DELAVSKA
ENOTNOST
Poštnina plačana v gotovini
Pri vseh naših udarnikih, pri vseh marljivih delavcih, nameščencih, inženirjih, delovnih kmetih, bomo morali vzbuditi tudi večje zanimanje za kontrolo nad upravljanjem in za pomoč onim, ki so izvoljeni, da vrše funkcije ljudske oblasti.
Predsednik LVS Miha Marinko
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJI
Leto H., štev. 36
Predsednik LVS tov. Miha Marinko v Trbovljah
Če delamo za skupnost, moramo tudi skrbeti, kako se v tej skupiiosti upravlja in gospodari
V nedeljo L sept. )e obiskal predsednik vlade LRS tov. M. Marinko Trbovlje in se udeležil skupščine OLO. Pred Rudarskim domom je bilo pred otvoritvijo skupščine ljudsko zborovanje, na katerem je imel predsednik vlade nasled-ni govor:
TorariSl
»Prišel sem na vašo »krajne skupščino
ljudskega odbora in ob tej priliki smatram *a potrebno, obrniti vašo pozornost na vrsto
še ljudske države na svoji lastni koži. Blagodejni učinek naporov delovnega ljudstva in v prvi vrsti delovnega razreda ter smotrno delo višjih in najvišjih organov ljudske oblasti se odraža v konsolidaciji naše države v taki meri, ki jo ni dosegla nobena država včerajšnje zasužnjene Evrope. Kaj more vse bevskanje domače in inozemske reakcije, pa naj se krije za nekim Dragoljubom Jovanovičem, sšubašičem, Šutejem, Mačkom, kaj morejo prikriti oboževalci obsojenih vojnih zločincev Kreka, Rožmana, Rupnika, Hacina, kaj more ves bes svetovne reakcije proti Titovi Jugoslaviji, tiste reakcije, ki je tudi na pariški konferenci dobila svoje olenzivno
i..
.\x-v.v..-v>..
gospodarskih in družbeno političnih problemov. za katere bi se moral zanimati vsak naš državljan, predvsem pa vsi tisti, ki v svojih delovnih naporih največ prispevajo k utrjevanju naše ljudske države in gradnji naše bodočnosti.
Takoj v Začetku bi rad poudaril, da se široke množice delavstva, čeprav s svojim delom ustvarjajo podlago naši novi ljudski državi, mnogo premalo zanimajo za nepo sredno upravljanje svoje države v vseh njenih organih ljudske oblasti. To nasprotje moramo odstraniti. Če delamo za skupnost, moramo tudi skrbeti, kako se v tej skupnosti upravlja in gospodari. Ta brezbrižnost je deloma ostanek preteklosti. V stari Jugoslaviji, kakor V vseh kapitalističnih državah, oblastniki niso trpeli nikake ljudske kontrole nad svojim upravljanjem. To je bilo popolnoma razumljivo, ker je bila država v njihovih rokah sredstvo za zatiranje ogromne večine ljudstva, sredstvo izkoriščanja v korist peščice magnatov in njihovih lakajev. Po njihovem je bila naloga delavca le, da gara. ustvarja, njihova naloga pa, da si prilaščajo ustvarjene vrednosti ter držijo državni aparat izključno v svojih rokah.
V naši novi ljudski državi, ki je zrasla v težki borbi delovnega ljudstva proti okupatorju in starim oblastnikom, ki so se okupatorju udinjali, v novi ljudski državi, ki jo delovno ljudstvo ustvarja v korist skupnosti, ne pa poedinca, tej brezbrižnosti do upravljanja ljudske države ne sme in ne more biti mesta. Ta brezbrižnost je popolnoma nelogična, kajti kdor dela za skupnost ne more ostati brezbrižen, kako se ta skupnost upravlja. Danes ogromna večina delavstva dela z zavestjo, da gredo plodovi njegovega dela v korist skupnosti. Te napore za interese naše državne skuppnsti bomo morali Še stopnjevati. Toda vzbuditi bomo morali pri vseh naših udarnikih, pri vseli marljivih delavcih, nameščencih, inženirjih, delovnih kmetih tudi večje zanimanje-za kontrolo nad upravljanjem m za pomoč enim. ki so izvoljeni, da vrše funkcije ljudske oblasti.«
Potem je tov. predsednik poudaril, da da-*es ni tako kot nekdaj, ko so se poslanci zanimali samo za svoj okraj. Ljudska oblast k nedeljiva in ko ustvarjamo za skupnost, skrbimo s tem tudi za lokalne '^,pre®e; n delu smo morali premagovati velike težave. Toda kljub težavam smo dosegli velike Uspehe in s temi uspehi tolčemo vse nase skrite in odkrite sovražnike.
»V kratkem poročilu je nemogoče našteti vse. kar je bilo storjenega od osvoboditve do danes. Toda te uspehe, to plodovito delo Ittti vsak delovni človek, vsak državljan na-

področje. Dejstva naše stvarnosti so trdoglava stvar, ki j iti ne morejo spraviti s sveta vse klevete in natolcevanja.
Dejstvo je, da smo danes urejena država s svojimi osnovnimi zakoni, ki regulirajo naše nove družbene odnose. Dejstvo je, da nam ne preti nikaka gospodarska kriza, ni-kaka brezposelnost, da se naše gospodarstvo neverjetno hitro konsolidira, da je naš dinar ena najsolidnejših valut Evrope. Dejstvo je, da se pri nas gradi v silnem poletu, da se gmotni položaj delovnega človeka z vsakim dnem boljša, da smo premagali najhujše pomanjkanje, da smo že v prvem letu mogli vpeljati štirinajstdnevni plačani dopust, čeprav še spomladi nispio mogli misliti. da bo to že v letošnjem letu mogoče doseči. Regulirali smo najosnovnejša vprašanja eksistence delavcev, upokojencev, njihovih družin, invalidov in svojcev v naši osvobodilni vojni padlih borcev. Dejstvo je, da se na' vseh popriščih^našega gospodarskega in družbenega udejstvovanja uveljavlja princip, da vsak živi od dela svojih rok, da je nagrajen po principu: vsakemu po njegovih zaslugah. Dejstvo je. da se vsak dan manjšajo možnosti izkoriščanja človeka po človeku. Dejstvo je, da je bila izvedena agrarna reforma, ki jti dala zemljo deset-tisočim zemlje lačnih kmetov. Dejstvo je, da moremo po zaslugi elana delavcev v rudnikih, tovarnah, delavnicah vsak dan zniževati cene naših industrijskih izdelkov, da se manjša razlika med cenami industrijskih in kmetijskih pridelkov, da se regulirajo davčne obveznosti v korist malega kmeta in malega obrtnika, da pristopamo k velikim novim načrtnim gospodarskim zasnovam. po katerih ustvarjamo v naši državi široko gospodarsko skupnost delovnik ljudi, ustvarjamo pogoje naše gospodarske neodvisnosti od grabežljivega inozemstva, da ustvarjamo predpogoj naše lepše bodočnosti. Da ne naštevam več. Ob teh dejstvih se mora razbiti vsak poizkus sovražnika, minirati našo skupnost, vsak poizkus obrniti kolo našega družbenega razvoja nazaj v staro suženjsko stanje. Z vsemi temi dejstvi more naša ljudska oblast, odnosno njeni predstavniki, bodro in ponosno stopiti vsak trenutek pred svoje volile* brez bojazni, kakšna bo sodba ljudstva.
Razumljivo je, da imamo v inozemstvu poleg prijateljev in zaveznikov tudi nasprotnike in sovražnike. Saj je bila stara Jugoslavija prav za prav kolonija, toliko je bilo inozemskega kapitala v našem gospodarstvu. Ogromni dobički, izžeti iz naše dežele, iz znoja našega delavca in kmeta, so šli v inozemstvo. V naši nori državi nismo več voljni garati in ustvarjati dobičke za inozem-
stvo, nočemo ponovno pasti v gospodarsko odvisnost inozemskih trustov in kartelov. Podobno je z vrsto ostalih balkanskih držav, toda one so v težjem položaju. Mi smo suverena država, ker smo se pretežno sgmi osvobodili, ostale pa so osvobodili zavezniki in so kot nekdanji sateliti hitlerjevske Nemčije danes v mnogo težjem položaju. Ker pa imajo opraviti v glavnem s Sovjetsko zvezo kot zmagovalko, ki dejansko izvaja politiko čuvanja neodvisnosti malih narodov, in ker se tudi v drugih balkanskih državah uveljavlja demokratičen red, se Balkan otresa imperialističnega pokroviteljstva in izmo-
Jasno je, da se imperialistična reakcija ne more zlepa odreči svojim izgubljenim pozicijam in zato poizkuša, da bi z novimi triki "dobila možnost novega vmešavanja na Balkanu. Tak trik je uporabil avstralski delegat s predlogom, naj bi Romunija odplačevala Sovjetski zvezi vojno odškodnino v dolarjih in funtih, ne pa direktno s svojimi produkti. Razumljiv nam je pohlep angleških in ameriških bančnih krogov, da bi sedli kot pijavke za vrat malim narodom, če tudi navidezno kot denarni posredniki v obveznostih Romunije in drugih do Sovjetske zveze.
Mislim, da je vsakemu pametnemu človeku pri nas jasno, kakšen duh veje na pariški konferenci. Jasno je' tudi, da je inozemski reakciji zlasti nova Jugoslavija trn v peti, ker uživa največji ugled pri delovnih množicah in svobodoljubnih narodih sveta, ker naša delegacija ne brani odlično le naših interesov, ampak prav tako odlično razkrinkuje namere svetovne reakcije. Provokacije s sistematično kršitvijo naše državne suverenosti, ko angloameriška letala in cele eskadrile preletavajo naše ozemlje, imajo namen zmanjšati naš ugled v svetu in nas oblatiti, češ da mi provociramo novo vojno. Za to je bil v zadnjem času mobiliziran ves svetovni reakcionarni tisk. S temi nasilnimi provokacijami pa hočejo dati potuho preostali reakciji pri nas doma.
Da imamo sovražnike še tudi . doma. je razumljivo, kajti tisti, ki so bili odrinjeni od korit in ne morejo več izkoriščati delovnega človeka, niso zadovoljni z našo ljudsko oblastjo. Zato pa izkoriščajo vsako našo slabost, vsako sredstvo, vštevši verska čustva našega ljudstva, da bi si ustvarili možnost povratka na staro. Povampirjeni klerofaši-zem so tu in tam spozabi in se spet poslužuje Gobbelsove krilatice o nevarnosti komunizma. Pri tem pozabljajo, da so narodi Jugoslavije že dovršili svoj proces stapljanja v enotno pofitično vseljudsko tvorbo — Ljudsko fronto okrog njenega jedra — Komunistične partije Jugoslavije, okrog voditelja naših narodov — maršala Tita. Oni pozabljajo, ljudstvo pa ne more pozabiti, da je bila iiiiciator in ustvarjalec vseli naših pridobitev prav Komunistična partija. Oni pozabljajo, da je Komunistična partija neranljiva za vse klevete sovražnega tabora, ker vztraja na svoji osnovi notranje samokritike in kritike, ki ji je v njenem dvajsetletnem zgodovinskem razvoju omogočila krepiti in usposabljati se za velike zgodovinske naloge. Čuvanje zdravega, jedra — Komunistične partije v Osvobodilni fronti, čuvanje zdrave borbene enotnosti OF je bilo doslej in bo tudi v bodoče porok zdravega napredka.
Predpogoj za čuvanje naših pridobitev, predpogoj za naš zdravi napredek je neizprosen boj proti vsem odkritim in prikritim sovražnikom, proti vsem zavestnim in podzavestnim razbijačem naše enotnosti. Zanemarjanje politične budnosti v odkrivanju prikritega sovražnika je velika nevarnost, Ta budnost ie posebno važna in potrebna danes, ko so naši sovražniki že prišli do spoznanja, da je pričakovanje nečesa tretjega iluzija. Zato so prenehali odkrito podpirati ostanke belogardističnih in četniških bandie. ki jih naši varnostni organi uspešno trebijo. Pač pa bi Si ti sovražniki zdaj radi osvojili pozicije v našem oblastvenem, gospodarskem in družbenem javnem življenju. V tej budnosti je Komunistična partija še zaostrila svoja čutila in odkriva one sovražnike, ki se vtihotapljajo v njene vrste. Ta budnost je postala že tudi lastnina OF, kar pa nas ne sme zavesti na zoževanje naše vseljudske politične organizacije OF. Prav tako nas ta budnost ne bo zavedla in nas ne sme zavesti, da ne bi širokih ljudskih množic uvajali v sodelovanje pri oblasti. Program Osvobodilne fronte s Komunistično partijo na čelu je jasen in istoveten z interesi širokih ljudskih množic. Glede na skupnost interesov ljudstva pa bomo znali trebiti in izločevati ljuljko od žita.
Danes, ko boste na svoji okrajni skupščini javno razpravljali o uspehih in pomanjkljivosti dela naših oblastvenih organov, je važno osvetliti nove temeljne gospodarske osnove, ki jih je tov. Kidrič kot minister industrije in predsednik Gospodarskega sveta v zvezni vladi nakazal v svojem referatu pred zvezno skupščino. Za okrajno skupščino in za perspektivo njenega bodočega dela so posebno važni momenti, ki jasno postavljajo nedeljivost ljudskega imetja kot kolektivne lastnine vseli narodov Jugoslavije. Zaradi boljšega upravljanja s to imovino, zaradi boljšega, fečjega in hitrejšega gospodarskega uspeha, je razdeljena uprava obče-ljndske imovine na konpetence ministrstev zvezne vlade, na vlade ljudskih republik in na lokalne ljudske odbore.
Važno pa je naglasiti vsa eventualna zmotna tolmačenja značaja občeljudske imo-
vine. Ce so trboveljski rudniki z odlokom zvezne vlade prešli v upravljanje zveznemu ministrstvu, so ti rudniki prav tako vaši, ki delate v njih in ustvarjate dobrine v korist vseh narodov Jugoslavije, kakor je kopalnica in vrsta drugih komunalnih podjetij, ki jih že imate ali pa jih boste osnovali, tudi last države kot celote. Tu gre le za delitev uprave: rudnik je v rokati zvezne vlade, komunalna podjetja pa so v rokah okrajnega ali krajevnega ljudskega odbora. S tem ni rečeno, da boste vlekli vsak na svojo stran. Viški donosa proizvodnje v trboveljskih rudnikih gredo za akumulacijo in podlago razvoja Industrializacije naše dežele, za blagostanje trboveljskih rudarjev samih kakor tudi vsega ljudstva Jugoslavije. Lokalna komunalna podjetja in donos teh podjetij pa gre v prospeh in zadovoljitev neposrednih lokalnih potreb. Ta delitev gospodarske dejavnosti na poedine organe državne uprave bo izzvala novo politiko gospodarske ustvarjalnosti; bo razvila veliko iniciativo v gospodarstvu lokalnih ljudskih odborov in zainteresirala večino naših državljanov pri razvijanju lokalnega gospodarstva,
Zvezni zakon vnaša veliko jasnost v organizacijo naših lokalnih ljudskih oblasti, daje lepo perspektivo in vzpodbuja vse državljane k zanimanju im soupravljanju lokalnih ljudskih odborov. Temu zakonu bodo sledili specialni zakoni o ljudskih odborih posameznih republik in bodo vanje' vmesene ■ nove posebnosti. Vsak ljudski odbor pa si bo ustvaril še svoj statut v okviru ustave,-v katerem bodo vsebovane vse posebnosti vsakega kraja in okraja,
Imamo nov zadružni zakon, ki je bil spre- • jet na zadnjem zasedanju zvezne skupščine, Ta zakon bo vnesel novega duha v naše zadružništvo in tisto ljudskost, ki je v našem zadružništvu potrebna glede na napredni in ljudski značaj naše oblasti. Po duhu tega zakona bodo ljudski odbori kot osnovni organi oblasti tisti, s katerimi bodo zadruge tesno sodelovale v prospeh občanov. Drago-goljub Jovanovič, dejanski predstavnik reakcije in nasprotnik ljudskih pridobitev, je nasprotnik novega duha ljudskega zadružništva. Tudi pri nas se še najde kak pristaš Jovanovičevih zadružnih pogledov. Ne rečem. da gredo naši zadružniki zavestno po liniji Jovanovičevega zadružn;štva. Pač pa pri nas še marsikdo ne razume vloge in značaja ljudske oblasti y našem gospodarskem življenju.
Nove zadruge morajo delovati v skladu in s pomočjo ljudskega odbora, ne samo za gmotni prospeh zadrugarjev, temveč vsega delovnega ljudstva določenega kraja ali okraja. V zadnjem času.opažamo tu in tam, rta si nekateri pridobitni elementi skušajo nadeti firmo zadruge ter 'usmerjajo zadruge nasprotpo razvoju nove družbene stvarnosti. Ljudski odbori bodo morali odslej budno paziti na take pojave. Uporabiti zadružni način nabave, preskrbe in proizvodnje v gospodarskem interesu kraja ali okraja, to je v interesu delovnega ljudstva, to je nalaga ljudskih odborov. Krajevni in ljudski odbor bo v nekaterih lokalnih zadevah in v skladu s federalnim ter zveznim zakonom, v skladu s federalno in zvezno ustavo, neke vrste republika zase. Ljudski odbori bodo . mogli v svoji kompetenci reševati celo vrsto problemov domačega kraja. Ne bodo izvrševali le nalogov višjih organov oblasti, reševali bodo tudi gospodarska vprašanja svojega kraja. Reševali bodo stanovanjsko krizo z najemanjem kredita za gradnjo stanovanj, urejali bodo vprašanje redne in cenene preskrbe tako, da bodo osnovali svoje lokalne trgovine, onemogočili bodo pretirano izkoriščanje preostalih kapitalistov in zato osnovali razna obrtna podjetja. Ker je splošna tendenca, da bodo ljudski odbori krili svoje izdatke čim manj z davki, jim bodo za kritje njihovih izdatkov služili dohodki teh podjetij! Ljudski odbori bodo imeli lasten proračun izdatkov, ki bo temeljil na lastnih dohodkih. Postavljali bodo lasten gospodarski načrt in z ustvarjenimi previški po tem načrtu bodo razpolagali v korist svojega kraja ali okraja. Tako bodo ljudski odbori dobili osnovo za reševanje vrste socialno-političnih, kulturnih, prosvetnih in vzgojnih problemov. Pred kratkim je vlada LR Slovenije odredila s posebno odločbo, koliko ostane ljudskemu odboru od pobranih davkov za njegove lokalne potrebe. V bodoče se bo okrog ljudskega odbora razvijalo vse gospodarsko in družbeno politično življenje kraja. Zato je treba za delo ljudskega odbora zainteresirati vse naše množične organizacije OF, od sindikatov do AFŽ in mladinskih organizacij. Pri vsem tem pa bo treba znati vskladiti obče in lokalne interese.
Nekateri pridobitniški elementi se bodo skušali protiviti gospodarski dejavnosti ljudskih odborov, ker bodo videli v tem nevarnost za svoje interese. Prav zato pa je nujno, da strokovne organizacije čim tesneje sodelujejo z ljudskimi odbori, da v ljudski odbor pridejo v zadostnem številu predstavniki delavskega sloja in malih delovnih kmetov, ki predstavljajo ogromno večino našega naroda,«
Zatem je tov. predsednik govoril o sodelovanju sindikatov in ljudskih odborov. Svoi govor pa je končal:
»Zavedati se moramo, da je naš boj proti notranjemu in zunanjemu sovražniku predvsem boj na našem domačem gospodarskem področju m na področju čim boljšega izpopolnjevanja naše družbene organizacije. S smelim pohodom k organizaciji ljudske države' in uresničevanjem idealov delovnega ljudstva vse od Matije Gubca naprej, se bomo najuspešneje otepali vseh vojnih provokacij in terorističnih nasprotnikov, ker bodo urejene družbene razmere, naš gospodarski napredek, naša industrializacija vzor in svetilnik za druge narode, ki še ječe pod jarmom imperialistov in njihovih neofašističnih podrepnikov. Za zaključek naglašam: Smo na pravi poti zdravega napredka. Naše pridobitve, naši zavezniki z bratsko in nesebično Sovjetsko zvezo na čeln so nam porok, da lahko budno in smelo gledamo v bodočnost.-;
narod®®-osw©iscidiliti svet m zasedal
Pristopamo k dokončni izgraditvi slovenske državnosti
Prezidij Slovenskega narodno-osvobo dilnega sveta je z ukazom z dne 31. avgusta t. 1. sklical Slovenski narodno osvobodilni svet k II. zasedanju, ki se bo pričelo v ponedeljek, 9. septembra t. L v Ljubljani. Na tem zasedanju se bo Slovenski narodno osvobodilni svet, ki je dovršil svojo zgodovinsko vlogo v izoblikovanju slovenske drža.vnosti, razpustil in napravil mesto ‘bodoči, ljudski skupščini Ljudske vlade republike^ Slovenije kot vrhovnemu organu državne oblasti v Ljudski republiki Sloveniji. Na dnevnem redu zasedanja je namreč poleg drugega tudi predlog zakona o ustavo-tvomi skupščini Ljudske republike Slovenije ter predlog zakona o volitvah ljudskih poslancev’v ustavo tvorno skupščino.
