajo prispevki in davki od letne osnove, doseženih dohodkov od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od stavb ter od premoženja in od premoženjskih pravic, morajo vložiti napoved na splošni javni poziv najpozneje do 31. januarja vsakega leta pri davčni upravi občinske skupščine.
32.	člen
Za zavode, ki zaposlujejo invalidne osebe se stopnja za prispevek v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) po 3. točki 16. člena tega odloka uporabi tudi za leto 1968.
33.	člen
Predpisi zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-.32/69 in 40-251/69) se smiselno uporabljajo tudi pri izvajanju tega odloka.
>Uradni vestnik občin Ormož in 1 tuj« izhaja prt. orna en t t mesečno in to v četrtek. Cena	mezni številki 1 dinar. Naročniki
»Tedniki« ga prcmejo brezplačno. Izdajatelj »Ptujski tedn**. Ptuj, urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Kau. Sedež
uredništva Ptuj, Srbski trg 1, 'liska CP Mariborski tisk