Tako bomo torej v kratkem dobili po imenu — ne tudi po- vsebini — nov slovenski parlament, ki bo prevzel funkcijo dosedanjega začasnega ljudskega predstavništva, Slovenskega narodno-osvo-bodiinega sveta.
Slovenski1 narodno osvobodilni svet, gledan z zrelišča zgodovinskega razvoja, predstavlja prav za-prav na zunaj viden gibanja, utelešenega v Osvobodilni fron izraz slovenskega narodno osvobodilnega gibanja, utelešenega v Osvobodilni fronti. Splošno je poznano, da je zrasla Osvobodilna fronta spontano kot izraz. enodušne volje- slovenskega naroda in da jo je slovenski narod že od vsega po-četka priznaval kot svojega edinega predstavnika. Prav tako- je znano, da je že od vsega začetka predstavljala Osvobodilna fronta poleg političnega vodstva tudi dejansko zakonito oblast na slovenskem ozemlju, in da so vršile njene organizacije od temeljnih terenskih odborov vse do njenega Izvršilnega odbora odnosno Vrhovnega* plenuma na svojem področju tudi ljudsko oblast, izdajale obvezne odloke, pozivale prebivalstvo v Narodno osvobodilno vojsko, predpisovale davke itd.
Korenine- Slovenskega narodno osvobodilnega sveta je torej iskati v predstavniškem organu Osvobodilne fronte, t.o je v njenem. Vrhovnem plenumu,-ki se je že v oktobru 1941 preoblikoval v Slovenski narodno osvobodilni odbor (SNOO) prav na podlagi dejstva, da je Osvobodilno fronto kot politično vodstvo in kot oblast priznavala ogromna večina slovenskega naroda. Zgodovinsko zasedanje odposlancev slovenskega naroda v Kočevju (1.—3. oktobra 1943), na katerem je bil izvoljen nov, 120-članski Plenum Osvobodilne fronte, je tudi formalno priznal Slovenskemu narodnoosvobodilnemu odboru lastnost predstavništva slovenskega naroda, ki izvaja zakonodajno in izvršilno oblast na vsem slovenskem ozemlju. Tudi na tem zasedanju še ni bila izvedena dejanska ločitev političnega vodstva (to je Plenuma Osvobodilne fronte) od nosilca oblasti (slovenskega narodno osvobodilnega odbora), temveč je ti dve 'funkciji vršil isti organ, samo da se je različno imenoval kot vršilec prve in kot vršilec druge funkcije.
Od kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda dalje pa se začne proces diferenciacije med tema dvema organoma, in sicer tako v vsebinskem, kakor tudi v osebnem pogledu. Nujnost- tega razvoja je dovedla do L zasedanja Slovensko narodno osvobodilnega odbora v Črnomlju v dneh 19. in 20. februarja 1944. Na tem zasedanju se je Slovenski narodno-osvobodilni odbor preimenoval v Slovenski narodno-osvobodilni svet (SNOS), to je pravi ljudski parlament s popolno zakonodajno in izvršilno oblastjo, s čimer je bilo dokončano prvo razdobje oblikovanja našega najvišjega predstavnika ljudske oblasti. Resda Slovenski narodno-osvobodilni svet • v tej svoji obliki še vedno sam izvršuje svoje zakone in odloke in da nima še svojega posebnega, ločenega izvršilnega organa (vlade), vendar ima že svoje posebne upravne odseke, ki predstavljajo zametke bodočih ministrskih resorov. Ti odseki so v toku svojega več kot enoletnega delovanja opravili plodno delo tako glede reševanja čisto upravnih, kakor tudi gospodarskih in prosvetno-kul-turnih vprašanj, ki so se začela vedno bolj pereče postavljati spričo vedno obsežnejšega osvebojenega ozemlja in pojemanja okupatorjeve moči.
Predzadnje razdobje oblikovanja naše državnosti prične s postavitvijo Narodne vlade Slovenije dne 5. maja 1945 v Ajr dovščini. Z imenovanjem Narodne vlade kot izvršilnega organa je ostala Slovenskemu narodno-osvobodilnemu svetu odnosno njegovemu predsedstvu neposred-(Nadaljevanje na drugi strani spodaj")
Mirovna konferenca sr Parizu;
Svetovna reakcija nadalie razkriva svoje imperialistične težnie
Delo mirovne konference v Parizu v preteklem tednu je obstojalo v glavnem v delovanju raznih komisij.
Na sejah politično - teritorialne komisije za Bolgarijo, so proučevali posamezne člene mirovne pogodbe z Bolgarijo, pri čemer se je jasno pokazalo stremljenje Amerike, Anglije ta od njiju zavisnih malih držav, da zmanjšajo dejanski doprinos domovinsko - frontovske Bolgarije v vojni proti hitlerjevski Nemčiji. Medtem, ko so glede vprašanja priznavanja položaja sobojujoče stranke Italiji delegacije vseh teh držav soglasno vztrajale na tem, da se Italiji ta položaj prizna, se v komisiji za Bolgarijo iste delegacije protivijo, da bi se ta položaj priznal tudi Bolgariji,, katere udeležba v vojni zaveznikov proti hitlerjevski Nemčiji je nesorazmerno večja od udeležbe Italije. Predsednik jugoslovanske delegacije Kardelj se je pri tem odločno zavzemal za to, da se Bolgariji prizna položaj sobojevnika. Nadalje je bil kljub nasprotovanju grške delegacije soglasno sprejet predlog jugoslovanske de. legacije, da se pozove bolgarsko delegacijo, da poda svoje mnenje glede grško-bolgarske meje.
Ekonomska komisija za Balkan ta Finsko je razpravljala o reparacijah Rumu-nije. Avstralski delegat se je zavzemal za to, naj bi se vprašanje reparacij reševalo na posebni reparacija ki komisiji šest,' mesecev po končani mirovni konferenci. Istočasno pa je predlagal naj bi Romunija plačevala Sovjetski zvezi reparacije v dolarjih ta funtih. Svoj predlog, ki je imel odkrito težnjo po tem, naj bi Romunija, ki že eno leto v redu odplačuje Sovjetski zvezi reparacije, prenehala s plačevanjem. kasneje pa naj bi svoje blago prodajala Angliji in Ameriki, da bi dobila potrebne dolarje in funte, je moral umakniti, šef sovjetske delegacije Molotov je podal stališče Sovjetske zveze do reparacij. Sovjetska zveza zahteva le majhen de! odškodnine za ruševine, ki so ji jih prizadejali bivši nemški zavezniki. Na naslov grškega delegata, ki je izjavil, »da reparacije ne smejo postati breme za države, ki so odgovorne za napad«, je odgovoril Molotov s sledečim odstavkom: »Grški delegat ne zahteva od male Bolgarije nič manj kot milijardo dolarjev, ali točnejše, 985 milijonov dolarjev reparacij. Ta številka, kar pada v oči. je popolnoma neosnovana in je samo znak nebrzdanega. poželjenja po tujem blagu. Tudi iz tega je razvidno, v kakšna protislovja je zaš'a grška delegacija, ker trdi po eni strani, da je treba v vprašanju reparacij več previdnosti, po drugi strani pa lahkomiselno stavi zahteve svojim sosedam.«
Južnoafriški delegat je podal amende. ment. ki stremi za tem. naj se zagotovi inozemskim petrolejskim podjetjem v Ru-muniji monopolna cena svetovnega tržišča za nafto in naftine derivate, ki jih Rumunija dobavlja na naslov reparacij Sovjetski zvezi. Ta amendement ustvarja izjemne privilegije tujih državljanov v Rumuniji. Diskusija o tem amendementu je bila odgodena.
Politično _ teritorialna komisija za Italijo je sprejela francosko zahtevo po korekturi francosko - italijanske meje v širini 5 do 6 km 'v predelih Malega sv. Bernarda, visoke planote Mont Cenisa, Mont Thabora, Sabertona, Tendea in Brid. guea. Nato se je pričela razprava o jugoslovansko - italijanski meji. Na zahtevo Jugoslovanske delegacije je komisija poklicala italijanskega predstavnika Bono-mija, da je najprej on podal svoje stališče. Bonomi je ponavljal znane lažne argumente o »italijanski« Julijski krajini in Istri. Na prihodnji seji, ki bo te dni, bo govoril jugoslovanski delegat.
Ekonomska, komisija za Italijo je ustanovila posebno podkomisijo za reparacije, obenem pa je potrdila višino reparacij, ki jih mora plačati Italija Sovjetski zvezi, italijanske reparacije Sovjetski zvezi znašajo 100 milijonov dolarjev in morajo biti plačane v roku 7 let. Reparacije se morajo plačati v blagu, določenih industrijskih izdelkih, odnosno z italijansko imo-vino v Rumuniji, Bolgariji in Madžarski. Sovjetska zveza se s svoje strani obvezuje. da bo Italiji pošiljala surovine," po-
Pred kratkim so se zbrali predstavniki sindikalnega gibanja ljudske republike Makedonije na svojem prvem sindikalnem kongresu. Na tem kongresu so se sestali zastopniki delavskega razreda tistega dela makedonskega naroda, ki je v sklopu nove Jugoslavije osnoval svojo ljudsko republiko.
V resoluciji, katero je kongres poslal mirovni konferenci v Pariz, makedonski delavci ostro protestirajo proti »velikemu in nečloveškemu terorju nad enim delom naroda v Egejski Makedoniji«; resolucija dalje zahteva, da se brez odlašanja podvzamejo mere za zaščito življenja in imovine naših bratov v Egejski Makedoniji, da se jim zaščiti vse nacionalne in demokratične pravice, za katere so prelili toliko krvi v borbi proti fašističnemu okupatorju«.
Zadnje dni je tudi minister za zunanje zadeve Ukrajinske SSR Manuilski dvakrat opozoril na teror, ki besni v GrčijL Manuilski se je dotaknil nasilja, ki ga vrši monarho-fašistični režim proti Makedoncem v tistem delu Makedonije, katera se nahaja v mejaki grške države in sicer v svojem govoru ob priliki ponovnih izpadov predsednika grško mo-narho-fašistične vlade Caldarisa in v brzojavki generalnemu sekretarju Organizacije Združenih narodov.
*
Egejska Makedonija, — področje, ki obsega velik prostor — ves severni del
trebne za proizvodnjo blaga, ki ga bo treba dati na račun reparacij.
Politično , teritorialna komisija za Madžarsko in Rumunijo je sprejela prvi člen, prvo točko pogodbe, ki pravi, da bodo vzeli za podlago določitve meje Madžarske napram Avstriji in Jugoslaviji, meje z dne 1. januarja 1938. leta. Na to je sprejela drugo točko, ki govori o tem, da so dunajski sklepi razveljavljeni in da se vzpostavlja stara madžarsko . romunska meja; potem tretjo točko, ki določa mejo napram Sovjetski zvezi. O meji s češkoslovaško bodo razpravljali kasneje. Jugoslovanski delegat dr. Zlatan Sremec je Iznesel Izjavo, da sedanja madžarska vlada kljub obljubam do sedaj še ni mnogo storila, da bi se popravil težak položaj naše manjšine na Madžarskem. Jugoslovani na Madžarskem še vedno nimajo šol v materinem jeziku. Jugoslovanska vlada zahteva samo to, kar je FLRJ dala Madžarom v Jugoslaviji. Glede romunsko-madžarske mpje je madžarski zastopnik iznesel madžarske težnje po nekaterih delih Transilvanije, kar pa je zastopnik Ru-munije odločno obsodil.
Vojaška komisija je sprejela celo vrsto sklepov o demilitarizaciji Italije. Ti sklepi so sledeči: da sme Italjja graditi stalne utrdbe najmanj 20 km v notranjosti, vendar samo za obrambo svojega ozemlja; da te utrdbe ne smejo biti oborožene s topništvom in z drugimi napravami, s katerimi bi lahko streljali preko meje. Te naprave tudi ne smejo biti opremljene z orožjem, ki bi moglo doseči teritorialne vode Jugoslavije; v obmejnem pasu v širini 15 km ob meji proti Jugoslaviji in svobodnem ozemlju Trsta ne sme Italija zgraditi nobenega novega pomorskega oporišča ali naprav; obmejnem pasu mora Italija uničiti vse utrdbe za moštvo in. postojanke za opremo ter orožje: sklenjena je bila demilitarizacija Pantelerije ta skupine otokov pri Lampeduzi, kakor tucji jadranskega . otoka Pijaneze; vse postojanke na Sardiniji, ki se nahajajo bližje kakor 30 km od obale, se morajo uničiti ali pa prenesti v Italijo, prav tako stalne naprave ter skladišča za torpeda in mine; prepovedana ie izgradnja pomorskih ta vojaških zračnih oporišč na Siciliji, Sardiniji in > v Italiji, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje reda in varnosti; proizvodnja dalekometnih topov, pomorskih min in torpedov je prepovedana. dovoljuje pa sp Italiji uporaba atomske energije v znanstvene in miroljubne namene, kar je predlagal sovjetski dfele-gat in s čimer se je strinjala med drugimi tudi jugoslovanska delegacija; prepovedana je izdelava nemškega in japonskega orožja. Glede italijanske flote je Svet ministrov zunanjih zadev predvidel omejitev na dve linijski ladii, 4 križarke, 4 rušilce. 16 torpedov in 20 korvet.
Na plenarni seji mirovne konference je grški delegat predložil, naj priporoči kon." ferenca Svetu zunanjih ministrov, naj prouči in reši vprašanje grško.albanske meje. Vodja sovjetske delegacije Molotov je dejal, da je to poizkus, da se Izkoristi konferenca ne za to, da bi postavili vprašanje zahtev napram bivšim sovražnim državam, ampak da bi se postavile zahteve proti miroljubni, demokratični in prijateljski državi. »Grška delegacija si prizadeva.« je dejal Molotov, »da postavi vprašanje, ki je žejo nevarno s stališča vnašanja nemirov na Balkan, nevarno s stališča ustvarjanja novih nemirov v tem delu Evrope, kjer je bil sedaj vendarle vzpostavljen mir in odnosi dobrega sosedstva med narodi.« Tudi jugoslovanski delegat Moša Pijade je razkrinkal »argumente« grške reakcionarne vlade. Med drugim je Izrekel tudi sledeče: »Brez globljega proučevanja pridemo do edino realnega zaključka, da današnji oblastniki Grčije ne stremijo samo po albanskih in bolgarskih, a.mpak tudi po jugoslovanskih ozemljih.« Grški predlog sta podprli angleška in ameriška delegacija, nakar je bil sprejet z 12 proti 7 glasov, dve delegaciji pa sta se vzdržali glasovanja.
Dejstvo, da je bil ta grški predlog sprejet, je zelo značilno za sedanjo ■ mirovno konferenco v Parizu In dokazuje, da se gotovi državniki v minuli strašni vojni niso ničesar naučili.
sedanje grške države — je obrnila nase pažnjo svetovne javnosti. A oči naših narodov so uprte že dolgo v te kraje, iz katerih že preko leto dni neprestano bežijo naši bratje, ki jih preganjajo monarho-fašistične zveri.
Ti kraji, kjer je narod na svojem, rodnem pragu in po izgonu nemško-fašistič-nih okupatorjev vsakodnevno prisiljen, da celo z orožjem brani življenje in čast, so sestavni etnični in ekonomski del celotnega makedonskega nacionalnega področja. Slovani prebivajo- tu že 13 stoletij. Koncem šestega in začetkom sedmega stoletja so se naselili na tem področju, katero so stari kronisti tudi imenovali »Slavinija«. V desetem in enajstem stoletju je bila na tem prostoru ustanovljena Samuelova makedonska država. Šele vpad Turkov je napravil spremembo v tem delu Balkana. Toda narodnostno jedro tega teritorija se je do pred konca preteklega stoletja malo spremenilo. In še tedaj so Slovani — Makedonci sestavljali okrog 53% prebivalstva, a naseljeni osvajalci — Turki okrog 30%. Ostanek so predstavljali Grki (10%) in druge narodnosti. ■
Niti z vstajo makedonskega naroda na Iljin dan leta 1903 niso nastale resnejše etnične spremembe. Makedonsko področja je ohranilo svojo enotnost, kar je zlasti ustrezalo njegovemu gospodarskemu razvoju, šele po balkanski vojni z mirom v Bukarešti leta 1913 so nastopile spremembe. Vzrok temu je bila razdeli-
tev Makedonije med Srbijo, Bolgarijo in Grčijo.
Za Makedonce, ki so prišli pod Grčijo, so nastopili črni dnevi. Grški režimi-so zastavili vse sile, da bi »počistili« te kraje in da bi jih za vsako ceno napravili »grške«. Prepoved makedonskega jezika je bila mera, katera naj bi imela za posledico, da bi se z etnične karte zbrisal del makedonskega naroda. Zaprli so 378 makedonskih cerkev in 357 šol. Nasilno so menjali imena odraslih, a otroke so krščali z grškimi imeni. Od tedaj pa vse do današnjih dni se vrši odnarodovanje z vsemi mogočimi sredstvi in neprestano nasilno izseljevanje — poleg ubojev, požigov in drugih zločinskih metod, katere zdaj v dneh »druge okupacije Grčije« dosegajo svoj višek. Toda poleg vsega tega še vedno živi na svojem lastnem nacionalnem ozemlju v Egejski Makedoniji okrog 250 tisoč naših bratov, ki se junaško upirajo vsem poizkusom iztrebljenja. Edino statistiko, za katero so prebivalci teh krajev svobodno dali svoje podatke, so napravili partizani leta 1941 in 1942. Po teh podatkih živi v Egejski Makedoniji okrog 269.500 Slovanov.
Makedonci iz Egejske Makedonije so
Na Kitajskem se vedno višje in vedno bolj grozeče dviga plamen državljanske vojne. Reakcionarni krogi izrabljajo čas premirja, sklenjenega na zasedanju Političnega posvetovalnega odbora, kakor tudi pogajanja z demokratičnimi predstavniki zato, da vedno širše razvijajo vojaške operacije proti ozemlju, ki je pod kontrolo narodne armade ter so v te boje potegnili že okrog 100 divizij vojaštva. Besnost kitajske reakcije zlasti razžiga okol-nost, da je ljudstvo Mandžurije, ki je ječalo 14 let pod japonsko okupacijo, vzelo upravo v svoje roke, da je razdelilo zemljo med kmete in ni počakalo na ukrepe centralne uprave, ki očividci© zaostaja za dogodki.
V	južni Mandžuriji nahajajoča se nova četrta armada je izpostavljena tudi sirnemu bombardirnaju iz zraka; na njo spuščajo svoje tovore ameriška letala, ki so se dobro založila na nankiških letališčih, kakor o tem poroča neki angleški časopis Tako ©ostala ameriško »nevmetavanje« v notranje kitajske zadeve, o katerem rada govori ameriška politika, podobno »ne. vmešavanju« nemškega in italijanskega fašizma v španske zadeve, ki je bilo preludij droge svetovne vojne.
Ta položaj globoko vznemirja vse demokratično . čuteče kitajske rodoljube. Vdova ustanovitelja kuomintanga dr. Sunjatsena, gospa Sun-Czin-lin, je pred kratkim objavila v časopisju' poziv na kitajski narod, v katerem ga vabi k enotnosti, ustanovitvi enotne koalicijske vlade in da se mora na Kitajskem končati z va-ruštvom ene ali droge stranke. »Kajti,« pravi Sun-Czin-lin, »na Kitajskem Imamo danes že plamen svetovnega požara. Ce ga ne pogasimo, bo ta ogenj uničil ves svet. Pozivam naše ameriške prijatelje, da pomagajo samo tisti vladi, ki bo pripadala kitajskemu ljudstvu.«
Kaj se dogaja na Kitajskem?
V	decembru 1945 je bil sprejet s strani treh velesil: Sovjetske zveze, Amerike in Anglije sklep, da se mora na Kitajskem nemudoma doseči združitev razcepljenih narodnih sil in demokratizacija dežele ter da se nobena veles'1 rie bo vtika]«• v ku tajske notranje zadeve. Zdelo se je, da je nastopil tudi za Kitajsko dolgo pričakovani čas mini in obnove, zlasti še potem, ko je bil ustanovljen Politični posvetovalni 'odbor, katerega so sestavljali: kuomin-tang. Komunistična partija.in Demokratična liga in ki je na svojem, prvem zasedanju v januarju t. J. sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se morajo prekiniti vsi medsebojni prepiri in boji. Generala Čan-kajška je tako prevzelo navdušenje ob sprejetju sporazuma za premirje, da je na koncu zasedanja vzkliknil: »Vzhičen sem nad doseženim.« Tedaj se Je zares zdelo, da je stopila Kitajska v novo fazo razvoja,
žalibos, to. se i° samo zdelo.
že na -prvi seji Centralnega Izvršnega odbora kuomintanga je isti čankajšck ovrgel sklene, sprejete na zasedanju Političnega posvetovalnega odbora o ustanovitvi za časne kozlovske vlade in uvedbi demokratičnih svoboščin za vse prebivalstvo ter, se je raje pridružil reakcionarne, mu vršičku kuomintanga, ki nepretrgoma pošTi-i nove Sete proti narodni armad. Vršiček kuomintanga sestavljajo polfev-dalni veleposestniki, velekapitalisti, guvernerji različnih provinc in generali. Ti so bili od vsega začetka pristaši Hitlerja in Mussolinija in so po zgledu italijanskih črnosrajčnikov ustanovili na Kitajskem svoje »plavosrajčnike«, ki tudi še danes prirejajo kazenske ekspedicije, ubijajo demokratične voditelje in vršijo protisovjetske demonstracije. Med njimi je n. pr. Jan-sl-šanj, ki je vodil proti 8. armadi voj. sko 44.000 japonskih vojakov, katere še danes uporabljajo za zatiranje kitajskega ljudstva.
Največjo nesrečo kitajskega naroda, razkosanost m neenotnost glavnih političnih skupin je čutiti zlasti sedaj po kon. čanl vojni, ko se je na Tihem oceanu silno povečala aktivnost inozemskega kapitala, ki stremi, da sl med azijskimi narodi najde tla za svoje izkoriščanje. Kitajsko ljudstvo si je v neizmerno junaškem boju proti japonskemu zavojevalcu priborilo mesto med združen'mi narodi, izvojevalo je. da so bili razveljavljeni neravnopravni dogovori z Inozemskimi državami, ki so sprav. Ijali Kitajsko v položaj polkolomalne dežele. Inozemski kapitalisti Izrabljajo notranjo neenotnost, dejstvo, da manjka enotna narodna vlada in da si- reakcionarna klika kuomintanga' išče zaveznika proti ljudskemu gibanju in njenemu voditelju — Komunistični partiji; delajo na tem, da bi zopet obnovili neravnopravne dogovore. Neki ameriški list. ©#prto n-še, dn »bo seme industrializacije na Kitajskem kmalu posejano ter da bosta ameriški dolar in poslovni svet mogla tam kmalu kultivirati rodovitna- tla.« Tudi odprava pravic ekste-ritorialnosti je postala samo še vpraša-
se skupno z grškim narodom žilavo upirali vsa štiri leta okupacije. Makedonski delavci Soluna, Drame, Sereza in ostalih mest Egejske Makedonije, so skupno z grškimi in drugimi delavci stali v prvih vrstah borbe proti okupatorju, mu prizadejali znatne izgube in dali svoj delež skupni 'stvari demokratičnih' narodov. V začetku preteklega leta, ko je s pomočjo angleških tankov in avijonov bila grški reakciji utrla pot na oblast, so Makedonci predstavljali oporišče v obrambi pridobitev osvobodilne borbe grškega naroda. Danes, ko v Grčiji pobesnele bande ubijajo najboljše sinove tega svobodoljubnega naroda, je položaj naših bratov Makedoncev silno težak.
Makedonci iz Egejske Makedonije so zaslužili, da se njihovo vprašanje reši na demokratičen način, kajti dali so številne žrtve, da bi uresničili svoje pravice do samoodločbe. Nasilje, katero grški monarho-fašisti, ki se držijo na oblasti s pomočjo tuje sile, z vsakim dnem po-ostrujejo, ogroža mir in postavlja pred vse svobodoljubne narode, a zlasti pred naše narode zahtevo, da se zavzamejo za čim hitrejšo izpolnitev zahtev naših bratov v Egejski Makedoniji.
Po »Radu«
nje časa, kajti ameriški kapitalisti stremijo za obvladanjem čisto notranjih gospodarskih področij Kitajske; svobodo nočejo imeti ne samo pri bančnih, poslih, ampak tudi pri valutnih operacijah, Zahtevajo zopet posebna sodišča za inozemce. imeti hočejo soodločilni glas pri sprejemanju zakonov ni celo prj kitajskem proračunu. Ko pa naletijo s strani kitajske vlade na kakšen odpor, zagrozijo z ustavitvijo kreditov in investicij.
Državljanska vojna prizadeva največje rane kitajskemu delavskemu razredu. Med inozemskimi kapitalisti nastopajo zlasti Američani proti obnovi tistih 'industrijskih panog, ki bi mogle konkurirati ž ameriškimi proizvodi. Tako so se Američani n. pr. uprli obnovi tekstilne industrije v šanghajskemu okraju, kjer je bila pred vojno zelo razvita. V oktobru 1945 je pod pritiskom inozemskega kapitala bila ukinjena omejitev za uvoz in izvoz blaga in ceneni .ameriški proizvodi so na mah preplavili kitajski trg. »30 tovarn in 44 velikih trgovskih podjetij,« piše list »Ben. gui-bao«, »je moralo ustaviti delo, ker niso prenesli ameriške konkurence«.
življenjske razmere kitajskega delavstva so v teb Pogojih strašne. Agencija Reuter poroča, da je bilo spomladi na Kitajskem 100 milijonov gladujočih. Največje zlo za kitajskega delavca so špekulanti z živili. Cene rižu, ki predstavlja, kakor znano, glavno hrano kitajskega ljudstva, so poskočile od sredine do konca leta 1945 za 30%, plače pa so ostale iste. Kitajski delavec, ki je koval zmago .nad japonskim zavojevalcem ter bil ves čas v prvih vrstah odpora,' mora" doprinašatl tu. dl po vojni največje žrtve. Kmalu po kapitulaciji Japonske je zaprla centralna vlada na stotine industrijskih podjetij; brez dela je ostalo na stotisoče delavcev.
Središče delavskega gibanja je zopet postal Šanghaj, kjer se nahaja Vs kitajskega Industrijskega proletariata. V zadnjem pol letu se je delavsko gibanje silno aktiviziralo. Delavstvo odgovarja na samovoljnost tvorniških uprav in tajne policije z ogrmnimi stavkami V vseh Industrijskih panogah in ker nastopa enotno, mu prinaša to večinoma povsod zmago. Velikih stavk kitajskih delavcev se udeležujejo tudi delavci In uslužbenci Inozemskih družb. Tako so stavkali v zadnjem mesecu v Šanghaju tudi delavci angleške stavbne družbe, francoske tramvajske in električne družbe ter celo uslužbenci uredništva ameriškega lista »Ivnig post and Merkury«, delavci in šoferji garaž ameriške vojske Itd. Na velike ‘delavske demonstracije v Šanghaju prihajajo tudi delavske množice Iz notranjosti dežele.
Zelo je pospešil aktivizacijo In razmah delavskega gibanja sporazum, dosežen med Kitajsko delavsko zvezo in Konfederacijo strokovnih organizacij osvobojenih rajonov, ki sta največji kitajski delavski organizaciji in štejeta 7 milijonov članov.
. Delavstvo kaže v boju veliko politično zavest in vztrajnost. Z velikimi demonstracijami in protesti reagira na vsak poizkus reakcije, ki hoče zadušiti demokratične svoboščine.
Do stavk prihaja predvsem iz gospodarskih razlogov; delavci zahtevajo Izboljšanje življenjskih pogojev, toda mnogo stavk je tudi izrazito političnega značaja.
Položaj na Kitajskem je popolnoma odvisen od tega, bosta li hotela centralna vlada ln kuomlntang izvajati sklepe Političnega posvetovalnega odbora. Demokratična liga Kitajske je napravila pred’09, da izpraznijo komunistične čete čančun in da se tam ustanovi Politični odbor, sestavljen iz raznih strank. Komunistična partija je ta predlog sprejela, samo da bi prišlo do sporazuma. Centralna vlada - ni dala zaenkrat še nobenega odgovora na ta predlog.
Na podlag: sklepa, sprejetega, v Moskvi med tremi velesilami, so sovjetske čete že popolnoma Izpraznile kitajsko ozemlje. Kaj bodo ukrenile zapadne velesile, bodo pokazali dogodki.
»4444»444444444»»4444»»44444«44»»4»4»44»»4
ANGLIJA — Stavke v podjetjih letalskih družb. Agencija France Presse poroča, da je osebje dveh angleških letalskih družb na sestankih sklenilo, da bo pričelo s stavbo, ker družbi nočeta 'priznati sindikalne zveze aviatičnih mehanikov.
BRAZILIJA. — Stavke in demonstracije zaradi naraščajočih cen. V Rio de Janeiru je veliko nezadovoljstvo zaradi vladne politike, ki je privedla do inflacije; cene življenjskim potrebščinam iz dneva v dan rastejo. Vsle-d tega so nastale stavke in in demonstracije, na katerih je ljudstvo množično sodelovalo. Policija je v borbi proti^demonstrantom uporabila solzilni plin. Ogorčeni demonstranti so protestirali proti stalnemu dviganju cen, rekoč, da ne dovolijo, da bi jih. dobičkarji izkoriščali
POLJSKA. — Mesec september proglašen za mesec obnove Varšave. V ta namen so dali v promet potrebne obveznice za zbiranje sredstev za obnovo prestolnice.
ČEŠKOSLOVAŠKA. — S prijateljstvom in zvezo s Sovjetsko zvezo si je Češkoslovaška zagotovila bodočnost. Ob drugi obletnici slovaške narodne vstaje je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril predsednik vlade Klement Gott\vald, ki je poudaril pomen slovaške narodne vstaje in . dejal, da so postavljeni temelji novega življenja, osnovani >na skupnosti Čehov in Slovakov. predvsem pa si je Češkoslovaška zagotovila bodočnost z naslonitvijo na Sovjetsko zvezo. ■
Jugoslovanski vajenci na češkoslovaškem delajo čast svoji državi. Češkoslovaški svetnik ministrstva za socialno politiko je izjavil, da se jugoslovanski vajenci, ki se učijo po raznih češkoslovaških industrijskih podjetjih, odlikujejo po vestnosti in discipliniranosti in da posveča češkoslovaška vlada veliko pažnjo njihovemu pouku in strokovni izobrazbi.
GRČIJA. — »Zmaga« monarhofašistov pri plebiscitu je rezultat terorja, ne pa volje grškega ljudstva. Grško demokratično ljudstvo, Iti je v borbi za svojo neodvisnost zahtevalo evakuacijo angleških čet in vzpostavitev republike, so v zadnjih štirih mesecih pred tako imenovanim plebiscitom še posebno terorizirali, v tem času. je bilo zahrbtno umorjenih 5791 in ustreljenih 4001 rodoljub, mnogo jih je bilo težko ranjenih, mučenih in aretiranih. Take so bile priprave za grški plebiscit, ki je bil 1. septembra in ki se je izvedel pod bajoneti domačih teroristov in pod »zaščito« angleških čet. S plebiscitom se položaj ni prav nič izboljšal, nasprotno, še poostril se je. Dosedanji rezultati kažejo, da je plebiscit izpadel v prid kralja, - kajti pri takem fašističnem terorju ljudska volja ni mogla priti do izraza- V Pireju, Solunu, Vo-losu in drugih krajih, kjer si niso upali uporabljati strojnic, je dobila demokracija nad 50 % glasov, za kralja so glasovali predvsem po oddaljenejših krajih, ki so pod oblastjo vladnih tolp. — Bivši predsednik vlad© Plastiras je izjavil, da glasovnice, oddane za demokracijo, pričajo o herojstvu demokratičnega grškega ljudstva ln da bi demokracija zmagala, če bi vojska in uradniki, ki so orodje vlade, ne glasovali na povelje.
ALBANIJA. — Protestne demonstracije proti krivičnim grškim zahtevam. V Tirani so bile velike demonstracije, na katerih so protestirali proti zahtevam grških monarhistov, ki imajo namen razcepiti Albanijo. Imperialistične težnje 'grških fašistov gotove države podpiraji tako na mirovni konferenci kot v organizaciji Združenih narodov in ne upoštevajo dejstva, da je bila Albanija med antifašistično vojno njihov zaveznik. — Demonstranti so vzklikali ge-. neralnemu polkovniku Enver Hodži in bratstvu med albanskim in jugoslovanskimi narodi ter Sovjetsko zvezo.
Združenim državam Amerike grozi težka
gospodarska križa. Mnbgh," ntijto potrebne proizvode, ki jih primanjkuje, tako celo avtomobile, prodajajo na črni borzi, ki se vedno bolj širi; kupčija je privilegij le naj-premožnejših slojev. Ameriki preti gospodarski zlom in ponovitev težke gospodarske krize iz leta 1929.: nizke plače in veliki dobički, ko imajo izkoriščevalci delovnega ljudstva v rokah ogromna bogastva.
(Nadaljevanje s prve strani)
Slovenski narodno-osvobodilni svet bo zasedal
no le še zakonodajna funkcija, dočim ižvaja odslej izvršilno in naredbodavno oblast preko vlade kot celote odnosno njenih resornih ministrstev. Končno ostane Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte zopet — kakor v njegovih prvih začetkih — politično vodstvo Osvobodilne fronte, dočim je zakonodajno in izvršilno funkcijo, kakor smo videli, predal že med narodno osvobodilno borbo Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
V tej fazi izgraditve naše državnosti je zatekla Slovenski narodno-osvobodilni svet nova ustava FLRJ z dne 31. januarja 1946, ki predvideva kot vrhovni organ oblasti ljudskih republik ljudsko skupščino, izvoljeno z neposrednim in tajnim glasovanjem vseh državljanov dotične republike. Spričo tega, da v težavnih okoliščinah domovinske vojne razumljivo ni bilo mogoče zadostiti vsem zahtevam demokracije — delegati iz okupiranih krajev so bili takrat večinoma člani odborov Osvobodilne fronte in niso bili izvoljeni — je jasno, da bo moral Slovenski narodno-osvobodilni svet odstopiti mesto Ljudski skupščini Ljudske republike Slovenije, izvoljeni po predpisih ustave in zakona o volitVah ljudskih poslancev. S tem se bo za nas tudi v republiškem merilu pričelo normalno ustavno življenje, zaključena pa bo doba Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta, ki bo ostala v zgodovini kot veličasten primer dviga majhnega naroda z lastnimi silami iz suženjstva k izoblikovanju svoje državnosti.
Naše delovne množice morajo znati ceniti'pomen Slovenskega narodno-osvo-bodilnega sveta v našem narodno-osvo-bodilnem gibanju in njegovo vlogo v izgraditvi naše državne tvorbe, naloga naših sindikatov pa je, da to vlogo pojasnijo in razlože vsem svojim članom. Saj je bil prav Slovenski narodno-osvobodilni svet prvi naš res ljudski parlament, predstavljajoč oblast delavcev, kmetov in delovne inteligence, ki niso klonih okupatorju, ampak so rajši izbrali V?" oboroženega odpora. Zato je predstavlja1 Slovenski narodno-osvobodilni svet. resnično ljudsko oblast, ki je pred narodom in zgodovino častno izpolnila svojo nalogo.	Dr. Lev Svetek
Naši bratie v Egejski Makedoniji se junaško upirajo raznarodovanju
Položaj na Kitajskem
en kitaiski delavski razred
Delavski zaupniki - pozor!
Lažja fizična dala prepustimo ženam
Že v eni zadnjih številk »Delavske enotnosti« smo opozorili vse delavske zaupnike, naj poleg skrbi za povečanje produkcije posvetijo največjo pozornost tehnični in hi-gijenski zaščiti delavstva po naših tovarnah in rudnikih. Vzgajanje delavstva v strogi pazljivosti pri delu, ukrepi za povečanje varnosti pri delu, izboljšanje varnostnih naprav so pri nas nad vse nujni iz naslednjih dveh razlogov:
1.	Skrb za varnost delavcev pri delu je r bivši Jugoslaviji dejansko obstojala le na papirju. Ko danes pregledujemo naše tovarne in rudnike ter često ugotavljamo, da nekateri obrati nimajo niti najnujnejših varnostnih naprav, se nam odkriva vsa škandalozna ali boljo rečeno naravnost zlo- , činska brezbrižnost, ne samo bivših lastnikov tovarn in rudnikov, temveč prav tako bivših jugoslovanskih protiljudskih oblasti, katerim je bila skrb za zdravje delavcev, za njihovo varnost pri delu deveta briga.
Kaj je bilo podjetniku v bivši Jugoslaviji. če se je delavec ponesrečil pri delu?
, Nič. Saj so pred vrati tovarne vedno stale skupine brezposelnih delavcev. Treba je bilo samo poklicati enega izmed njih na delo in zadeva je bila za podjetnika končana. Ali smo imeli kdaj priliko ugotoviti, da je bil kakšen podjetnik v Jugoslaviji strogo kaznovan zaradi malomarnosti, zato ker ni dal montirati varnostnih naprav?
— Ne!
Še slabše je postalo, ko je našo deželo zasedel fašistični okupator. Brezobzirno so ee izkoriščala naša rudna bogastva, prekomerno so se izrabljali stroji, varnosti delavca ni bila posvečena najmanjša skrb. Pomislimo, da je to stanje po naših industrijskih centrih trajalo dolga štiri leta. Toliko hvalisana nemška zaščita delavcev v produkciji je bila navadna podla demagogija, kajti fašizem je brezobzirno stremel samo za povečanjem proizvodnje. Po tovarnah si mogel videti mehanične in neživljenske letake. ki naj bi opozarjali delavce, naj se varujejo pri delu, dejansko se je pa fašizmu zdelo škoda slehernega koščka materiala. ki naj bi služil za varnostne naprave po tovarnah in rudnikih. To je veljalo celo za nemške delavce, kaj šele za delavce slovanskih narodnosti, ki jih fašizem sploh ni smatral za ljudi.
Razumljivo je, da zaradi posledic tega razbojniškega početja trpi še danes naša produkcija, trpi naše delavstvo. Teh posledic pa se morajo predvsem zavedati naši delavski zaupniki, da bodo z vso potrebno vestnostjo in razumevanjem pristopili k delu za povečanje varnosti delavcev v produkciji.
2.	Še v bivši Jugoslaviji je bila vzgoja delavstva t uporabi zaščitnih naprav skrajno pomanjkljiva. Prav tako se ni posvečalo dovolj pozornosti vzgoji delavstva v tem smislu, da bi vsak na svojem delovnem mestu pazljivo čuval sebe in svoje tovariše pred nesrečami. Za časa okupacije pa je sleherna vzgoja v tej smeri sploh prenehala.. Ker se med delavstvom prav tako nahajajo lahkomišljeni elementi, ki pri delu Še nase ne znajo paziti, kaj šele na svoje tovariše, je jasno, da morajo delavski zaupniki v največji meri povečati svojo aktivnost, prav v vzgajanju delastva, da se bo dosledno posluževalo varnostnih naprav, da. bo sleherni delavec pri delu strogo pazil na lastno varnost in varnost svojih delovnih tovarišev.
Na tem mestu objavljamo najvažnejše odstavke iz navodil za delovanje delavskih zaupnikov v pogledu zaščite delavcev pri delu, ki jih je pred kratkim izdalo zvezno ministrstvo za delo v Beogradu. Vsi delavski zaupniki naj ta navodila skrbno proučijo in takoj poskrbijo, da se bodo tudi r praksi izvajala.
1.	Delavski zaupniki morajo opozorjbl »pravo podjetij na vse pomanjkljivosti hi. gijensko-tehnične zaščite delavcev pri delu ter zahtevati, da se te pomanjkljivosti čimprej odstranijo, če naletijo pri upravi podjetja na nerazumevanje, morajo takoj obvestiti pristojno inšpekcijo dela (okrožni izvršni ljudski odbor), da izda potrebne odloke za odstranitev 'ugotovljenih pomanjkljivosti.
2.	da se bodo higijensko-tehnični zaščitni ukrepi pri delu uspešno izvajali, morajo delavski zaupniki, sporazumno s sindikalnimi organizacijami, sklicevati sestanke delavcev dotičnih podjetij, kjer se bodo posvetovali z delavci o vseh pomanjkljivostih glede toigijensko-tehnične zaščite delavcev v podjetju in napravili potrebne zaključke, da se jih odstrani. Na teh sestankih je predvsem treba opozoriti na dejstvo, da so prav zaposleni delavci najvažnejši faktor za odkrivanje pomanjkljivosti higi-jensko-tehnične zaščite pri delu in da je mogoče te pomanjkljivosti najlažje in najhitreje odstraniti z njihovim sodelovanjem.
3.	Delavski zaupniki se morajo pri vsakem preurejanju podjetja udeleževati posvetovanj za izdajanje odlokov P načrtih in načinu izvajanja higijensko-tehničnih naprav v podjetju.
4.	Sporazumno s pristojno inšpekcijo dela bodo delavski zaupniki prirejali predavanja, ekskurzije, razstave in podobno za delavce svojega podjetja ali razne stroke v dotičnem kraju. Na ta način bodo seznanili delavce z modernimi napravami tn pravilnimi ukrepi o higijensko-tehnični zaščiti pri delu.
5.	Delavski zaupniki morajo prisostvovati vsakemu pregledu svojega podjetja s strani pristojnega inšpektorja dela in ga obvestiti o vseh pomanjkljivostih higijen-sko-tehnične zaščite, katere so opazili ter o ukrepih, ki so bili izvršeni po zadnjem pregledu podjetja s strani inšpektorja dela.
6.	Delavski zaupnik; morajo obvezno prisostvovati preiskavi vsakega primera nezgode, tudi če za dotični primer ni potrebna intervencija pristojne inšpekcije dela. Tudi če gre za nesrečo lažje vrste, ga mora delavski zaupnik vseeno preiskati in ugotoviti njegov pravi vzrok in podvzeti vse korake, da bi se tak primer več ne ponovil.,
7.	Kljub vsem predpisom in pravilnim zaščitnim napravam ter ukrepom se dogaja, da velik odstotek nezgod izhaja iz ne-opreznosti in brezbrižnosti delavcev pri delu. Delavski zaupniki morajo ob vsakem takem primeru ali tudi neglede nanj, opozarjati delavce na posledice, ki lahko nastanejo zaradi njihove nepazljivosti in brezbrižnosti.
8.	Delavski zaupniki morajo, vsako novo navodilo, vsak nov predpis, propagandni
plakat ali letak najprej sami dobro preštudirati, potem pa seznaniti zaposlene delavce z vsebino ali namenom, zaradi katerega so bili izdani.
9.	Z ozirom na druge naloge, ki jih imajo delavski zaupniki v zvez; s proizvodnjo, delovno disciplino itd., je potrebno, da skrbijo za izvajanje vseh predpisov glede higijensko-tehnične zaščite delavcev pri delu, poleg tega po možnosti tud: zato, da se izvedejo posamezna dela v ta namen tako, da ne bi zaradi tega nastal ne-petreb'-'" c jv produkciji.
10.	Zlasti je potrebno, da razbijejo delavski zaupniki s pomočjo propagande staro in napačno mišljenje, da gre delo za hi. ^.„ensko-tehnično zaščito delavcev pri de’u na škodo produkcije <"> tem dejstvu morajo na podlagi konkretnih primerov pojasniti in prepričat: tako uprn/o podietja, kakor tudi vse delavce. Poudarjamo, da higijnsko-zaščitni ukrepi, med katere spadata tudi čistoča in red v podjetju, dopri-našajo neverjetno mnogo za uspešno delo in povečanje produkcije.
Mislimo, da morajo paziti delavski zaupniki tudi na to, da preprečijo s svojim delom vse, kar prinaša škodo sami produkciji, kakor tudi tam zaposlenim delavcem.
Tz objavljenih navodil je razvidno, kako veliko pozornost posveča zvezno ministrstvo za delo delovanju delavskih zaupnikov. Obenem se iz teh navodil zrcali vsa velika skrb nove ljudske oblasti za delovnega člo-veka. V stari proti!judski Jugoslaviji delovni človek dejansko ni bil nič drugega kot objekt surovega in brezobzirnega izkoriščanja. V novi Titovi Jugoslaviji pa ljudski? oblast posveča delovnemu človeku največjo skrb in pozornost na vseh popriščih in pod-vzema vse ukrepe, da se zaščiti zdravje in
V tekmovanju, na katero je maršal Tito pozval narode Jugoslavije in kjer so sin-dikatj do zdaj pokazali že ogromne uspehe, so se vključili, tudi člani Zveze gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov Slovenije.
Podružnice so takoj sestavile tekmovalne načrte in jih začele izvajati. V času tekmovanja niso izboljšale delo le v ustanovah samih, ampak so tudi mnogo doprinesle s p: ostovoljnim delom izven svojega delovnega področja.
Pri pregledovanju rezultatov, doseženih •od 1. junija do 31. avgusta, moramo že takoj v začetku opozoriti na eno bistvenih napak, ki so jo napravile podružnice pri okrajnih in okrožnih ljudskih odborih s tem, da niso redno pošiljale mesečnih poročil o doseženih uspehih. Zaradi tega tajništvo ni moglo oceni-ti tekmovanja tako kot bi moralo.
Iz prejetih poročil Krajevnega odbora Zveze Ljubljana in okrajev: Mozirje, Trbovlje, Kočevje, podružnica št. 3 Celje ter iz zapisnikov nekaterih drugih podružnic smo ugotovili, da so podružnice k tekmovanju po svojih močeh dosti doprinesle.
Predloženih Je bilo 16 predlogov za izboljšanje dela, jz katerih je razvidno, da se naše podružnice dosledno borijo proti birokraciji. Prostovoljnemu delu so se odzvale z več kot deset tisoč prostovoljnimi urami, kar predstavlja vrednost 150-000 dinarjev. V ustanovah so napravili 6824 brezplačnih nadur.
Dejstvo, da se množičnih sestankov udeležuje le 60 "/o vsega članstva, kaže, da podružnični odbori niso znali pravilno raztolmačiti pomena in namena sindikatov. Tudi zamudnikov je povprečno 1 do 2 %>.
Kulturno prosvetnemu delu je Krajevni odbor v Ljubljani sicer posvetil veliko paž-njo, vendar se podružnice niso lotile dela z isto vnemo. Precejšnja poživitev se je pokazala pri stenčasih, na katerih je bilo objavljenih 88 raznih sestavkov. S posebnim veseljem se je članstvo lotilo zbiranja knjig za primorske in koroške brate. Zbralo je 332 knjig in za tiskovni sklad 31.801 din. Na ustanovah so organizirali 15, na terenu pa 57 predavanj, poleg tega pa še 11 predavanj samo o tekmovanju.
Za patronate je članstvo prispevalo 18.565 din. — Vprašanje zadružništva člani dobro razumejo in se zavedajo, da se bodo zadruge še izboljšale, če bodo člani srridi-katov aktivno sodelovali v odborih in da bodo tako lahko odpravilj napake, ki jih je v zadruge vnesel s tar j duh. — V času tekmovanja so podružnice prijaveli 16 črnoborzijancev.
Poleg tega so strokovnjaki podružnic ministrstev za industrijo in rudarstvo, za gradnje ter kmetijstvo in gozdarstvo sodelovali pri sestavljanju novih in reviziji starih norm.
Silen val navdušenja, da se domovna čim piej obnovi, je zajel tudi naše cestarje. Iz poročil je razvidno, da so v šestmesečnem tekmovanju zvišali produktivnost za 5 do 20 %>, v »udarniškem tednu« pa za 15 do 40 %. To dokazuje, da cestarjem ni vseeno, kako se dela in koliko se stori, kadar se dela za izgradnjo lastne države.
O nabiranju bukovega žira je bila javnost že večkrat obveščena. S to važno gospodarsko akcijo smo že seznanili sindikate v našem glasilu, sedaj pa, ko se bliža čas nabiranja, sporočamo vsem podružničnim odborom ter Krajevnim medstrokovnim svetom, naj koj iz,vedejo vse potrebno v zvezi z organiziranjem množičnih izletov v bukove gozdove. Zbiralna akcija bukovega žira se bo predvidoma pričela po 10. septembru. Sindikalni odbori naj se glede tega takoj povežejo s krajevnimi ali okrajnimi akcijskimi odbori. Izvedite akcijo tako, da bo uspeh čim večji! Tekmujte pri nabiranju bukovega žira! Ministrstvo za trgovino in preskrbo je določilo, da dobi
življenje delavcev v produkciji. To dokazu, je, kako dobro sc ljudska oblast zaveda dragocene vrednosti delovnega človeka.
Ob tej priliki obenem opozarjamo vse delavske zaupnike, da posvetijo več pozornosti sodelovanju z novo ustanovljenimi okrožnimi inšpekcijami za delo in njihovim organom. referentom za delovne odnose po okrajih. Nove inšpekcije dela so se že takoj v začetku izkazale kot dragocena pridobitev, ki jo je delavstvu prinesla zmaga na-rodno-osvobodilne borbe. — Inšpekcija dela je ustanova, bi zasluži, da jo delavski zaupniki v njenem delu z vso močjo podprejo.
To ni več nekdanja, bivša inšpekcija dela. ki v starf Jugoslaviji, v kateri je vladala peščica izkoriščevalcev delovnega ljudstva, ni mogla biti drugega kot slepilo za delovne množice doma in sredstvo demagoške propagande reakcije za inozemstvo. Ne! Nova ustanova inšpekcije dela je v naši ljudski oblasti pravi in resničen organ delovnih množic, ki ima poleg ostalih tudi to nalogo, da se doseže maksimum varnosti za delovne ljudi pri njihovem ustvarjalnem delu. Nova inšpekcija dela bo strogo in dosledno zahtevala od vodstev podjetij, delavskih zaupnikov pa tudi delavcev samih, da se brezpogojno držijo vseh predpisov, ki ščitijo zdravje delavcev v obratih in bo hkratu skrbela, da se bodo povsod uvajale in neprestano izpopolnjevale zaščitne naprave v obratih. Inšpekcije dela bodo strogo kaznovale vsako malomarnost in laliko-mišljenost. ki ogroža varnost delovnega človeka pri delu.
Delavski zaupniki! Proučujte in izvajajte takoj obiavljena navodila. Obveščajte inšpekcije dela o vseh pomanjkljivostih, ki se tičejo tehnične in bigi jenske zaščite delavcev po ohrath. Ni vreden imena delavskega zaupnika, ne zaupanja delavstva tisti, ki ne posvet) vseh svojih moči in sposobnosti skrbi za delovnega človeka, čuteč to skrb bodo delavci s še večjim veseljem ustvarjali. še več doprinesli za gospodarsko okrepitev države, kar bo v prvi vrsti zopet v korist delovnemu ljudstvu! Tomo Brejc.
Vendar so se podružnice cestarjev premalo brigale za politično in kulturno vzgojo svojega članstva. Novi red ne zahteva od človeka samo, da dela, ampak tudi, da se vsestransko izobražuje.
Udarnikom moramo posvečati, več pažnje. Nasa Zveza ima do sedaj 7 udarnikov, od katerih pripadajo 4 podružnicam cestarjev. Ras je, da je z ozirom na značaj dela pri nas naslov udarnika težje doseči,’kakor na primer pri produktivnih podjetjih. Toda če vzamemo v obzir, da so v Zvezi uslužbencev gospodarsko upravnih in tehničnih uastanov organizirani tudi strokovnjaki — inženirji jn tehniki — ki imajo velike možnosti odkrivanja novih metod dela in iznajdb, to ne drži. Pri tem delajo podružnice večkrat napake. Tak primer imamo v ministrstvi^ za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer ee je inz. Delak pr; gradnji žične železnice pri Radovljici s svojo organizacijsko sposobnostjo posebno izkazal, vendar ni bil proglašen za udarnika.
Krajevn; odbor Ljubljana je s posebnim tekmovalnim načrtom pozval na tekmovanje vse krajevne odbore Zveze, vendar moramo ugotoviti, da so,razen celjskega od-bora ostali ravnodušni.
e
Do konca julija so podružnice izpolnile 81.93 % svojih obvez in s tem prekoračile načrt za 11.36 °/o. Podružnica pri Zbornici za TOI je obveze, postavljene za 3 mesece, izpolnila v dveh mesecih. Vendar je na splošno razvidno, da načrti niso bili dobro postavljeni, ker so ponekod obveze prekoračene do 500 %>, drugod pa je doseženih komaj nekaj odstotkov več. Zato je potrebno, da v novembrskem tekmovanju (do 31. novembra) vnesemo v načrt obveze, katere bodo odgovarjale stvarni zmogljivosti podružnice, kajti le na ta način bo tekmovanje uspešno.
Najboljše, uspehe so dosegle sledeče podružnice: ministrstvo za trgovno im preskrbo, dalje ministrstvo za industrijo, Projektivni zavod, Zbornica za TOI, ekrajni ljudski odbori Ljubljana, Mozirje jn Trbovlje ter ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Podružnica prj ministrstvu za trgovino in preskrbo je tudi tekmovala za naziv naj" boljšega delovnega kolektiva Slovenije.
Podružnice prj okrožnih in okrajnih ljudskih odborih, razen pri teh, ki smo jih zgoraj omenili, zaslužijo, da jih kritiziramo zaradi slabe registracije tekmovanja in nerednega pošiljanja mesečnih poročil. Prav tako ni prav, da podružnice tekmujejo brez načrtov, kar ima za posledico, da ni mogoče oceniti njihovega dela jn odpraviti napak, ki se pri delu pojavljajo. V tekmovalnih načrtih naj bo zajeto v$e delo ustanove in ne samo delno kot do sedaj. Le tako bo tekmovanje dobilo pravj pernen in služilo svojemu namenu. Iz tega sledi, da moramo postavljanju tekmovalnih načrtov, zbiranju podatkov in pošiljanju poročil posvetiti mnogo več pažnje.
Rudolf Mohar, tajnik
Zveze uslužbencev gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov Slovenije.
vsak nabiralec za 10 kg sušenega žira 1 kg olja.
Kakšne gospodarske važnosti je ta akcija, je razvidno iz tega, da se more iz bukovega žira izdelati najfinejše jedilno olje. Slovenija ima cca 140.000 ha bukovega gozda. En hektar bukovega gozda da pri dobri letini 800 kg žira. če bomo izvedli akcijo na vsej površini, tedaj moremo pridobiti z nabranim žirom najmanj 2240 vagonov jedilnega olja.
Krajevni medstrokovni sveti naj tudi od svoje strani organizirajo množično nabiranje bukovega žira. Skličite v ta namen posebne sestanke s podružničnimi odbori in izvedite akcijo čim uspešnejše!
ESZDNJ — Glavni odbor za Slovenijo
Medtem ko vlada v tako zvanih najnaprednejših deželah, kjer je oblast še vedno v rokah »gornjih desettisočev«, velika brezposelnost — število brezposelnih v Združenih državah Amerike znaša trenutno nad tri milijone — se pri našem gospodarstvu, po zaslugi ljudske oblasti, ki je plod štiriletne narod-no-osvobodilne borbe, pojavlja že sedaj baš nasproten problem — pomanjkanje delovne sile. Tabo se je med drugim dogodilo tudi to, da uprava železniške gradbene sekcije na gradnji proge Preserje—Borovnica ne more dobiti 600 delavcev, ki jih nujno potrebuje, čeprav se je obrnila na vse posredovalnice za delo v Sloveniji in čeprav' zaslužijo delavci na tej progi v akordu zelo lepe plače.
Vendar pa o kakem resnem pomanjkanju delovnih sil zaenkrat še ne moremo govoriti, razen v nekaterih poklicih, kajti po drugi strani imamo med ženskami še vedno precejšen odstotek brezposelnosti.
Baš to pa nam kaže, da dosedanja razmestitev delovnih sil ni taka, kakršno zahtevajo stvarne potrebe našega novega gospodarstva, niti ne ustreza zahtevam skupnosti.
Ne bom se spuščal v celotni problem pravilne razmestitve delovnih sil, temveč se hočem omejiti samo na nepravilnosti pri sedanji razmestitvi delovnih sil z ozirom na napornost dela.
Dejstvo je, da se v neštetih službah, ki bi jih z lahkoto opravljale ženske, ki so fizično slabotnejše od moških, nahajajo moški, dočim, kakor vidimo, mnoge ženske, ki se hočejo vključiti v delovni proces, ne dobijo zaposlitve; na drugi strani pa manjka moške delovne sile tam, kjer je najbolj potrebna. Kot primer naj navedem samo poštno službo, tramvaj, razne inkasante ter frizerski in trgovski poklic poleg neštetih drugih delovnih mest.
Sedanja razmestitev delovne sile izvira v glavnem še iz stare Jugoslavije.
V stari Jugoslaviji je bila na splošno zelo razširjena težnja po čim lažjih službah. To je bilo tudi razumljivo, kajti tedaj ni bilo in ni moglo biti govora o kakem zavestnem požrtvovanju za skupnost, razen v ozkem krogu posameznih idealistov ali razredno zavednih borcev, ki so se že tedaj borili za oblast ljudstva, sicer pa je veljalo načelo »vsak po svojec. Tudi odnos delovnih množic do dela je bil drugačen kot je danes, kajti tedaj je bilo celokupno gospodarstvo v rokah domačih in tujih mogotcev in gra-bežljivcev. Zato je vsakdo gledal na to, da bi prišel po možnosti na tako mesto, kjer bi živel čim boljše s čim manjšim trudom. S protekcijo ter z vdinjanjem
Že v letih narodno osvobodilne borbe se je razmišljalo o kar najboljši rešitvi vprašanja hišnega pomožnega osebja in njegovi strokovni organizaciji. Lani po osvoboditvi je Zveza hišnega pomožnega osebja pristopila k ESZDN Slovenije Do tedaj tako zatirani stan je dobil na ta način pogoje za uspešen nadaljnji razvoj.
V	pogledu izboljšanja položaja hišnega pomožnega osebja je tudi veljat zakon razvoja. Ni bilo mogoče storiti vsega, kar bi ljudska oblast hišnemu pomožnemu osebju rada dala. Že ko je izšla v časopisju prva uredba o plačah gospodinjskih pomočnic in hišnikov, so se pokazale težko-če. Od tega časa so gospodinjske pomočnice in hišniki, kakor tudi ministrstvo za delo samo čutili potrebo, da se delovni pogoji uredijo in da se napravi korak naprej v pogledu ureditve plač. Med *em je izšla druga uredba o plačah gospodinjskih pomočnic, kt je objavljena v Urad. nem listu LRS št. 51, z dne 27. julija pod številko 184. Toda tudi ta druga uredba ni stabilna. Izpopolnjevala se bo in izboljševala, čim bodo v državi nastopde take gospodarske prilike, ki nam bodo dovoljevale korak naprej.
Ministrstvo za delo je pri določanju te uredbe upoštevalo nevarnost brezposelnosti, ki bi lahko nastala, če bi se plače morda postavile previsoko. Posvetovalo se je z Glavnim odborom ESZDNS in sindi. k a ti ter ministrstvi za delo v ostaiih ljud. skih republikah in prišlo do zaključka, da so plače realne In da ni bojazni, da bi zaradi tega nastala večja trenja.
Poudariti moramo, da je ta uredba le okvirna, ki okvirno določa plače in pravice hišnega pomožnega osebja. Važ^n je člen 5, ki omenja, da se pravice, ki gredo po tej uredbi hišnim pomočnicam, ne smejo omejevati z nobenim dogovorom. V primeru nepravilnosti bo Inšpekcija dela, ki je organ ministrstva za delo, 'zvršila kontrolo in bo vsak, ki bi kršil uredbo, kaznovan.
Uredbo, ki je bila izdana v saštito interesov hišnega pomožnega osebja, bo ljudska oblast na vsakem koraku ščitila, toda nikakor pa ne bo zagovarjala ah podpirala primerov, če bi delojemalec ne iz. polnjeval vestno svojih dolžnosti do dela.
še nekaj moramo imeti jasno pred očmi. Ta uredba bo veljala toliko bolj, kolikor bolj se bodo hišniki in gospoiinj. ske pomočnice oklenili svoje strokovne organizacije, Ljudska oblast bo lali/o izdajala svoje ukrepe in jim dajala pomoč le tedaj, če bo njihova strokovna zveza dejansko predstavljala težnje množice članstva.
V	bivši Jugoslaviji, ko smo bili delovni ljudje zasužnjeni, smo gojili, varovali
ja razširjali parolo: »Vsi za enega, eden
raznim korumpiranim političnim strankam se je dalo priti do najboljših m najlažjih služb ne glede na sposobnost, po drugi strani pa so morali najsposobnejši ljudje opravljati najnavadnejša dela ali pa so bili brezposelni. Prav tako so morali tudi nešteti fizično slabi ljudje opravljati najtežja dela. Težko fizično Jelo pa se je poleg vsega smatralo kot manjvredno in poniževalno.
V novi Jugoslaviji se je odnos do dela temeljito spremenil zato, ker delovno ljudstvo ni več hlapec, temveč gospodar nad vsem, kar je v državi. Poleg tega si je naša žena z orožjem v roki priborila pravico, da je moškemu enakovredna in enakopravna.
Prav zato pa se mora nujno spremeniti tudi odnos do naporov pri delu. Delo je danes častna dolžnost vsakega državljana. Čim napornejše je, tem častnejše je. Zato ne more biti več govora o manjvrednosti ali celo poniževalnosti težkega fizičnega dela, temveč nasprotno, nečastno in poniževalno postaja tisto delo, ki ga opravlja fizično močan moški, dočim bi ga lahko opravljala ženska.
Konferenca Zveze kovinarjev v Celju je obsodila primer iz Črnuške elektrarne, ko je šel nekdo od kvalificiranih delavcev za inkasanta, obenem pa je odločno postavila načelo: »Lahko delo prepustimo ženskam«. To načelo pa ne velja samo za kovinarje. Primer v Borovnici ter ves razvoj našega gospodarstva nam kažeta, da velja za celokupno delavstvo in nameščenstvo.
Delavka-udarnica Justa Lavrič, ki je zaposlena pri gradnji borovniške proge in porabi za drobljenje in nakladanje enega kubičnega metra skale približno štiri ure, dočim je norma 5.30 ure ter neštete mladinke na mladinski progi, pri gradnjah cest in regulaciji Pesnice so dokazale, da so zmožne tudi ženske najtežjega fizičnega dela. Toda to ničesar ne spremeni na dejstvu, da je ženska telesna konstrukcija manj odporna od moške, temveč je delo teh junakinj toliko večja obsodba tistih moških, ki se bojijo težkega dela in silijo v lahke službe.
Končno pa je treba poudariti še nekaj. Naše gospodarstvo bo v bližnji bodočnosti potrebovalo še mnogo več delovnih sil, kot jih zaposluje danes. Zato bo ta problem postal neprimerno bolj pereč kot je danes. Prav zato pa je naloga sindikatov ter slehernega zavednega in poštenega delavca in nameščenca, da o tem razmišlja in ukrene vse, da se bo tudi v pogledu fizičnih sposobnosti sprovedlo v življenje načelo: »Vsakogar na pravo mesto.«	M. S.
za vse!« Posebni položaj hišnega pomožnega osebja je tak, da sam po seb; nujno teži k temu, da se tovariši iz teh vrst kar najbolj oklenejo svoje sindikalne organizacije. Ni delodajalca, ki bi ne me! spoštovanja do močne strokovne organizacije hišnega pomožnega osebja! Organizacija ima danes za sabo ljudsko oblast, ta pa ji lahko uspešno pomaga le, če je ta or. ganizacija res močna in kompaktna.
Zavedajmo se, da je prav za 'e strokovne organizacije, katerim pripada tudi h,š-no pomožno osebje, dalo življenje nešteto naših najboljših tovarišev. Desetletja smo se borili zanj, bili smo teptani in mnogi tudi streljani. Zato je za vsakega od nas čast da pripada takšni organizaciji M ima’v borbi za svoj obstoj za sabo tako borbeno in častno zgodovino.
Veliki pokojni vodja Sovjetske zveze in delovnega ljudstva vsega sveta, tovariš Lenin, je dejal, da so sindikati šola, v kateri se učijo in vzgajajo ljudje najrazlič. nejših poklicev in starosti; šola predvsem zato, da se zavedajo svojega položaja tn potrebe po enotnosti.
V stari Jugoslaviji je oblast stremen z* tem, da drži ljudstvo čim bo j v temi, kajti vedela je, da sta tema 'n neznarje njena zaveznika. Storila je vse, da se delovno ljudstvo ne b} moglo politično in strokovno izobraziti
Z našo zmago pa se je vse to v ta. meljih spremenilo. Ljudska oblast podpira in z vsemi sredstvi pospešuje politično in strokovno izobrazbo ljudstva. Zato je potrebno, da se vseh teh možnosti, ki nam jih daje, v polni meri zavedamo »n poslužujemo, Nikakor bi ne bilo pravilno, če bi vseh teh možnosti tudi ne izrabili Spomnimo se položaja v stari Jugoslaviji in truda, ki je bil potreben, da smo prišli do literature, ki smo si jo želen in katera je bila tedaj prepovedana! Danes imamo dovolj knjig in brošur, s pomočjo katerih si bo naš delovni človek razšli,: svoje obzorje. »Učiti in boriti se!«, je bila parola, ki jo je dal tovariš Stalin de.ovnemu ljudstvu sovjetske dežele. In prav za-o, ker je sovjetsko ljudstvo tako zvesta izpolnjevalo Stalinove besede, je izbojevale svojo veličastno zmago.
Naša ljudska oblast želi, da oi se hišno pomožno osebje tudi strokovno čim bolj usposobilo. Vsakdo ceni dobro in sposobno moč, se zanjo boji in ji je tudi pripiav. ijen več plačati za njeno delo.
Zveza hišnega pomožnega osebja mora biti kos položaju, znati se mora buriti in ohraniti ugled svoji strokovni organizacijL Najprvo je treba izpoln-ti dolžnost do skupnosti, potem šele terjati svoje pravice. Kdor skupnosti ničesar ne da.]e. nima pravice ničesar zahtevati. To pravilo velja v naši ljudski državi prav za vse.
O uspehih in napakah tekmovanja
uslužbencev gospodarsko-upravnlh in tehničnih ustanov
Pripravimo se na zbiranje bukovega
v« •
žira!


Pred konferenco Zveze hišnega pomožnega osebja Slovenije
Ljudska oblast daie vso pomoč vzgoji hišnega pomožnega osebja
Vztrajno in vzporedno delo naših oblasti.
Glavnega odbora Enotnih sindikatov ter vodstva železniške gradbene sekcije v Borovnici za izboljšanje življenjskih prilik delavstva pri gradnji proge Preserje—Borovnica, dalje uvedba akordnega dela na vsej progi ter prizadevanje in požrlvovanje tamošnjega delavstva so rodili obilne sadom
V	veliki meni upravičeno nezadovoljstvo delavstva nad nekdanjimi neurejenimi prilikami pri gradnji te proge se je spremenilo v brezmejno navdušenje nad ljudsko oblastjo, ki je znala urediti prilike in ustvariti vse pogoje za uspešno delo. Istočasno pa je delavstvo s svojimi sindikalnimi podružnicami ter z delavskimi zaupniki prevzelo iniciativo v svoje lastne roke ter se vsestransko organiziralo tako, da povratek nazaj v neurejene prilike sploh ni več mogoč.
Posledica vsega tega je delovni polet, kakršnega v Sloveniji pri sličnih gradnjah še ni bilo, delovni polet, ki je naši ljudski državi in s tem vsemu ljudstvu prihranil težke milijone, delovni polet, ki bo v najkrajšem času povezal našo mlado ljudsko državo po novi progi s Trstom in Julijsko krajino ter jzvojeval novo, nad vse pomembno gospodarsko zmago in prinesel vsemu delovnemu ljudstvu v državi novo izboljšanje.
V	ilustracijo, kakšen je sedanji delovni polet na borovniški progi, naj služijo sledeče številke:
Izkop materiala od osvoboditve do konca meseca septembra 1945	30.027 m3
izkop v	mesecu	maju 1946	26.663 m3
izkop v	mesecu	juniju 1946	29.108 m2
izkop v	mesecu	juliju 1946	49.625 m3
izkop v	mesecu	avgustu 1946	56.865 m2
V	preteklem mesecu so izkopali s približno istim številom delavstva skoraj še enkrat toliko materiala kot v prvih petih mesecih po osvoboditvi. D očim se je v času od osvoboditve do konca meseca septembra 1945 porabilo za en kubični meter izkopa 13 ur, 58 minut, pri čemer niso vštete ure, katere. je napravilo 1200 vojnih ujetnikov, se je v preteklem mesecu porabilo le še 5 ur, 36 min. V ta čas pa je vračunana vsa režija, to je tudi strojniki, vodonoši, nadzorniki, preddelavci itd.
Vodstvo železniške gradbene sekcije v Borovnici je postavilo za izkop en kubični meter žive dolomitne skale normo, ki znaša za težake 5,3 ure ter za minerje 0,7 ure, kar znaša skupaj 6 ur. Medtem pa je bil že v juliju dosežen povprečni čas za izkop enega kubičnega metra 3,795 ure, v avgustu pa 3,69 ure.
V	/nedsebojmem tekmovanju med obema gradbenima območjema ter med posameznimi useki v mesecu avgustu je na prvem mestu IL gradbeno območje s 30.360 m3 ter s časom 3,57 ure za. en kubični meter, do-eim ima I. gradbeno območje izkopanih 26.505 m3 ter povprečni čas 3,81 ure za en kubični meter. Med useki je dosegel prvo -mesto Usek oa, ki je dosegel najboljši povprečni čas 2,85 ure za en kubični meter. Neka skupina na Useku 5 pa je dosegla celo 2,32 ure za en kubični meter. Razumljivo je, da se z dvigom storilnosti, dviga tudi zaslužek delavstva.
V	soboto je vodstvo železniške gradbene sekcije v Borovnici na predlog obeh sindikalnih podružnic pri gradnji borovniške proge proglasilo 31 udarnikov, a večje število delavcev je bilo pohvaljenih. Ob tej priliki se je vršila na Bregu, pri Borovnici prisrčna svečanost, na kateri so zastopniki krajevnih oblasti in organizacij ter med njimi tudi podpredsednik Glavnega odbora EŠZDNS. tov. Janko Rudolf čestitali novim udarnikom, uprava železniške sekcije v Borovnici pa jim je priredila skromno zakusko. Novi udarniki so prvi udarniki z borovniške proge, obenem pa je to tudi prva večja skupina udarnikov v celotni gradbeni stroki Slovenije,
V	imenu novih udarnikov je podal izjavo udarnik tov. Rudolf Špacapan, primorski rojak in aktivist Osvobodilne fronte, ki je dejal: »Mnogi delavci, ki so zaposleni pri gradnji borovniške proge, so se z orožjem v roki borili za novo Jugoslavijo. Sedaj nadaljujejo bonbp z delom. Njihova želja pa je, da bi tudi oni tovariši s te proge, ki so bili v času okupacije prisilno mobilizirani v nemško ali madžarsko vojsko in ki še ne delajo s pravo zavestjo, spoznali, kaj pomeni tudi zanje naša nova demokratična država, v kateri vlada delovno ljudstvo. in se borili za njo. Naša želja je, da bi ti tovariši ponesli to misel tudi domov med svoje otroke.«
Tov. Špacapan je najboljše izrazil svoje težnje in razpoloženje delavstva pri gradnji borovniške proge.
Borovniška proga
je dala prvo večjo skupino udarnikov v gradbeni stroki
Za udarnike so bfli proglašeni sledeči tovariši, med njimi tudi ena tovarišicam
L DROBNIČ ANTON, miner, doma te Grosuplje. Normo je prekoračil za 30»/».
2.	MARCELAN SVETKO, miner Iz Selc pn št. Petru na Krasu. S svojim neumornim delom in organizacijskimi sposobnost, mi je prekoračil normo pri vrtanju in razstreljevanju kamenja za preko 20»/», obenem pa je s svojimi predlogi in nasveti pospešil proizvodnjo ter doprinesel velike materialne koristi.'
3.	BUTORAC MILE, kamnosek in zidar, doma iz Dubrave v Hrvatskem Primorju. Dela z zavestjo za skupno stvar ter prenaša svoje znanje tudi na druge. Pri obdelovanju kamna je prekoračil normo za preko 4O»/0, vrhutega pa je še dober or. ganiaator pri delu.
4.	TOMLJANOVTČ MARKO, ekonom, doma iz Like, je še kot borec L gradbene brigade od samega početka sodeloval pri gradnji te proge ter spoznal mnogo napak pri organizaciji dela. Ko je bil demobiliziran, je na lastno željo vstopil v službo pri železniški upravi, z namenom, da zastavi vse svoje sile pri gradnji te proge. Vso skladiščno in administrativno službo vrši v redu ter stanje še nadalje izboljšuje z veliko vnemo, kar ima ugoden vpliv na delavstvo, ki zadovoljeno v svojih osnovnih potrebah neprestano povečuje proizvodnjo. Tovariš Tomljanovid je aktivist Osvobodilne fronte. V času okupacije je bil eno leto v zaporu, nato pa je odšel v partizane v mesecu juniju 1942. Kot re-


8 m


C. ^ .......


NA BOROVNIŠKI PROGI
fUV/0 St^6
ferent .za preškrbo delavsta je v enem tednu po prevzemu posla uspel 100 odstotno izboljšati razmere v prehrani in preskrbi, pri dvakrat večjem številu delavstva.
5.	ŠIMENC FRANC, desetar, doma iz Količevega pri Ljubljani je aktivist Osvobodilne fronte že od leta 1941 in je s svojim delom vsem za vzgled. S svojim vestnim in neumornim delom je zagotovil podjetju veliko materialno korist. Delovno normo pri nakladanju in odvozu vagone-tov je prekoračil za 50»/».
6.	BEŽ AN MIROSLAV, nadzornik proge, doma iz Ljubljane, je izredno iniciativen, discipliniran, vztrajen in neumoren nadzornik. V službi je redno v dveh izmenah. V poslednjem mesecu je opravljal službo dveh nadzornikov. Tovariš Bežan je v najboljših odnosih z delavstvom. Na svojem področju je uvedel 100 odstotno akordno delo. S smotrno organizacijo dela ter z vzgojo desetarjev je. uspel prekoračiti delovni program za 30«/» z. manjšo delovno silo. Njegov usek je Izvršil v mesecu juliju 10.000 kub. metrov izkopanega materiala s storilnostjo 3,5 ure delavca ln minerja za 1 kub. meter, kar je 1,8 ure pod predpisano normo. Tovariš Bežan je aktivist Osvobodilne fronte.
7.	ZUPANC JOŽE, miner, doma iz Ponikve, je Jz marljivim delom ter z organizacijskim čutom, kakor tudi š pravilnim postavljanjem globin pri miniranju prekoračil v normi ostale tovariše za 20»/» ter prištedil eksploziva za 12%.
8.	HORVAT MIJO, tesar, doma te Balin ca v Hrvatski je prekoračil norme za 30%.
9.	FAZLIČ MOHAREM, miner iz Prije-dora v Bosni je prekoračil normo za 30%
10.	VUTE IVAN, kovač iz Ruš pri Mariboru je prvovrsten kovač — specialist. Posveča zelo veliko pažnjo orodju, katerega tudi samoiniciativno izdeluje. Svoje znanje daje na razpolago tudi drugim. S svojo iznajdljivostjo in vestnostjo je mnogo pripomogel, da je imela strojna delavnica prepotrebne rezervne dele orodja itd.
11.	GROS IVAN, miner, je doma iz Srednje vasi. Kot miner je mnogo napravil na useku 4, da je bilo stalno dovolj materiala na razpolago za odvoz. V kolektivnem sodelovanju je prekoračili normo za 25»/» ter prihranil 15»/» eksploziva.
12.	PUHAN JOŽE, delavec, doma iz Kobilj pri Dol. Lendavi je prekoračil normo, za 30%
13.	MESIČ TOMO, miner, doma iz Brinja v Hrvatskem Primorju je kot miner in dober organizator prekoračil predpisano normo za 20% S svojim vestnim in požrtvovalnim delom ter s čutom odgovornosti je prištedil pri uporabi lesa za preko 10% S svojim organizacijskim duhom je dajal vzpodbudo ostalim tovarišem.
14.	BRATEC FRANC, miner, doma iz Sv. Jurija pri Murski Soboti, je predsednik sindikalne podružnic© II. gradbenega
območja. Predpisano normo Je prekoračil
za 30%
15.	VREČKO HERMAN, tehnični risar je doma iz Vodujana. Daši pri tukajšnji sekciji ne opravlja posle po svoji kvalifikaciji ter tudi ne smatra, da je to njegova stalna zaposlitev, izvršuje kot edini tehnični uradnik v sekciji svoje delo z veliko predanostjo in ljubeznijo. Za njegovo delo bi morali uporabiti dva povprečna nameščenca. Je eden izmed redkih zgrajenih tovarišev, ki z vzgojo in vzgledom prednjačijo vsem nameščencem sekcije. Tovariš Vrečko je aktivist Osvobodilne fronte. V času italijanske okupacije je bil Interniran v Gonarsu.
16.	VRB AN TOMO, delavec iz Belice v Hrvatskem Primorju je s svojo požrtvovalnostjo, z neumornim delom in z vzpodbujanjem svojih tovarišev mnogo pripomogel k hitrejši izgradnji proge. Kot sku-pinovodja je bil vsem za vzgled. S svojim individualnim delom je prekoračil delovno normo za preko 20»/».
17.	SERTIČ MILE, delavec, doma iz Brinjske Kamenice je pri nakladanju va-gončkov prekoračil normo za 30%
18.	VIDAKOVIČ STIPE, miner, doma iz Brinja v Hrvatskem Primorju, je prekoračil normo za 30%
19.	ZORIčIč IVAN, miner iz Brinja v Hrvatskem Primorju je prekoračil normo za 30%
20.	PODRŽAJ ERANC, kovač, doma iz
Vrbičja, je star borec za pravic© delav-
akega razreda. V preffinflh časih si je moral služiti kruh v Ameriki in v FrancijL Tov. Podržaj je pripravil stroj za kovanje glav na svedrih za vrtanje kamenja in prištedil na delu, času in materialu 75% Za časa italijanske okupacije je bil tntermrao na Rabu, v Padovi in v Kopira.
2L LINHART FRANC, miner, doma te Nuskov pri Murski Soboti, je prekoračil normo za 30%
22.	ŠEPETAVEC JOŽE, vozač lokomotive, je doma iz Rač pri Kozjem. Tovariš šepetavec je čuval svoj stroj in ga vzdrževal v redu ter prištedil na gorivu in mazilu. V času okupacije je pobegnil s prisilnega dela iz Nemčije ter šel v POJ leta 1944.
23.	ŽITNIK FRANC, zidar, doma z Jesenic, je prekoračil normo za 30%
24.	DRAŽENOVIČ MILE, rndar.minee, doma iz Brinja v Hratskem Primorju, je prekoračil normo za 30%
25.	GABER FRANC, delavec, doma te Serdičev pri Murski Soboti je prekoračit normo za 30%
26.	ŠPACAPAN RUDOLF, miner, doma iz Renč pri Gorici je prekoračil normo za 30% Tov. Špacapan je goreč aktivist Osvobodilne fronte.
27.	LAVRIČ JUSTA, delavka, doma te Hudega pri Stični, poseka pri 'delu vsakega moškega. Zaposlena je pri nakladanju vagonetov na useku 7. Tovarišica Lavričeva je prva in edina udarnica v gradbeni stroki. Delovno normo je prekoračila za 30% Je aktivistka Osvobodilne fronte. V času okupacije je bila po zaslugi domačih izdajalcev dvakrat zaprta v Grosupljem.
28.	ČOKL HENRIK, mizar, je doma te Trsta. Normo je prekoračil za 30%
29.	ŠT ANGEL JOŽE, delavec te črmo-šnjic pri Novem mestu je prekoračil normo za 30%
30.	KOREN FRANC, delavec, doma te Mart in je vasi pri Novem mestu, je prekoračil normo za 30%
31. KOKOLJ ANTON ključavničar te Ptuja, demobiliziran partizan, Ima zasluge za brezhibno obratovanje strojev na Useku 3, pri čemer je mnogo prištedil na popravilih in - pospešil odvoz materiala za preko 20%
Gradnja tovarn
M »Litostroj* v Ljubljani
S prihodom v načrtno gospodarstvo se je pojavila med drugim tudi potreba po ustanovitvi »Strojnih tovarn«. Te tovarne bi imele nalogo vzdrževati obstoječe strojne naprave za našo industrijo in obrt v Sloveniji. Poleg tega pa bi pristopile k izgradnji strojev, katere smo bili primorani doslej po zelo visokih cenah uvažati iz inozemstva. Z ustanovitvijo »Litostro>a«, to je livarn in tovarn strojev, je Slovenija dobila solidne temelje za bodočnost naše strojne industrije. Našemu delovnem ljudstvu pa bo dana možnost zaslužka na domačih tleh.
V šiški, na in ob zemljišču bivše to-tovame »Sekotex«, tik ob Gorenjski železnici, se je pričelo z gradnjo novih tovarniških poslopij za »Litostroj«. Vsa površina novozgrajenih poslopij bo znašala 40.000 m2. Nova tovarna bo opremljena z najmodernejšimi stroji in ostalo opremo, ki bo jamčila za hitro in dobro izvedbo novih strojev. V letošnjem letu se bo v surovem stanju dovršila stavba železolivamice in njenih stranskih prostorov. Površina tega poslopja meri 14 tisoč kvadratnih metrov, še tekom zime se namerava v novo zgrajenih poslopjih izvršiti montaža strojev in drugih instalacij, kakor tudi zgradba topilnih peči. Poleg livamice pa bo do zime dograjen tudi normalni dovlačilni tir, ki se odcepi od gorenjske proge. Po tej dovlačilnici se bo v tovarno dovažalo vse gradivo in izdelki.
Zgradba nove tovarne je bila poverjena državnemu,gradbenemu podjetju Gradis, ki je doslej izvedlo podrobno organizacijo del na stavbišču, stavbišče samo pa mehaniziralo do največje mere tako, da se bo s tem dosegel hitrejši potek dela. Na stavbišču se montira sličen žerjav, kakor je v obratu pri zgradbi kranjskega mostu. S 25 m dolgo ročico tega žerjava se bo z lahkoto zalagalo celo stavbišče s potrebnim gradivom itd.
Pri delih je trenutno zaposlenih cca. 210 delavcev, od katerih je velika večina Prekmurcev. Za izboljšanje ekonomskega stanja delavcev kakor tudi za dosego večjih norm, se je na željo delavstva na stavbišču uvedel akordni sistem. Danes že dela preko 50 % delavstva v akordu.
Z dosego končne organizacije stavbišča pa se računa, da bo delalo v celoti 90 % delavstva v akordu.
Tovarniški objekti bodo izvedeni v armiramo betonskih skeletnih in okvirnih konstrukcijah. Pri izvedbi teh se bodo uporabili vsi do sedaj doseženi uspehi za hitrejšo in čim bolj ekonomsko izvedbo. Večji del armirano-betonskih konstrukcij se bo izvršil na industrijski način, ki se je tako uspešno izkazal pri gradnji tovarne usnja na Vrhniki in pri gradnji predilnice »Intex« v Kranju. Pri izvajanju navedenega načina konstrukcij se mnogo prihrani na gradivu, še večjo korist pa donaša način te izvedbe na prihranku delovne sile, in to posebno pri tesarjih.
Za delavstvo so se obstoječi objekti bivše tovarne »Sekotex« preuredili v Učna in higienska stanovanja. Poleg tega pa je na stavbišču pričela obratovati obratna kuhinja, ki zaposleno delavstvo oskrbuje z dobro, tečno in ceneno hrano.
Projekta za zgradbo novih tovarn je izdelal »Projektivni zavod« pri Ministri* stvu za gradnje.
Letni vrt dema »Jugoslovanske armade44
V	avgustu je »Dom JA« v Ljubljani otvo-ril svoj letni vrt. Na ta način so bilii ustvarjeni pogoji za intenzivnejše kulturno prosvetno in družabno življenje.
Dana je možnost, da se častniki in borci naše armade, delavci in nameščenci iz tovarn, kulturno prosvetni delavci, meščani in ostali gostje v svojem prostem času odpočijejo, si ogledajo dobre lil me in poslušajo izvajajnja umetnikov iz naših gledališč. Tu se bodo medsebojno spoznali in utrdili tovarištvo in prijateljstvo.
S popolno soglasnostjo in odobrenjem štaba Armije, ki nam je dal mnogo koristnih nasvetov, poleg vsestranske materialne pomoči za izvedbo načrta, se je že v mesecu marcu pričelo z delom.
Potrebno je bilo najprej porušiti stare zgradbe, izčistiti in' izravnnati teren ter urediti na vsej južni strani »Doma JA« vprašanje zadostne razsvetljave in ventilacije. Stare zgradbe so- pokrivale površino približno 690 m2. Vse te zgradbe so bile postavljene na 15 do 20 cm debeli betonski plošči. Ko je bil teren očiščen, se je pričelo z načrt n no gradnjo. Napeljali smo nove vodovodne cevi, kanale za odtekanje vode, potožili električne kable, nasuli potrebno zemljo in pravočasno zasadili drevesa. Po vsem tem se je pričela arhitektonska gradnja dvorišča.
Rezultat štirimesečnega dela je krasen, po premišljenem načrtu urejen vrt, ki ga proti Miklošičevi cesti zapira lepa kolonada, zgrajena iz lično izdelane opeke. Tu je tudi prostor za stražo, tuši in oblačilnica. Vse je zgrajeno v modernem stilu. Postavljena je kabina za kino aparate, ki je skrita med belimi stebri, zgrajena 40 metrov dolga terasa, obložena z mozaičnimi ploščami, katere beli stebri nosijo -streho rahlo rdečkaste barve. Povsod so lepo urejene cvetne grede, drevje, ki je presajeno iz Tivolskega parka, sijajno’ uspeva.
Da se je to delo izvršilo, je bilo potrebno odpeljati in pripeljati velike količine materiala. Mnogo truda je vloženega v delo za izvedbo načrta, saj to delo zahteva poleg dobrih tehničnih pogojev tudi smisel za lepoto in praktičnost obenem.
V	sredini dvorišča je plesišče v obliki krožne plošče. V severnem delu dvorišča je
vodomet, obdan- z izredno lepim cvetjem. Ozadje tvori lepo izdelana plošča, ki obsega približno 220 m2. Okrašena je z lepimi me-anderskimi oblikami, središče pa je razdeljeno v osem delov, ki jih izpolnjujejo mozaične slike v velikosti 1 do 2 metrov. Te predstavljajo motive iz narodnih pesmi: Marko na Šarcu ubija, medveda; Miloš lovi Utvo ziatokrilo; Momčilo na Jabučilu ubija kačo a Relja jelena. Za dosego večjega efekta se predvideva, da bo zunanji obod plošče razsvetljen s skritimi žarnicami.
To lepo delo je naša gradbena skupina pod vodstvom posebne komisije sama izvedla. Za izvedbo tega- dela smo našli veliko razumevanja pri naših ljudskih oblasteh, strokovne nasvete pa nam je dal tov. arhitekt Kobe. Glavna zasluga za izvedbo načrtov gre vodstvu Armije ter njegovi vsestranski skrbi za borce in častnike. Potrebno pa je omenititudi naše delavce, ki so vložili v to delo skupno 60.000 delovnih ur. Kako veliko je bilo to delo, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je bilo za 1800 kamionov odpeljanega materiala; zemlje, peska in ostalega materiala pa je pripeljanega za 400 kamionov. Od porušenih stavb je bilo porabljene približno 80.000 komadov stare opeke. Pri rušenju starih zgradb in čiščenju terena so dve nedelji sodelovali tudi častniki Armije in mladinci mesta Ljubljane.
Z ozirom na osnovni načrt se bo vrt dalje gradil in izpopolnjeval. Na mestu, kjer tje sedaj začasen oder, bo postavljen stalen, in sicer tako obsežen, da bo zadostil potrebam Ridi največjih umetniških prireditev; gostovanj opere, drame, baleta, večjih orkestrov itd. Omogočeni bodo fizkulturni nastopi in vaje ter izvajanje razni športov, kakor sabljanja, namiznega tenisa itd. ter priložnostne prireditve vseh vrst.
Glavni namen pa je ta, da postane »Dom Armije« rnesto počitkp iri prostor za kulturno prosvetne prireditve in delo naših borcev, častnikov in podčastnikov. Naša dolžnost je, da skrbimo za to, da bodo te prireditve po svoji vsebini na dostojni višini in v skladu s kulturno politiko naše države. Na vsak način pa morajo posredovati oitfi tesnejše stike med ljudstvom in ujego.vo vojsko.
B&dssiek na srente in pokojnine
Uradni list FLRJ prinaša v štev. 67 z dne 20. 8. 1046 odredbo o posebnem . začasnem dodatku na rente in pokojnine iz socialnega zavarovanja. Glede na važnost te odredbe im glede na koristi, ki jih prinaša našim zavarovancem, je potrebno, da se seznanimo natančneje z njeno vsebino. To je potrebno tudi zato, da bomo spoznali, na katere upokojence se ta odredba nanaša.
Pri nas imamo upokojence, ki izhajajo iz raznih nosilcev socialnega zavarovanja, kot na primer iz bratovske skladnice, Pokojninskega zavoda za nameščence in Pokojninskega zavoda za državno prometno osebje poleg ostalih državnih upokojencev. Le bivši Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki je štel najvišje število zavarovancev, še nima starostnih upokojencev, ki bi si pridobili pravico do starostne pokojnine v smislu zakona zavarovanja delavcev, in to iz enostavnega -razloga, ker je bil, ta sklad ustanovljen šele 1.9.1937, a za dosego pravice do te pokojnine je potrebno 500 tednov članstva. Iz tega je razvidno, da bodo pravice iz tega naslova pričele teči komaj leta 1947.
Starostno zavarovanje ostalih nosilcev socialnega zavarovanja pa je bilo izvedeno že prej in so si ti zavarovanci že pridobili pravico do starostne pokojnine. Ti zavarovanci, v kolikor izpolnjujejo tudi ostale zakonite pogoje, prejemajo pokojnino v sorazmerju s plačanimi prispevki. V kolikor je bila po zavarovalnem- ključu ta pokojnina nižja od 900 dinarjev mesečno, se je izplačevala od 1.9.1945 do 1.7.1946 minimalna mesečna pokojnina od 900 dinarjev. Ta pokojnina je bila s 1.7.1.1. povišana na 1400 dinarjev mesečno.
Zavarovanci bivšega OUZD si pa niso ipogli pridobiti pravice do starostne pokojnine, ker po 1.9.1937 niso mogli biti še 600 tednov zavarovani. Zato prejemajo ti zavarovanci onemoglostmi rento, ki je- kot minimalna določena na 700 din mesečno (se razume, ako izpolnjujejo ostale pogoje, predvidene v zakonu).
Za dosego pravice do onempglostne rente v smislu - zakona o zavarovanju delavcev je potrebno, da je bil zavarovanec, ako je dejansko nezmožen za delo, po 1.9.1937 vsaj 200 tednov socialno zavarovan. Po dovršenem 70. letu starosti ima pravico do te rente ne glede na zdravstveno stanje. Tudi taki rentniki imajo pravico do rente v sorazmerju s plačanimi prispevki. V kolikor bi ta renta ne dosegla višine 700 dinarjev, se jim je izplačevala od -1.9.1045 do 1.7. 1946 minimalna renta 709 din na mesec, renta je bila s 1.7.1946 zvišana na 1200 dinarjev mesečno.
Ker pa si večina današnjih onemoglih delavcev ni mogla i pridobiti pravice do te onemoglostne. rente, ker niso imeli po _!• 6.1937 predpisane karenčne dobe, je izšel
v Uradnem listu FLRJ št. 100- (25.12.1945) pravilnik, kj določa, da se prizna onernog-lostna renta tudi vsem onim zavarovancem, • ki so dejansko delanezmožui, a nimajo pred-, pisane zavarovane dobe 200 tednov po 1.9. 1937, a so bili po 1. 7.1925 vsaj 260 tednov (5 let) zavarovani za primer bolezni. Tudi zanje je določena minimalna renta od 700 dinarjev na mesec. Za to vrsto upokojencev ta minimalna renta z uvodoma citirano uredbo ni bila povišana.
Tu moramo poznati namen zakonodajalca. Res je, da so tudi ti upokojenci potrebni višje pokojnine, toda na drugi strani moramo .dati prednost tistim delavcem in nameščencem, ki so bili skozi vse življenje redni plačniki in člani socialnega zavarovanja. Ako upoštevamo na primer rudarje, ki že desetletja kot mravlje pridno zbirajo v svoji bratovski skladnioi dinar na dinar zato, da si zagotpvijo mirno starost, jim po vsej pravici moramo dati prednost pred onimi zavarovanci, ki so od leta 1925 dalje, to je v zadnjih 20 letih komaj 5 let zava-' rovani. Ti delavci bodo temu oporekali ter porečejo, da si tudi oni, kljub temu da niso bili socialno zavarovani, niso ničesar prihranili. Vendar pa moramo nagraditi in ščititi tiste, ki so si od svojega borega zaslužka odtrgovali težko prislužene dinarčke in jih vlagali v svojo skladnico. S tem hoče zakon nagraditi Sledljivost ter dvigniti zaupanje in ugled socialnega zavarovanja.
Po smrti zavarovanca ali uživalca rente in pokojnine imajo vdove in sirote pravico do rodbinske rente. Te rente se zopet delijo po prej opisanih načelih, to je rodbinske rente po zakonu in one po pravilniku. Rodbinske rente po zakonu, ki so kot minimalne znašale do sedaj za vdovo od 450 din mesečno in za vsako siroto po 175 din, se zvišajo takole:
a)	za enega člana (vdovca ali vdovo ali siroto) 800 dinarjev;
b)	za dva člana (vdovo ali vdovca z otrokom ali za dve siroti) 1100 dinarjev;
c)	za tri in več članov (vdova. ali vdovec z dvema ali več otroki ali za tr,j in več sirot) 1400 dinarjev.
To povišanje se nanaša na rodbinske rente po pravilniku. Take rente ostanejo nespremenjene.
Tretji povišek se nanaša na nezgodne rente. Po teh novih predpisih bodo znašale minimalne nezgodne rente za dela nezmožnosti :
a)	nad 33 Vs % do vštetih 50 % 600 din (do i sedaj 400 din);
b)	nad 50% do vštetih 60 % 800 din (do sedaj 500 din);
c)	nad 60% do 80’% 1200 din (do sedaj 700 din);
č) nad 80’% do 100% 1400 din (do sedaj 900 din);
d)	nad 100 % 2000 din (do sedaj 1200 din).
Te posebne začasne dodatke (to je razliko med prejšnjimi in sedanjimi rentami) bo Federalni zavod za socialno zavarovanje izplačeval po uradni dolžnosti brez posebne prošnje upravičenih oseb in bre-z posebne odločbe. Ti posebni dodatki se bodo izplačevali za čas od 1.7. do 31.12.1946. Dne 1.1.1947 bo stopil v veljavo nov zakon o socialnem zavarovanju, ki bo dokončno rešil ta vprašanja.
V tem članku smo hoteli samo v bežnih obrisih seznaniti naše bralce s temeljnimi načeli te nove uredbe. S tem smo hoteli v glavnem opozoriti na razliko med pokojninami po pravilniku zato. da bodo upokojenci, ki uživajo pravico do pokojnine po pravilniku, vedeli, da ta odredba njihovega stanja ne izprerninja.
Ta nova odredba nam tudi nazorno dokazuje prizadevanje naše ljudske oblasti po postopnem in stalnem izboljševanju življenjskih prilik v naši državi.
Ker se bo v tej zadevi pojavilo nešteto nejasnih primerov, bo uredništvo našega lista rade volje odgovarjalo na vsa takšna vprašanja, bodisi javne z objavo odgovora v Delavski enotnosti ali pa pismeno neposredno interesentu. Prav tako bo Glavni odbor ESZDNS odgovarjal na vsa takšna vprašanja.
Načrfi za dele
kulturna - prosvetnih aktivov na področju KMS Trbovlje
Povsod se postavlja vprašanje, koko ustvariti najboljši nač.n za katero koli delo, da bi se dosegli čim večji uspehi. V naslednjem hočem prikazati načrt za delo propagandnega aktiva v podjetju, katerega izvajanje je dalo dobre rezultate pr, obra.. tih v Trbovljah v pogledu političnega n kulturnega de.a. Obenem se je na ta način pritegnilo večje število delavstva v vodeči in odgovorni krog za ta sektor dela.
Predpogoj vsemu delu je medsebojna, pnvezanost organizacij v obratu, skrbno izdelan predhodni enomesečni ali tromesečni načrt in skrbnno izbran propagandni aktiv v obratu.
povezanost in enotnost vseh organizacij
r obratu je nujna, ker le na podlagi te , dosežemo točen pregled nad celokupnim delom in si .lahko ustvar.mo objektivno sliko splošnega stanja delavstva 'er najlaže spoznamo njegove težnje. Predvsem je Ire-ba skrbno paziti na pravilen, odnnos med delavci in nameščenci. Večinoma so ostanki nekdanjega napačnega odnosa krivi, da se ne doseže popolnega sodelovanja, ki bj koristilo obema in utrjevalo skupnost. V posameznih primerih se ojiaža, da se nameščenci, vajeni gotovih privilegijev, včasih čutijo zapostavljene. Posebno je to primer . tam, kjer imajo delavci uvedeno akordno delo in plača delavca, k j deia po akordnem sistemu, večkrat znatno preseže prejemke nameščenca. Dogaja se tudi, da nameščenci, vključeni v sindikat, ne čutijo v njem res enotne organizacije delavcev in nameščencev, tako da se večkrat postavlja vprašanje: Zakaj ni več stanovskin organizacij? Sindikat vipodjetju mora v takem primeru pravilno prikazati vsem organiziranim, zakaj ni stanovskih sindikatov, in. jih temeljito poučili o pcmenu industrjskih sindikatov. Ce bomo tako reševali slične probleme, bodo organizacije v podjetju zdrave in bodo činitelj obrata.
Le s skupnim sodelovanjem Je mogoče izdelati dober načrt za delo. Ce se na primer dela po tretjinah, je treba računati s tem in dobro premisliti, kako pritegniti vse delavce k sodelovanju.. S tem morajo računali tudi vse ostale organizacije. Množične sestanke moramo pra/ilno razporediti, imeti pa moramo pri tem v. vidu tudi sestanke terena, s katerimi moramo biti v tesni povezavi. Nikakor ne '.smemo prs-j obremenjevati delavstva. Načrt naj vsebuje predvsem ideološko in strokovno izgradnjo, spoznavanje in študij zakonov in riaredb ter kulturno delo. Za sestanke je ireba pripravit^ dobre referate, prediva teti i pa morajo, biti predhodno pripr&vijer-.. Delavstvo in delovna inteligenca se mora podrobno seznaniti z zakoni, saj so prav li registracija in formulacija sadov ariodno osvobodilne borbe in interesov delovnega ljudstva. Za pravilno izvedbo ti ga načrta, ki je tu le v obrisih nakazan in mora bit; v praksi do potankosti izdelan, je. odgovoren propagandni . aktiv v podjetju. Po naših izkušnjah Je od dela propagandnega aktiva odvisen uspeh vsega dela. v tovarni. Do sedaj se je na ta propagandni rktiv požgalo mnogo premalo pažn.,e, v nekaterih obratih ga pa sploh ni bilo.
Kakšno je delo propagandnega aktiva?
V la 'aktiv pritegnemo najsposobnejše tovariše, predvsem iz odborov organizacij in to iz vsake po enega, ker so na ta način dotični odgovorni za delo celote in posameznih sektorjev dela. Da se izpolni šte- * vilo, k j je odvisno od velikosti obrata, pritegnemo še ostale sposobne in aktivne tovariše. Razdelitev dela aktiva je sledeča:, stenčas; bralni krožki, pevskj zbori, god-* ben| odsek in izleti; predavanja, proslave, manifestacije; časopisje,- parole; skrb za oder; fizkultura. Za stenčas se osnuje uredniški odbor, k; ima v evidenci vse dopise, jih razporeja in vodi kontrolo nad njimi. Na ta način je stenčas res središče, ki nas obvešča o dogodkih doma in po svetu, su-mira naše uspehe itd., ne pa prostor, kjer bi prihajale do izraza osebne mržnje. Odbor skrbi za redno tedensko ali desetdnevno izdajo stenčasov, izvzemši člankov, k", se morajo takoj objavitj v zvezi z važnimi tekočimi dogodki. Odbor skrbi tudi za cirkulacijo kvalitetnih člankov na ta način, da jih pošilja propagandni kcmisiij KMS-a, ta pa jih posreduje ostalim stenčasčm v svojem območju. Najboljši članki gredo potem v naše časopisje. Ta komisija mora- meti pregled vseh stenčasov v svojem področju za izvršitev naznačene naloge. Stenčas je najvažnejše področje dela Dobro urejen stenčas lahko zajame vse probleme podjetja in se je dosedaj nanj polagalo žal le premalo pažnje.
Pri bralnih krožkih pazimo predvsem na snov in na to, da usposabljamo slabo pis- '
mene.
Pred prireditvami
ljudske prosvete
V prvih tednih septembra bo po Sloveniji vrsta ljudsko prosvetnih festivalov, ki bodo razgrnili, kaj so posamezna okrožja
v	dobi po osvoboditvi ustvarila na prosvetnem in kulturnem področju. Vrstili se bodo dramatični!, pevski, predavateljski in drugi nastopi. Po-meniMi bodo- prerez kulturnega življenja v širini slovenskih množic. Nastopili bodo delaven iz tovarn, rudarji, kmetje, mladina,' nameščenci, ki jim kulturno delo ni poklic, pač pa potreba. Morda ni na nobenem področju 'življenja za resničen uspeh tako potrebna pobuda iz ljudstva samega kot na prosvetnem. Tega dela ni mogoče ustvarjati z ukazom, izhajati mora iz želje po spoznanju v množicah. Prosvetno delo ogromno doprina.ša k idejno - politični izgradnji množic, toda tiste enotnosti v vseh predelih Slovenije, kot jo ima lahko politično delo, prosvetno ne bo nikoli doseglo in se je tudi ne sme navzeli, ker mora biti izraz tvornega duha vsakega posameznika, vsakega posameznega prosvetnega centra ali kulturne skupine. Prav zaradi raznolikosti in lastne pobude bodo zanimive prireditve posameznih krajev in skupin, ker bo vsaka zase pokazala, koliko .umetniške ustvarjalne sile je znalo to. ali ono okrožje zajeti in mobilizirati iz široke ljudske zakladnice. Čim bujnejši, bogatejši, iznajdljivejši bodo nastopi, tem bolj se bo smelo reči, da je ljudska prosveta na pra-^
vi	poti.	*
Stedi obračuna s preteklostjo in prvega'
ustvarjalnega zaleta v bodočnost si gradi ljudstvo tudi novo obliko kulture. Šele na novi materialni osnovi je mogoče misliti tudi na pravi razvoj svobodnega duševnega življenja, po katerem je slovensko ljudstvo ■ v preteklosti toliko hrepenelo, a ga ni moglo doseči, ker je kultura bogastvo naroda, naše ljudstvo pa se je z muko borilo komaj za črni vsakdanji kruh. Izobrazba, znanje m kultura so najmočnejše orožje v rokah delovnega ljudstva. Noben napor ni prevelik, da si ga osvoji.
Tudi ta panoga življenja bo pokazala, kako silno se razlikujejo naše današnje razmere od preteklosti. Naš boj za ljudsko prosveto je star in težak, tako star kot doba, odkar smo stopili Slovenci v krog prosveti jenih evropskih narodov. Pred našimi očmi se zaključuje proces, ki je trajal stoletja. Vsa fevdalna obdobja je bilo kmeč-- ko ljudstvo, tedanji slovenski narod,. ločeno od oficielne kulture dobe. Ta je bila latinska in nemška, zanjo so bile potrebne šole, kmet pa ni imel dostopa v šolo. T.oda ker je dar umetnosti v njem živel, si je našel obliko svoje lastne kulture, nenapisano kulturo. To so naše narodne pesmi. Tako srno imeli na , svojem narodnem ozemlju skozi stoletja dve povsem ločeni vrsti umetnosti. Napisano fevdalno, ki je služila plemstvu in cerkvi, in nenapisano kmečko, ki je bila last širokih slovenskih množic.' Moral je pasti fevdalizem, da je bil ustvarjen pogoj, s katerim sta se začeli obe kulturi, pisarna in nenapisana, izenačevati. In kar je najbolj zanimivo — če danes primerjamo našo kmečko s . tedanjo latinsko in nemško kulturo na naših tleh, je piva neizmerno lepša, naravna, neprisiljena, globoko človeška. Zato ni čudno, da fee je prvi veliki slovenski ustvarjalec, Prešeren, naslonu v svojih umetnih pesmih tudi na narodno pesem jn se ji s svoj"im jezikom in izrazom tako zelo približal. V dobi meščanskega liberalizma je začela slovenska književnost rasti, toda dostopna je bila predvsem nastajajoči meščanski plasti. vedno so morale živeti množice ločeno življenje od kulture, čeprav sp pisatelji ustvarjali slovensko duhovnp bogastvo zanjo. Nekateri meri njimi, zlasti Ivan Cankar, pa so že naravnost napovedovali, da bo_ v bodočnosti delovno ljudstvo ne samo uživalec, marveč tudi tvorec kulture.
.Doba narodno osvobodilne borbe pome-. nja v tem procesu veliko izpremembo. Sredi bojev, na osvobojenem ozemlju in celo v zaporih se je prvič premostil prepad med književnostjo in Ljudstvom. V najtežjih okoliščinah je partizan v premorih med borbo osvajal kulturo. Vstali so pesniki, ki so zvezali veliko borbo s poezijo in ustvarjali nov tip kulture, ki je izhajala iz ljudstva in živela zanj. Bila. je njegova prava lastnina, nepogrešljiv del dnevnega življenja. Kar se godi da.nes, v ljudski d,ržayi, ki je bila pridobljena z borbo, je nadaljevanje te tradicije. Po tovarnah, industrijskih revirjih in že tudi po vaseh nastajajo krožki, ki prenašajo kulturno delo v najširše množice. Delavski razred postaja kon-sument in varuh kulture, kot najnaprednejši člen družbe pa mora postajati tudi njen tvorec.
Zanimiv je pod tem vidikom program, ki so ga pripravila posamezna okrožja za kulturno tekmovanje. Iz slovenske dramatike in glasbenega zaklada so vzela pred vsem dela, ki imajo v sebi kali napredne borbene miselnosti ali pa se nanašajo na narodno osvobodilno borbo. Med njimi pa je
nekaj posebnosti. Spored Jeseničanov na primer, med vsem ostalim, napoveduje, da so s posebno skrbjo segli v zakladnico ljudskega blaga, ki se je obranilo na Gorenjskem iz preteklih dob. Ljudski plesi_ so danes pri nas že mrtvi, ker je šla dežela po poti industrializacije, ki je stare družabne oblike nadomestila z novimi. Mrtvo se ne vrača, kaže pa jeseniški primer čut za življenje slovenskega ljudstva v preteklosti, to je na spoštovanje svoje tradicije. Vrhnika napoveduje nekaj svojskega. Tam je bil doma veliki borec za pravice človeka, Ivan Cankar. Vrhničani so mu posvetili kar tri večere. Igrali bodo najbolj borbeno, 4 obenem najbolj trpko Cankarjevo drame »Hlapce«, ter dve novosti, ki kažeta tako kulturno iniciativost, da smo nanji radovedni. : dramatično delo v slikah, ki bo na osnovi izrezov iz Cankarjevih del pokazalo njegovo življenje, in novo dramatizacijo »Martina Kačurja«, človeka, ki je. prestal, vso težo učiteljskega poklica v dobi, ko so se za oblast nad slovensko šolo borili trije tekmeci, župnišče, slovenska liberalna meščanska stranka in nemčurstvo z nemštvom. Če bodo te prireditve uspele, bodo lep .primer tvornih sil iz 'ljudstva. Podobne prireditve so pripravili v Litiji, Kanuiiku in
drugje.	'	,.	,. .
Osnovna zahteva, ki se stavija na ljuu • sko prosveto, je, da mora zajeti množice. Pot vodi od ’ sistematičnega, načrtnega pridobivanja najprej za pasivno spremljanje in sprejemanje kulturnega življenja, nato za aktivno sodelovanje v organizacijski mreži ljudske prosvete. Bežen pogled na kulturne krožke množičnih organizacij pokaže, da sloni velik del še na aktivu, ki je nastal pred osvobodilno vojno. Kar je bilo v tradiciji dobrega, ima v sebi neko življenjsko silo in se uveljavlja dalje. Ti krožki imajo- neko hibo. Prečc-sto so maloštevilni, omejeni na ozke družbe, ki imajo stik z množicami le v toliko, kolikor prihajajo te od časa do časa na njihove prireditve. To je premalo. Zahteva dobe je dvojna. Prvič, da se aktivi prepoje z novim duhom, in drugič, da poženejo korenine v širino. Prosvetni' aktiv, ki je v svojem kraju ločen od množice, ne dosega svojega namena, ker je šel mimo poglavitne nrto^b"'1 bodilne borbe in ljudske države. Enako kot politično delo, mora biti tudi prosvetno delo izraz množic, množična žeja po dvigu izobrazbe, mobilizacija množičnih sil: Samo. taka prosveta bo res ljudska prosveta, prevrat v dosedanji praksi. Širina zajetih sil daje obenem tudi gotovost, da bo ' kulturna hrana, ki .jd posredujejo organizacije, taka, kot si je množice žele.
Velik delež te naloge morajo opraviti sindikati. Sindikati štejejo večino prebivalstva, ki je vključeno v delovni proces družbe. Kot predstavljajo najtrdnejšo skupnost, ki bdi nad materialno produkcijo, nad obnovo in nad rastjo gospodarskega življenja, tako morajo po svoji izdelani organizacijski mreži podpirati, soustvarjati, nositi tudi kulturno prosvetne napore v širino svojega članstva, rijiho-vih družin, svojega naselja. Jedro in moč sindikatov predstavlja delavski razred. Njegova vodilna vloga se mora zato dobro čutiti tudi v ljudski prosveti.
Danes si še ni mogoče ustvariti enotnega pregleda o stanju slovenske ljudske prosvete. Posamezna žarišča so nastala ločeno, so vezana na krajevne sile, ki še nimajo prave medsebojne povezave. Dokončne oblike zares plodnega ljudsko-prosvetnega deda še šele čistijo. Prav septembrske okrožne prireditve bodo obenem s skutinim ljubljanskim nastopom najboljših skupin in . zborov merilo vrednosti naše ljudske prosvete in osnova za bodoče smeri in delo.
Dr. F. P.
*
Zelo važne knjige
za gradbeno stroko in stroke, ki so 7, njo povezane, uporabne tudi za šole in tečaje gradbene, kmetijske in gozdarske stroke, izdaja založba »Naš dom«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2/1.
Avtor teh knjig je ing. arh. prof. Kregar Rado, predstojnik gradbenega oddelka na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Do 'sedaj so izšle knjige: »Naše stavbno gradivo« (les in umetno lesno gradivo, naravni in umetni kamen, pomožna gradiva), »Naš kmečki dom« .1. del (Hiša na vasi). »Naš kmečki dom« II. del (Poslopja za živino in pridelke). V kratkem izidejo še knjige: »Naš tehnični les« (za gradnje iri industrijo), »Naš delavniški les*- (za razne obrti), »Naš kamen« (kamen, beton, opeka).
Knjige dobite v vseh knjigarnah LRS in pri založbi.
Pevski zbor, godba in izleti pritegnejo čim več tovarišev k sodelovanju, obenem pa so važni faktor našega kulturno prosvetnega dela. Izlete izkoristimo v poučhe »vrhe, dajo pa nam, če so pravdno organizirani, zdravo in trezno zabavo, v cilju mest v smrdljive gostilne — ven v naravo!
Dotičnim, ki Jim je poverjena skrb za predavanja, poskrbe za pravočasno obvestilo, pripravijo referate oziroma poskrbe za predavatelja, sestavijo dnevni red, določijo prostor, kjer se predavanje vrši, vse to pa pod kontrolo obratnih organizacij. Isto velja za organizacijo proslav in manifestacij.
Važen je pravilen pregled čez naročnike časopisov. Procent naročnikov je merilo razgiban ja. Pri tem vodimo seznam naročnikov 'na posamezne liste, skrbimo za pravočasno in pravilno kolportažo ter pobiramo naročnino.
Oni, kj odgovarja za oder, zbere tovariše, ki imajo veselje, v dramatski krožek, pripravlja material za akademije, posveča vso pažnjo kadru |n skrbi, da preide dober kader k ljudskemu alj sindikalnemu kadru v dotičnem kraju. Dramatizirana dela, ki jih študira s svojim kroži«cm, morajo biti vzgojna in je treba predvsem skrbeti, da ni krožek omejen le na nekoliko najsposobnejših.
Delo odgovornega za fizkulturo naj bo tesno povezano z osrednjo fizkultumo organizacijo v dotičnem kraju.
Vse delo kulturno prosvetnega aktiva se mora vršiti po »ačrtu, ki ga propagandni
aktiv sprejme od tovariških organizacij in ga kontrolira.
Nad vsem delom v obratu vodi evijdenco KMS, kateremu ,je aktiv direktno odgovoren kot celota, /n sicer kulturno prosvetnemu odboru. Vsle d boljše povezave in lažje kontrole naj bi Bil predsednik propagandnega aktiva tudi član kulturno prosvetnega odbora KMS-a, ket tako labko direktno prinaša direktive, obenem ps KMS-u posreduje želje, izkušnje in nasvete iz obratnega aktiva. (Seveda velja to' le za liste KMS-e, ki nimajo prevelikega števila podružnic. Za Ljubljano, Maribor itd. bi to ne prišlo v poštev, k e: bi ta kulturno prosvetni odbor pri KMS-u postal prevelik in s tem neokreten. V takih primerih naj se sklicujejo redne kcnfesence in posvetovanja z zastopnik, obratnih aktivov. — Op. uredništva.) S tem je omogočeno tudi to, da se napake, ki pri delu nastajajo, takoj odpravijo in da se način dela. ki je pozitiven v enem obratu, čim hitreje prenese na ostale obrate v okolici. Na to nsčin pride do izraza tudi avtoriteta KMS-a. ki jo .dvigajo kulturno prosvetni aktivi. '
Opisani načri mne-žičnega dela je kljub pomanjkljivost, 'n morebitnim napakam prinesel do sedaj zadovoljive rezultate. Jasno je, da se najdejo vedno novi, uspešnejši in boljši načini dela, zato bi prosil tovariše iz ostalih KMS-ov in podružnic, da v »Delavski enotnosti« objavijo komentarje k mojemu članku in predlože načrte v pogledu izboljšanja našega načrta-
Kožuh Milan,
Vtisi s potovanja jugoslovanske sindikalne ■delegacije po Sovjetski %ve%i
Naša sindikalna delegacija je potovala v Sovjetsko zvezo s ciljem, da se spozna z razvojem in delovanjem sovjetskih sindikatov. Ogledala si je celo vrsto podjetij in kolhozov v Leningradu, Moskvi, Odesi im Dmitrovsku. Dobila je vpogled v življenje sovjetskega delavca jn kolhoznika. Spoznali smo se s strukturo in delovanjem sovjetskih sindikatov, ki so dosegli v svojem razvoju ogromne uspehe. Sovjetski sindikati štejejo 27 milijonov članov. Mno. go praktičnih.izkušenj, ki so jih pridobili, bo služilo tudi za izboljšanje delovanja naših sindikatov.
Vtis, ki ga dobi človek v Sovjetski zvezi oelo na ulici je, da je sovjetska oblast dosegla veliko preobrazbo delovnega ljudstva v ljubezni do bližnjega, do socializma, do svoje ljudske države. - .
Sindikati so silno priljubljeni. Delavci im nameščenci imajo od njih zares velike koristi, kajti sindikati skrbijo za svoje člane naravnost materinsko. Veliko pažnjo posvečajo zlasti vdovam in sirotam padlih borcev. Otroci so nameščeni v otroških
vrtcih, katere vzdržujejo sindikati. Poleg tega organizirajo sindikati vrsto akcij, M so v interesu članstva. Skrbijo skoraj za vsakega posameznika. Matere so srečne, ko vidijo, da so njihovi, otroci v, dečjean domu preskrbljeni in veseli,
V Odesi, Moskvi in Leningradu smo imeli ' priliko videti, na kakšen način skrbijo sindikati za otroke svojih članov. Krasen nastop otrok, starih do osem let, nam je odkril tajno, odkod črpa Sovjetska zveza svoje kadre fiZkulturnikov.
Ko smo 21. julija gledali na stadionu Dinamo v Moskvi fizkulturno parado, smo vsi globoko občutili, da živimo v popolnoma novem svetu. Naši vtisi a te parade se ne dajo popisati z besedami. Toliko lepote, mladosti, radosti, prekipevanja, čuta svobode in sproščen ja, velike ljubezni do bližnjega, občutka, ki ga ima človek, da se vse to dogaja zaradi njega, v njegovem interesu, njemu v veselje — vsega tega ni mogoče najti nikjer drugje na svetu, kakor samo v deželi socializma.
Fizkulturni nastop sovjetskih fizkultur-nikov in fizkulturmc iz vseh republik je pokazal, kakšna je enakopravnost, kako visoko je razvita kultura, umetnost in kakšna je svoboda v Sovjetski zvezi. TL soči in tisoči, ki so na tej paradi nastopali, so pokazali tako dovršenost, da bi moral priznati vsakdo iz kater-e koli dežele na svetu, da je to resnična umetnost. Sama zunanjost stadiona in organizacija parade, ki se je začela do minute točno ob napovedanem času, brez najmanjšega zastoja, je bila izvedena brezhibno. Gene-rallisima Stalina in druge predstavnike sovjetske oblasti, ki so prišli na stadion 7 minut pred pričetkom, so fizkuiturniki pozdravili na tak način, kot si ga človek lahko predstavlja samo v Sovjetski zvezi. Iz tisočev in tisočev src je prekipeval in valovil pozdrav voditelju Sovjetske zveze. Od fizkulturnikov sta se odtrgala deček in deklica, ki sta pohitela naravnost k tov. Stalinu i« Molotovu ter izročila vsakemu čopek cvetja. Stalin in Molotov sta ju objela. V istem trenutku so zabučale fanfare, začeli so delovati ogromni vodometi, množice gledalcev in fizkulturnikov so vzklikale v veličastnem zanosu. Bill smo srečni, da smo videli to fizkulturno parado.
Sindikati so odigrali in igrajo na polju fizkulture ogromno vlogo. Saj je nad 70°/o fizkulturnikov članov sindikatov in do 80'Vo vseh imetij, stadionov, orodja itd. last .sindikatov. Sindikati vlagajo velike napore v ta sektor in dajejo velika sredstva v ta namen.
Kako delujejo sindikati 'na kulturno prosvetnem polju
Dejstvo, da sindikati uporabljajo 50»/» vseh svojih dohodkov od članarine itd. za organizacijo kulturno prosvetnega življenja in to so skoraj miljarde rubljev, nam nazorno pove, kako veliko važnost polagajo prav na ta sektor.
Obiskali smo vrsto podjetij, v katerih smo videli knjižnice, gledališke dvorane, kino-dvorane, prostore, v katerih imajo na mizah, ob stenah in na stenah predmete, kS se izdelujejo v dotični tovarni, načrte, grafikone, knjige, revije itd., itd. Videli smo domove kulture, na primer dom kuL ture v Leningradu, ki je pod neposredno upravo VCSPS. Ta dom kulture lahko naenkrat sprejme 12 tisoč ljudi. V njem je velika knjižnica, čitalnica, vas ta majhnih dvoran za otroke od 5. do 14. leta, kjer se igrajo in učijo, imajo svojo otroško knjižnico, posebne vzgojitelje, predavalnico itd. Tu imajo tudi 36 klavirjev ter veliko gledališko dvorano, ki ima tako velik oder, da nanj ob predstavi lahko zapeljejo avtomobili in konji. Poleg tega je v domu tudi velika plesna dvorana, imenovana marmornata dvorana, v kateri so našo delegacijo iskreno pozdravili. Slične
domove kulture smo videli tudi v Moskvi in Odesi. •
Vsakovrstne pestre prireditve, ki jih sindikalni kulturni odseki izvajajo slednji dan in so za ves mesec v naprej določene, dajejo vsakemu delavcu, inteligentu in umetniku možnost, da se tu počuti kot v svojem drugem domu. Dramatske skupine, pevski zbori, plesni odseki, orkestri, godbe, šahovski odseki, bralni krožki, predavanja, tečaji itd. — tu se delavec vsak dan udejstvuje.
Sovjetski sindikati so odigrali v času svojega razvoja ogromno vlogo v preobrazbi milijonov delavcev, ki so prihajali s podeželja in iz mest v razvijajočo se industrijo. Na tisoče in tisoče tehničnih kadrov, kadrov, katere so sindikati dali podeželju za kolektivizacijo m učenje kmečkih sinov, da znajo uporabljati traktorje in poljedelske stroje ter pomoč, ki so jo sindikati organizirali v času intervencije v letih 1921.—1924., kakor tudi v času domovinske vojne Rdeči Armadi ali pa v zaledju pri organiziranju in postav-
ljanju novih tovarn, zgradb itd., dokazuje, da so sovjetski sindikati najmočnejša organizacija in mogočna opora scrfvjetske oblasti. Kot glavno nalogo si sovjetski sindikati vse od revolucije pa do danes postavljajo prav delo na kulturno prosvetnem polju. Organizirali so široko mrežo kulturno prosvetnega delovanja. Imajo: 6600 klubov, 100 tisoč - rdečih kotičkov 75 tisoč diletantskih grup, 8600 bibliotek z 51 milijoni knjig, dalje 8760 kinematografov, 2200 radio-stanic itd.
Razvoj kulture v Sovjetski zvezi smo videli tudi na Faznih razstavah in v muzejih. Zelo nas je zadivila razstava, ki je prikazala gradnjo industrijskih objektov ter razne načine gradnje z vsemi modernimi pripomočki. Na tej razstavi smo ime-
ti priliko videti najnovejši način gradnje vsakovrstnih stavb in objektov tudi pod 40 stopinj mraza.
Sovjetski delavec ln četrta petletka
Ko smo obiskali raznovrstne tovarne v Moskvi, Leningradu in Odesi, smo se lahko prepričali o tem, kaj mislijo ljudje o četr-ti petletki. Prvo, kar že takoj pri vstopu v tovarno pade v oči, so parole, slike in načrti o četrti petletki, V. delavnicah vise na stenah, pri strojih ali pa s stropa
velike tabele, >v katerih je prikazan v vrednosti, tonah, komadih ali procentih dvig produkcije v četrti petletki. Prikazan je na tak način, da vzbuja v vsakem delovnem človeku čut odgovornosti pri izvedbi tega grandioznega načrta. V tovarni poljedelskih strojev v Moskvi smo videli na tabelah dvig produkcije v vseh ostalih industrijskih panogah. Na ta način vsak delavec lahko vidi, kako se dviga produkcija tudi izven stroke njegove tovarne. Izvajanje petletke se kontrolira, zato je obvezno v nekaterih panogah mesečno, a v drugih na tri mesece pregledovanje in ugotavljanje, če je del načrta, ki se mora v tem času izvršiti, izpolnjen. Na ta način se takoj ugotovi, kjer je treba izvedbo izboljšati, če se pokažejo pomanjkljivosti. Najvažnejše pri vsem je prepričanje vsakega delovnega človeka o tem, da bo četrta petletka izpolnjena pred določenim rokom. O tem je prepričan vsak sovjetski državljan. Izpolnitev petletnega načrta pred določenim rokom, to je glavni cilj - tekmovanja, ki se razvija po vsej Sovjetski zvezi. Največjo pažnjo polagajo na ponovno izgraditev mest, vasi in industrije v predelih, kjer je divjala vojna.
Poleg nagrad in pohval, ki jih dajejo sindikalni forumi najboljšim delavcem in najboljšim delovnim kolektivom, nagrajujejo tudi ministrstva najboljša podjetja svoje stroke. Te nagrade se porazdelijo sorazmerno vsem delavcem podjetja, ki je doseglo prvo mesto. V tovarnah so posebne knjige, v katerih so slike, življenjepisi in načini dela najboljših delavcev podjetja.
V	četrti petletki bodo zgradili ogromno novih podjetij, stanovanjskih zgpado, izpopolnjeno bo poljedelstvo, postavni bodo preko tisoč novih stadionov, mnogo počitniških domov, sanatorijev itd. Vsak sovjetski človek je ponosen na to in postavlja svojo nalogo pri izpolnitvi petletnega načrta na prvo mesto. Sovjetski človek go_ vori o tem, kakšno je bilo življenje pred pričetkom domovinske vojne in kako se bo izboljšalo do leta, 1950 kljub vsemu vojnemu razdejanju.
V	Odesi smo si ogledali pristanišče, ki je bilo popolnoma porušeno. Videl^ smo, kako popravljajo ladje, kako na mestih, kjer se dvigajo stene za novo stavbo, ki še nimajo streha nad seboj, že obratujejo stroji. V Leningradu smo bili v tovarni turbin. Tu smo videli del tovarne, ki je bila pred revolucijo last kapitalista, toda poleg tega objekta s» še trije objekti, kateri so bili zgrajeni v prvih treh petletkah. Vsak od njih je večji, modernejši ter opremljen z novejšimi stroji. Sedaj, v četrti petletki se gradi peti objekt, ki bo še večji. V tej tovarni izdelujejo zdaj turbine za največjo sovjetsko centralo — Dnje-prostroj.
Pri ogledu moskovskega metra (podzemne železnice) nam je inženir, ki vodi nadaljno izgradnjo, dal za primer londonsko podzemno železnico, ki je dolga, 300 km in prevozi na dan 1 milijon potnikov. Moskovski metro, ki ima do sedaj zgrajene 400 km proge pa prevozi na dan preko 2 milijona potnikov. To je en primer uspehov sovjetskih tehnikov.
Lepota podzemnih postaj, ki so vse v marmorju in imajo veliko število raznih kipov, fresk ter njihova umetniška izdelava naredi na človeka globok vtis. Vidi, kako veliko vlpgo igra v Sovjetski zvezi kultura.^
Način nagrajevanja za večjo storitev
Z nagrajevanjem hočejo v Sovjetski zvezi doseči, da bi vsak delavec samega sebe izobraževal, izpopolnjeval, se več učil in tako lahko dajal od sebe čim več; s tem pa bi dosegel tudi večje' dohodke in večjo možnost kulturnega razvoja. Sovjetska oblast daje prednost pri plačah tisti panogi industrije, ki je v dani dobi najbolj nujna in najvažnejša. Tako so industrije razvrščene v različne kategorije glede vL šine plač. Težka industrija ima določene
višje plače. V lestvici, na kateri so nanizane industrije po svoji važnosti ter plače v najnižji in 'najvišji vrsti, so plače precej ■različne. Tako n. pr. ima navaden delavec v najnižji kategoriji 70 kopejk na uro, v najvišji kategoriji pa preko enega rublja. V najvišji kategoriji se delijo delavci na osem grup. Navaden delavec ima 1 rubelj, najvišje kvalificiran pa 3.6 rublja ali celo več na uro. Delavec, ki izboljša normo, ima pravico, da dobiva plačo še 6 mesecev po stari normi, dočim se ostalim delavcem norma takoj zviša. Da bi vsak delavec bil pravilno plačan za svoje delo, skrbi sindikat. Vsakemu delavcu se po njegovih sposobnostih na sestankih manjših skupin določijo prejemki. Na tem sestanku delavec lahko iznese predlog ali pa dobi od drugega sodelavca protipredlog, ki kvalificira njegovo sposobnost. Na ta način zelo pravično odredijo plačo' vsakemu po njegovi sposobnosti.
Da bi stalianovci svoje znanje dajali tudi drugim, učijo v prostem času dva ali tri delavce delati na način, ki ga uporabljajo oni sami. Tako se znanje in izkušnje stahanovcev prenašajo na ostale delavce. Tudi način, da se delavcu, ki zapusti svoje službeno- mesto po lastni krivdi, zmanjšajo na novem mestu prejemlji, ker morajo na novo kvalificirati njegovo spo-
V dobi toapfta/Hstičrrih gospodarjev so se upravičene težnje delavcev po dopustu na vse mogoče načine zavirale, kajti denarnim mogotcem ni šlo v račun, da bi se primerna vsota denarja letno odtegnila od njihovega čistega dobička, kajti to bi ne bilo v skladu z njihovo politiko izkoriščanja delovne sile do poslednje kapljice krvi in znoja, če je bil delavec fizično popolnoma izčrpan, so ga vrgli na cesto, kajti na njegovo mesto je že čakala cela vrsta, drugih mlajših in močnejših. Svoboda, katero si je delavski razred izbojeval s tolikimi žrtvami, je prinesla tudi v tem pogledu temeljite izpremembe. Vsak delavec je neprecenljiv člen v stroju obnove, v naporu za izgradnjo naše industrije. Ohraniti in očuvatl njegove telesne sposobnosti, pomeni podaljšati mu njegove ustvarjalne možnosti in dati mu veselje do večjih storitev.
Po pravici rečeno, nihče mi že za letos pričakoval plačanih dopustov. Vsem nam je bilo pred očmi strašno opustošenje naše domovine, pujna potreba po industrijskih izdelkih in poznamo samo eno geslo: delati, delati in še enkrat delati, ustvarjati vedno več -in zniževati produkcijske stroške. Radost je zavladala po naših mežiških revirjih z objavo uredbe o plačanih letnih odmorih. Istočasno pa je bilo vsem tovarišem jasno, da produkcija nikakor ne sme pasti, da. morajo biti proizvodne naloge v celoti izpolnjene, a ne samo to, tudi prekoračene, kajti nahajamo se v tekmovanju.
Takoj je bila sklicana skupna seja sindikata, delavskih" zaupnikov in uprave podjetja, kjer je bilo do potankosti pretreseno vsako vprašanje v zvezi z dopusti. Kot prvo vprašanje se je razčistilo trajanje dopusta in tu je bilo sklenjeno, da si za letošnje leto odobrimo samo 14-dnevni dopust. Drugo vprašanje, kdo bo šel med prvimi na dopust, je bilo rešeno tako, kakor tako vprašanje sploh rešeno mora biti: rudarji, ki so sodelovali v narodno osvobodilni borbi, udarniki in oni, ki so 'zaradi šibkega zdravja nujno potrebni odmora v poletnih mesecih. Soglasno je bilo dalje sklenjeno, da se od teh 14 dni dopusta odbije nekaterim malo zavednim tovarišem, ki jih je izredno majhno število, toliko dni, kolikor dnin niso napravili zg obnovo. Prav tako se plavkarjem
sobnost v novem podjetju, kakor tudi to, da ima manjšo hranarino pri socialnem zavarovanju, omogoča, da se vsak drži na svojem mestu, kjer izpopolnjuje svoje znanje ter s tem tudi prejemke in udobnost.
Povedati moramo še to, da v Sovjetski zvezi vodijo sindikati socialno zavarovanje in inšpekcijo dela. Tudi te ustanove vodijo sindikati najbolj praktično in neposredno na veliko zadovoljstvo in v interesu delovnega ljudstva. Sploh gre vse delovanje sovjetskih sindikatov za tem, da dajejo članom vse, kar j? mogoče.
*
Vsepovsod, kamor smo prišit, v tovarnah, na mitingih, smo občutili veliko ljubezen, ki jo gojijo narodi Sovjetske zveze do nove Jugoslavije. Obsipali so nas s cvetjem in izročali pozdrave za naše predstavnike. Počutili smo se med sovjetskimi tovariši kot doma. Naš obisk je utrdil medsebojne vezi med sovjetskimi in jugoslovanskimi sindikati. Mnogo smo se naučili v času našega bivanja v Sovjetski zvezi. Toda imeli bi še ogromno dela, če bi hoteli spoznati vso širino in vlogo, ki so jo sovjetski sindikati odigrali v času svojega obstoja. Sovjetski sindikati so in ostanejo vzor sindikatom vsega sveta.
Dolinšek Anton
odbije od dopusta toliko dni, kolikor plavili so napravili.
Za vsak obratni oddelek je bila postavljena komisija, sestoječa iz zastopnika obrata, sindikalnega odbornika in delavskega zaupnika, ki določa za vsakih 14 dni procent in vrstni red tovarišev, ki gredo na. dopust. Istotako je pa ta komisija odgovorna za produkcijo v dotičnem obratnem oddelku. Delavstvo in nameščenstvo se zaveda važnih vlog teh komisij in sprejema brez nadaljnega • njihove odločbe.
Nekaj pač že lahko danes ugotovimo, .da je delovni polet v mesecu avgustu dosegel izredno višino, da skušajo tovariši, ki so na delu, nadomestiti z velikim elanom izpadlo produkcijo onih tovarišev, ki so na dopustu. V kolikor se da že danes ugotoviti, bodo proizvodne naloge v mesecu avgustu prekoračene za veliko več odstotkov, kakor v katerem koli prejšnjih mesecev, četudi je preko 10>/o najpotrebnejših in najupravičenejših tovarišev na letnem odmoru.
Uredba o plačanem letnem dopustu delavstva. in nameščenstva v letošnjem letu je še en dokaz več, da pod vodstvom našega maršala Tita gradimo državo, v kateri se delovnemu ljudstvu garantira blagostanje in srečno' življenje, kar daje Se več poleta tekmovanju v obnovi in Izgradnji naše domovine. Ing. Čeh Drago
Obvestila:
Izgubljene članske izkaznice
Kot neveljavne se proglašajo naslednje sindikalne članske izkaznice:
Zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov:
Piskar Ana, Članska izkaznica št. 1247277, št.
zveze 34320;
Halik Marija, članska izkaznica št. 235336, št.
zveze 31336;
Žgajnar Franc, članska izkaznica št. 235989, št. zveze 319&9.
Zveza hišnega pomožnega osebja:
Kos Justina, članska izkaznica št. 227939, št. zveze 25939.
Zveza delavcev in nameščencev gradbene industrije in stavbarstva:
Breznik Franc, članska izkaznica štev. 906765, štev. zveze 61550-
Majcen Matevž, članska izkaznica št. 9067801, Št- zveze 61586-
Spomenik Petra Velikega v Leningradu
Naša delegacija na mitingu v Moskvi
Postaja podzemne železnice »Elektrozavodskaja«
B&PSSS
iz Ljubljane j Povezava sindikalne podružnice in četrti ---------J v kulturna-pro svetnem delu
Glasbeno življenje na Viču je bilo že pred svetovno vojno lepo razvito. Poleg godbe na pihala smo imeli tudi več dobrih pevskih zborov, ki so bili na dostojni višini. Med vojno je bilo seveda vsako kulturno delo onemogočeno.
V svobodi je kultumo.prosvetno delo na Viču zopet z novo močjo zaživelo. Z delom so začeli naši . gledališki odseki, študijski krožki pa tudi na glasbenem področju smo pričeli orati ledino. Že julija 1945 se je vršil sestanek viških pevcev, ki so se združili v moški pevski zbbr četrti Vič. V začetku so bile težave s prostorom. Končno pa smo dobili glasbeno sobo v gimnaziji, kjer smo šele lahko nemoteno razvili svoje delovanje.
Pevski zbor je že pri svojem začetnem delu polagal veliko' važnost na pevsko izobrazbo tovarišev pevcev-novincev, za katere je vodil pevovodja tov. Ciril Oblak poseben teoretični pouk, ki je kmalu pokazal lepe uspehe. Kljub skoro petletnemu odmoru se je pevski zbor že po nekaj mesecih toliko jzvežbal, da je lahko nastopal na vseh prireditvah, ki so jih prirejali tereni, kultumo-prosvetni četrtni odbor
Udarniku Mane Slavku v spomin
Nesrečno naiključje ga je nenadoma iztrgalo iz naše srede. Vzelo nam je dobrega tovariša, strokovnjaka, ki je s svojo vestnostjo in marljivostjo ter izredno požrtvovalnim delom pomagal ustvariti najmodernejšo telegrafsko mrežo v Sloveniji. Ko se je takoj po osvoboditvi začelo delo na obnovi telegrafskega prometa, je bil Blanč eden najbolj agilnih in požrtvovalnih delavcev pri tem delu. V toku obnavljanja telegrafskega prometa si je pridobil mnogo znanja na montaži novih telegrafskih naprav. V ničemer ni v tem pogledu zaostajal za inozemskimi strokovnjaki, ki so delali morda leta in leta v isti stroki. Svoje znanje je rade volje posredoval svojim tovarišem, jih učil in jim dajal nasvete, poleg svoje službe pa je vršil še- prostovoljno delo in je sam napravil 900 prostovoljnih delovnih nadur. Kot strokovnjak in požrtvovalen delavec je bil
JZ MEŽICE
V Mežici produkcija prav ne ne trpi zaradi dopustov
itd. Svoj prvi nastop je imel na mitingu v Gaberjah pri Dobrovi, kjer je dobil velL kio priznanje mnogoštevilnega občinstva. Velik praznik je bil za. naš pevski zbor prvi javni koncert v Polhovem gradcu, 2. julija letos, ki je dosegel v moralnem pogledu velik uspeh. Po tem koncertu smo skupno s pevci sindikata Električne cestne železnice priredili 4. avgusta koncert v Postojni. Spored je obsegal naše partizanske, narodne in umetne pesmi.
V načrtu imamo skupen pevski nastop s pevci ECŽ v Ljubljani, še važnejše delo Pa nas čaka na tekmi ob priliki kulturnega praznika koncem tega meseca. Naš pevski zbor se bo udeležil tekme ob priliki pevskega festivala in se za ta nastop prav marljivo pripravlja. Končno bi še omenili, da bi imel naš pevski zbor lahko več pevcev, če bi se vsi oni, ki hodijo z Viča k mestnim pevskim zborom, pridružili na.m m tako pomnožili naše vrste. Vabimo ponovno vse tovariše, ki imajo v-eselje do petja, naj'se javijo našemu pevskemu zboru, ki ima svoje, redne vaje vsak torek in petek ob 20. uri v glasbeni sobi Viške gimnazije.	Janez Horvat.
poznan med vsemi poštnimi uslužbenci Slovenije. Postal je res pravi mojster svojega dela.
Pogrešali ga bomo v sindikalnem življenju, saj je bil sprejet marsikateri njegov predlog in običajno po njegovi zaslugi tudi izveden. Pogrešali ga bomo tudi kot fizkulturnika, saj se je udejstvoval pri odbojki in namiznem tenisu. Njegovo veliko veselje pa je bil šah, kateremu je posvetil velik del svojega prostega časa. Z njim so fizkuiturniki izgubili enega najagilnejših in discipliniranih članov.
Tovariš Blanč se je v polni meri zavedal, kaj je sindikat. Z njim smo sindikalisti izgubili dobrega tovariša in strokovnjaka, domači pa vzornega moža in očeta Mirno počivaj, dragi tovariš v svobodni zemlji, za katero si mnogo žrtvo-
va* '•	Sindikalna podružnica
Telefonskih sekcij — Ljubljana
Izdaja Glava! odbor Enotnih »trokovnih
delavcev 1»
ncev Slovenije. Uredništvo ia oprava: Ljubljane, Miklošičev* 22-LL, teL St, 46-S& Odgovorna urednica: Baala Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca*