Izhaja 1. in 10. dan vsacega meseca. Velja a celo lelo 3 gold. za pol lota gold. 1,50. Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10. Inscrati: Pctit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr. Rokopisi sc ne vračajo. Na ncfrankirana in pisma brez podpisa se no ozira. 14. številka. V Ljubljani dne 12. julija. II. leto 1883. PESEN STAREGA TRIGLAVA V 27. DAN DECEMBRA 1282. LETA A PONOVLJENA V 27. DAN DECEMBRA 1882. LETA. JOSIP NOVAK, DEKAN KOČEVSKI. rajnska ljuba domovina! Vedno se oziraš v me, Ako žge te bolečina, Ako vriska ti srce. Videl, čutil bolečine Tvojih ran sem, tvojih bed, Mislil, da slovenstvu gine O planinah zadnji sled. »K tebi starec i devica, Mati dviga zdaj oči; Prosi detska te ročica: *Bog, usmili se nas tih K meni ti se zatekala, Kader trgal te je vrag, V moje skale se skrivala Brez pomoči' i premag. Velikan sem više dvignil Troječeli svoj obraz, Iz osrčja naglo švignil Blisk molitve mi ta čas. Prošnja moja res Gospoda V večno pogodi srce, Da usmili spet se rOda I njegove dežele. V te s planin je burja brila, Dim krvav nje s6p je bil; Ti si zaman se branila, Ko te Nemec je kosil. Ž njim proderem drz nebesa, Pred Gospodom plah stojim, Solza kane mi z očesa, Ko v trepelu govorim: Rudolfova mila roka Prime ljudstvo v brambo zdi V bčdah potlej ne zastoka Nikdar krasne zemlje raj. Kri šumela je v potokih Na posavskih tal ravan, V dolgih četah i širokih Bil Slovčn je v sužnjest gnan. Tvoje ljudstvo trepetalo S trgov je, z vasij bežeč, Da bi glav ne pokladalo Pod sekiro i pod meč. «Ti porodil vse jezike, Dal na sever, jug i vztok Njim si meje raznolike: Ne Sloven li tvoj otrok? «Oh, ozri se na sinove Krotkodušnega rodu! Vrgli v kraj so zle bogove, Polni tvojega strahu. Vzprobudi se radovanje, 1 bogastva zlati vir, V Krajnsko teče kmetovanje, Zacvete mu blagi mir. Narod čili poskakuje, 1 zvestobe se oltar Iz hvaležnih src osnuje Kroni carskej v svetli dar. Šest sto lčt je krepko stalo To svetišče kakor zid, Vragom z grozo je sijalo, A Slovenom bilo v ščit. Habsburžanov rodovina, Ti nam slava, ti nam čast! Srca, kri in imovina, Vse je dano ti v oblast. Dokler Sava še bobnela Iz Triglavskih bode sten, Tebi Krajna vsa živčla, Živel bode ti Slovčn! V jednajsti dan meseca julija 1883. I\> Savskih slovenskih pokrajinah, mestih, trgih in skritih gorskih vaseh urnebesno veselje plamti v »zračje danes, ko narod kranjsko-slovenski ponižno pozdravlja v svojej sredi ljubljenega, milega vladarja. Nebrojna, zvesta srca se v mislih l.op6, da je danes šest stoletij, kar našemu rodu dieni Habsburžani velujejo. Razno-bojne zastave veselo plapolajo, burno grme topiči, ki glasno pričajo udanosl Kranjcev, nikdar omajano do cesarskega prestola. Premili vladar, stopil si mej to Tebi zvesto udano ljudstvo vojvodine kranjske, ki Te radostno stotisočkral pozdravlja. Ti, oče naš, pozdravlja Te očaka Triglava siva glava, šume Ti v pozdrav zvočni glasovi bistre Save, radostno Te vzpri-jemljejo livade in trate naše. Šest sto let je minulo, odkar je Tvoj vrli ded prejel v last to krasno Tebi udano zemljo, katero zvezo s Tvojo rodno hišo niti časov tek, niti politični viharji nijso porušili. Viharni boji so divjali po širnej domovini našej, zemlja slovenska je obilo popila te drage mladostne krvi; zemlja, v katerej spe nebrojna krdela hrabrih slovenskih sinov, ki so za Tvoje dede, očete, za. Tebe in domovje premilo lile svojo kri. Da smo mi ponosni dediči njih pogumnosti in vernosti, to pričajo tudi bojišča naših dnij. Danes, ko je preminulo šest stoletij, poklanjamo se srčno Tebi, potomci na veke ti zvesti teh hrabrih pradedov. Naše gore, doli in griči, mesta, gradovi, trgi in vasi, vsi so dokaz žive udanosti do cesarske rodovine. Oziraj se i v prihodnje na ta vrli rod s cesarske višave in podaj mu mogočno, ljubo roko. Naš rod naj dohode zlate dni pod Tvojo vlado, s katero se naše politično in narodno življenje začenja, kajti carska roka Tvoja spasila je rod naš propada in pogina! Pod Tvojim modrim vladarstvom raztrgale so se tiste vezi, ki so ovirale razvoj mile nam materinske besede, ki zavzima dandanes mesto, katero jej gre. Luč omike, visocih namenov je vsled tega tudi med nas razlila žarke naobraženosti, ki bo i nas privedla do boljše bodočnosti. V neprestanej borbi za gmotni ljudski prospeh, upamo to'tudi mi, trpini na ledini ali v delavnici. Vzvišeni dobrotnik! Vzprijmi torej te zveste prisege in iskrene pozdrave, kajti le na Te upiramo pogled in se zaupno oziramo v prihodnjost. Osreči, presvitli vladar, Tebe srčno ljubeči narod slovenski, ki Te bo srečen še poznih let blagoslavljal. Poglej! V uešlevilnem množtvu zbrali smo se krog Tebe, srca nam gore in kipe silovito, ker nas navdaja ponosna zavesi, da bo deželi kranjskej pod čestito vlado Tvojo prešlo še šestkrat in šestkrat stoletij. Če pa nastane kje srdit, nemil vihar, naj le divja in razsaja, na braniku bomo ko skala trdno stali mi. Prisegamo Ti, da za Te in presvetlo rodbino Tvojo radi žrtvujemo kri in blago, v radosti in lugi kličoči: Bog1 živi mili dom, Bog- nam živi (ličnega vladarja! Kranjska za vlade Franca Jožefa I. Pisali bi nam bilo zgodovino 0 prerodu skupne Avstrije, ako bi hoteli natančno osvetliti nje razvoj, toda poudarjati moramo danes, ko biva mej nami dobrotljivi vladar, samo najvažnejše dogodke, kolikor se tičejo naše domovine. Ko je leta 1848 zanetila stranka revolucijo-narjev plamen upora po vseh državah, a konečno podlegla pravej svobodi, odpovedal se je cesar Ferdinand prestolu, na kojega je sčdel po odpovedi svojega slavnega očeta nadvojvode Franca Karla mladostni Franc Jožef dne 2. decembra 1848. 1. Manifest ob nastopu vladarstva je obečal prerod in premlajenje vse monarhije na podlagi prave enakopravnosti vsem narodom v državi in zjed-načbo vseh občanov pred postavo in združitev vseh dežel in narodov monarhije v jedno veliko državo, to ima biti vladarju v vladanji vodnica. Prišla je po izgubi Lombardije okloberska diploma, koja je osnovala ustavne vladne forme v Avstriji, in februvarijska ustava, ki jih je v smislu skupnega zastopstva vseh dežel stanovilo utrdila. Izdale so se 1. 1867 državne osnovne postave in pogodba z Ogersko, s kojo se je utrdila stara zveza tega kraljestva in zagotovil notranji mir. Po pridobitvi Ilirije je uže cesar Franc I. vrnil kranjskim stanovom njih imenje. Cesar Franc Jožef, kojemu se ima Kranjska poleg družili kronovin zahvaljevati o svojej popolnej samoupravi, pokazal je s privolitvijo odškodninske glavnice 700000 gold. za deželni zaklad, ki naj se vzame v upravo dvorne komore, kako spoštuje geslo njegovega pradeda: „Justitia regnorum fun-damentum.“ Najvažnejši sklep državnega zastopstva 1.1848 za narodno gospodarstvo — v postavi od 7. septembra 1848. 1. izrečena odprava podložniške vezi in zjednačba zemljišča in tdl — uresničil se je še le s cesarskim patentom 4. marcija 1849. 1., ki določuje, kako se moči odkupiti. — Toda privolitev državne podpore fondu za deželno razbremilo, po 175 000 gold. vsako leto od 1875. do 1895 1., ter odveza dolga 195 4(51 gold., ki se je bil naredil z državnimi posojili, dajanimi ko konca 1. 1874, olajšala sta našej deželi izpolnovanje njenih dolžnostij. Cesarski patent od 5. julija 1853. 1. je proglasil odpravo vzprejemnih pravic in služnosti, da se završi veliko delo osvobojenja zemljiških posestnikov, kajti la bremena so ovirala povzdigo poljedelstva. S tem so bili ukončani na Kranjskem dolgo, dolgo trajajoči, stoletni prepiri. Odprava fevdne vezi strla je zadnje srednjeveške spone. Uredba zemljiškega davka, ki se je sklenila lansko leto, ustanovila je mero dolžnosti do državnega zaklada tako po voljno, da se Kranjska nijma priložiti o preobkladanji in se je deželi naši znižal s tem davek do 300 000 gold. Pod pokroviteljstvom presvetlega cesarja pospeševalo se je tudi usuševanje ljubljanskega barja. Za uravnavo in poglobočenje Ljubljanice in Gruberjevega kanala se je uže 1. 1860— 1867 mnogo storilo, toda v rešitev tega naloga se je storil važen korak z deželnim zakonom dne 23. avg. 1877. Na podlagi tega zakona osnoval se je odbor, ki je do konca 1. 1879 izdelal mnogo del, tičočih se trebljenja in uravnavanja. Za sestavo črteža, kako usuševati močvirje, in za tehnična dela dovolilo je poljedeljsko ministerstvo 16000 gold. iz fonda za močvirsko usušilo. Oziraje se na najvažnejše pospešbe gospodarskega blagobitja, na prometne ceste, zapazimo, da imajo zahvalili svoj postanek vse železnice, ki vodijo po kranjskej deželi, vladnej dobi našega milega cesarja. Septembra meseca 1. 1849 izročila se je črta južne železnice Celje-Ljubljana občenji v navzočnosti gospode nadvojvode Albrehta. Potem se je otvorila 1. 1856 dne 26. julija v navzočnosti Njegovega Veličanstva čez ljubljanski močvirski svet potegnena železnica iz Ljubljane do Trsta. Ljubljansko -trebiška železnica odprla je gorenjskim fužinam in obrtnikom nova tržišča. Konečno je tudi železna proga Št. Peter-Reka privedla naš obrt v dotiko z vedno živahneje se razvijajočim pomorskim krajem. Ker je pa svobodna občina podlaga svobodne j državi, sprejela je tudi pri nas svojo uredbo po občinskem redu za Kranjsko s 17. februvarija 18601. in po občinskem Statutu ljubljanskem 9. junija 1. 1850. Ljubljana se ima dalje zahvaliti Naj- višjemu potrdilu posojilo 1 '/„ milijona, da si je zagotovila mnogo materijalnih in duševnih potrebščin. Velikanska naprava c. kr. glavne tovarne za tabak donaša mestu mnogo korist ij; v njej dela zdaj 6 parnih mašin in blizu 1800 ljudij, večinoj ženske. Za mesto Kamnik je osobile važnosti c. kr. tovarna za smodnik, sezidana 1. 1853, in je prava šola prihodnjim tovarniškim voditeljem in učilnica topničarskim poskušnjam. Da se tudi duševni ujmi nijso zanemarjali, dokaz nam je od 1. 1848 prerojenje šolstva po možeh Feuchtersleben, Bonitz in Exner, a srednja šola se je povzdignila ter industriji in obrtniji razširila z novo osnovano realko 1. 1851. Hvoj postanek imajo tem večjim potrebam zahvaliti gimnaziji v Kočevji in Kranji in višja realka v Ljubljani ter nova učiteljska vadnica, katero so pričeli te dni zidati. Spomniti se pak moramo tudi naše deželne matere, prevzvišene cesarice Elizabete, koje mila roka obriše mnogo solz. Njeno ime ima Elizabetini bolnišnica za otroke; ob vojskinem času I. 1859 je cesarica v Ljubljani ljubeznjivo tolažila in okrepčavala ranjene vojake. Kranjska dežela je prisrčno pozdravljala poroko cesarjeviča Rudolfa s belgijsko princesinjo Štefanijo in dne 8. majnika 1881. 1. izrekla po deputaciji svoje voščilo. V spomin tega dogodka sklenila je kranjska hranilnica 3. maja 1881 1., da podari 100000 gold. za zidanje deželnega muzeja «Rudolphinum», kojemu se temeljni kamen uloži v navzočnosti Nj. Veličanstva v soboto v Lattermannovem drevoredu. Rela Ljubljana je bila tako srečna in je uže v dnevih od 17. do 20. novembra 1856.1. pozdravljala presvetlega cesarja in prevzvišeno cesarico v svojej sredi. In zdaj, ko Kranjska praznuje god nove združitve 6001etne s habsburškim rodom, navdušuje tudi nas čisto in domoljubno veselje, ki je navdajalo naše pradede. Kakeršna koli je bila osoda preteklih vekov, v veselili in žalostnih dneh podpirala in združila sta se tnejusobno narod in in prestol. Naj so si strankarska mnenja še tako nasprotna, jeden čut" vendar oklepa vse stranke, čut vernosti do vladarske hiše in hvaležnost o velikanskej povzdigi duševnega in materijalnega življenja za vlade našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. v Kranjskej! Obelisk cesarja Franca I. ti k karlovškega mostu. Rosebno skrb je imel cesar Franc 1. o podjetji v zdravstvenem in narodnogospodarskem oziru zelo važnem za Ljubljano in nje okolico. To podjetje je bilo usuševanje ljubljanskega močvirja, ki se je pričelo uže za Marije Terezijo. V melikej zimi 1. 1821., ko je cesar bival s svojo soprogo v Ljubljani, vozil se je svetli vladar skoro vsaki dan v okolico močvirskega sveta. Pogleduje na širno in pusto ravdn, spoznal je tekoj, da treba pomoči. Dne 20. maja t istega leta je bil ukazal posvetovati se o stvari z dvornim stavbinskim svetnikom Jož. Schemerlom, našim rojakom. Dela, počela 1. 1823., ogledal je uže 1. 1825. cesar sam. Stoječ poleg mostu črez Cesarski Graben (zdaj Gruberjev prekop) na mestu, kjer sedaj vidimo spomenik, iinajoč pred seboj črtež močvirskega sveta. in posvetuje se, kako usušiti močvirje, dejal je cesar, s prijaznim usme-vom kažoč na Studenec, od koder se divno dviza kvišku Ižanski grad: »Res, lepci bi bilo, ko bi se moglo do one-le vasi kar naravnost voziti.» Te besede so segle v srce, požrtvovalnost posameznikov in delavnost župana Hradeckega uresničili sla cesarjevo misel. Pet let potem bil je cesar Franc prijetno iznenadejan, ko se mu je bilo možno peljati se svojim spremstvom po trdno nadelanej cesti v ravnej meri, kamor je tačas $ i •!* i š $ * *;♦ s i 1 $ $ kazal. Iz te ddbe se nam je ohranil spomin o cesarjevej blagosrčnosti. Cesar, ogleduje hiše novih naseljencev na barji, praša, od kodi dobivajo li ljudje pitne vode? Ko mu odgovore, da jim je hoditi ponjo četrt ure daleč v Ljubljanico in jo zatorej pijo mlačno in kalno in da bi se lahko napeljal oddaljen potok, a lega nij možno izvršiti, ker nij novcev, podaril je dobrotni vladar tekoj potrebno svolo iz svoje blagajnice ter ukazal, ubogim naseljencem neutegoma pomagali, kar se je tudi zgodilo. Leta 1832. sla slavni vladar in njegova soproga zopet osrečila naše stolno mesto s svojo navzočnostjo. Znova je cesar na tanko ogledal, kako se usuša močvirje, in vozil se je po vseh cestah in potih, izrazujč svojo zadovoljnost o napredku lega dela. Na mestu, kjer je nekdaj stal cesar s svojo presvetlo soprogo, motreč pusti močvirski svet in obetajoč pomoč za usuševanje, postavil se je preprost spomenik v podobi granitnega obeliska, kojega so slovesno odkrili dne 17. avgusta I. 1829. Tri štirijaške milje rodovitne zemlje se je tako pridobilo obdelovanji. Za vlade tega cesarja oznanjevala sta naša rojaka Baraga in Pirc verske in civilizatorične namene z apostolsko delavnostjo mej Indijani, ustanovila se je dalje ljubljanska hranilnica, deželni muzej in na ljubljanskem liceji stolica slovenskega jezika ter prva obrtna in rokodelska šola. Delo domačih r6k. S blagoslovljenjem nove cerkve Jezusovega srca v Kravjej dolini v dan 1. julija t. 1. pričel se je slaviti spomin šeststolelniee združitve Kranjske s habsburško dinastijo. Prekrasnej novej položil cerkvi se je temeljni kamen v dan 10. maja 1881. 1. na prej knezo-škofijskem zemljišči lik parnega mlina v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo in je posvečena «Cultu sacerdotis Jem*. Ponosna sme biti cela Kranjska na to zgradbo, ker je vse to delo domačih rok in domače obrt nij e! Cela vnanjost in notranjost je zvršena s posebno finim okusom. Dogolovljen še nij 50 metrov visok zvonik in cerkvi prizidana kapelica slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Nova cerkev je veča kapela s povprečno ladijo, zidana v francosko-gotiškem slogu, po polnem posnela po kapeli Sl. Amabile v Parizu. Dolga je 37, široka 10, visoka pa 17 metrov. Gradivo je opeka iz opekarnice Ločnikarja na Viči. Vnanje stene neso ometane, ampak kažejo naravno rudečo barvo opeke. Raznobarvna škri-ljasta streha se kaj lepo poda vnanjosti cerkve. Cerkev ima lopo z balkonom in stranski stolp, 50 metrov visok. Stebri, s katerimi je podprla lopa, so iz črnega Vrhniškega kamena, pod-stavbe in z vinsko trto ozaljšani kapitoli iz istrskega marmorja. Stolpič na vrhu fasade zgotovljen je iz marmorja Repen taborskega. Krasno železno ograjo na slemenu cerkve, križ nad presbiterijem, omrežje nad okni, kakor tudi vse kovanje na masivnih hrastovih vratah izdelal je po polnem pravilno in slogu priležno domači ključar gospod Pilko. Notranji stebri so iz peščenika, podstave in kapitoli, posneti po lipovem perji, od isterskega marmeljna. Izvršil je pa rebra obokov iz ter-raccote g. Avg. Drelse, načrte je izgotovil mestni inžener in arhitekt g. Ivan Dude. Strop nad korom je izgotovil mizarski mojster g. V. Hansel. Velikih oken okvire izdelal je kaj lepo kamnosek g. Felix Toman iz Kravje doline. Isto velja o stebrih in kapitelih, ki drže kor. Notranja slikarija je izvrstno delo domačih slikarjev gg. Borovskega in Blaža. Za tlak uporabljen je dunajski mozaik, lepo in trdno gradivo. Posebno lepa so živobojna okna, izdelana v »Maierische Kunsthandlung* v Monakovem. Isti zavod napravil je tudi veliki altar, strogo v go-tiškem slogu in pridižnico s podobami četerih evangelistov ter veliki križev pot. Načrt stavbi izdelal je brezplačno mestni inžener gospod VVagner, stavba pa je bila izročena stavbenemu mojstru g. Faleschiniju ml. Na desnej strani pri malem altarji uzidana je plošča z naslednjim napisom: Haec sarme aedes, in honorem Sanctissimi Cordis Jem, Sunimo Ponti/ice Leone XIII. Im-peratore Austriaco Francisco Josepho I. occasione solemnium nuptiarum Ilaeredis Imperii Archiducis liudolphi celebratarum cum Archiduce Stephania VI. Idus maji MI)CCCLXXXI inceptae et ab Ordinario Labacensi Principe Episcopo Joanne Chrisostomo consecrcitae Calendis Julii MI)CCCLXXX1'1 /.» Vse delo je dovršeno s samimi milimi darovi. Stavbenemu društvu načelnik, ki je vodilo celo stavbo, je bil g. grof Chorinsky, c. kr. deželne vlade svetnik. Prelepa ta stavba je pak ob jednem vidno znamenje lojalnega pobožnega kranjskega ljudstva do presvetle vladarske rodovine, a glavnemu mestu Kranjske kras in ponos! Pod Turnom. Umestno in slavnostnim dnevom primerno je podati malo zgodovinsko črtico o gradu Tivoli, v čegar znožji se bo v petek popoludne vršila prelepa ljudska veselica v cesarjevej navzočnosti in se mu poklonijo vsi kranjski župani, ljubljanska in druga društva. Bela Ljubljana, ki je bila ob vojskinih časih naše dobe lolikrat, prehodišče vojnim krdelom, idočim na laško ozemlje, imela je česlo zaželeno priliko, pokazati svojo simpatijo armadi, v ka-terej služi toliko domačih sinov. Zapored je Ljubljano doletela sreča, da je pozdravila v svojej sredi s slavo venčanega premagalca pri Gustozzi, Njega cesarsko visokost, nadvojvodo Albrehta, in junaški starec feldmaršal grof Radecky je prišel ž njo v osobno dotiko. Spomnivši se počastila, ki se mu je bilo tu skazalo, in idilske lepote naše okolice, pisal je dne 18. junija 1851. 1. stanovom kranjskim, tedanjim gospodarjem Pod-turnske graščine (Tivolija): »Iz posebne ljubezni do vrle Kranjske dežele in do ljubljanskih Stanovnikov, vedno zvesto vdanih Najvišjej cesarske) hiši, mislim se tamkaj naseliti*. Njega cesar, kralj, apostolsko Veličanstvo, kateremu se je bila naznanila la želja, kupilo je grad Pod-turen in blagovolilo prepustiti ga feldmaršalu ter njega soprogi v užitek na vse življenje. Dne L majnika 1852. 1. prevzel je maršal grad, ukazal ga prest rojiti in olepšati njega okolico s poslopji in vrtom. Ko je to zaselje 1856. 1. vrnil cesarju v posest in je Njega Veličanstvo blagovolilo je zopet prepustiti stanovom, pridobilo si je naše stolno mesto ta najmičnejši kraj naše okolice, katerega posebno skrbno lepša v zabavo vsem prijateljem prirodinim. Pred gradom sloji prelep VVithalmov spomenik Radeckega. Svoje spoštovanje do maršala Radeckega je pa izjavilo naše stolno mesto uže 1852. 1., pode-livši mu častno meščanstvo, in 1860. 1. s tem, da je postavilo v središči «Zvezde* častit tikovo bronasto doprsje, katero je ulil sloveči mojster Fernkorn. Domače zadeve. Njegovo Veličanstvo v Ljubljani. Včeraj popoludne ob 5. uri naznanili so nam topovi in zvonovi cerkva radostni dohod Nj. Veličanstva, premilega našega cesarja, v slovensko preslolico. Na kolodvoru sprejeli so cesarja deželni predsednik g. baron Winkler, deželni glavar g. grof Thurn-Valsassina, mestni župan g. Grasselli in mnogo drugih višjih uradnikov. Gospod deželni glavar in mestni župan ogovorila sla v lepih besedah dobrotnega vladarja, kateri jih je zagotovil, da si v veselje šteje, muditi se mej zvesto udanin Kranjci ter se šeslslolelne svečanosti udeležit Baronica Winklerjeva izročila mu je krasen šo pek. Kmalu potem se cesar se spremstvom p prekrasno se zelenjem in prapori okinčani du najski cesti odpelje v mesto. Vse ulice bile s< polne ljudstva, iz vseh grl bilo je čuti veselil živijoklicev. Pred gledališčem poklonili so S' vladarju vsi častniki in čast. duhovščina. Tu j> Nj. Veličanstvo cesar stopil urnih nog iz voza ii se zahvalil za sprejem, ogledal je častno kompanijc in se potem podal v deželno hišo («burg»), pre< katero so zvečer napravili slovenski in nemšk pevci velikansko serenado. Vse kranjske požarni brambe in vsa ljubljanska društva udeležila sc se bakljade. Cesar je osobno šel mej naše pevec in roko podal zahvaljevaje se pevovodji, skladatelju in pevcem. List naš je bil namreč namenjen včerajšnemu dnevu, ker smo pak imeli opraviti z ogromnimi tehničnimi zaprekami glede tiska — nij naša krivda, da smo v tako malem obrisu popisali cesarjev sprejem v Ljubljani. Za danes le toliko da je Ljubljana sama sebe prekosila v sijaj neir. sprejemu, kojo v zvestobi in udanosti ne prekos; nijedno drugo mesto. — (Nj. Veličanstvo v Šenklavžu.) Danes v jutro ob 8. uri je bila v Šenklavžu slovesna sv. maša, katere se je udeležilo Nj. Veličanstvo s dostojanstveniki i. t. d. Ob 7. uri je bila cerkev zaprta, da se je zaprečilo vsakej gnječi. Napeve pri maši je zložil g. Foerster, in sicer: «Missa solemnis in memoriam felicissimi DC annorum regi-minis augustissimae ac serenissimae domus Habs-burgicae in ducatu Carnioliae.» — Cesarje bil pri vstopu in odhodu od mnogobrojne množice z nepopisnimi živijoklici pozdravljan. — (Spominske medalje) na našo deželno 6001etnico dal je prav lično izdelati ter prodaja g. trgovec Giontini v Ljubljani. Svetinja ima na prvej strani ob robu Koseskega vers: «Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane*; v sredi doprsni kip »Carnioliae* in pod njim v treh vrstah: »Dež. svečanost — 11,-—17. jul. — 1883.» Na zadnji strani pa napis: »V spomin 6001etne zveze dežele kranjske s presvetlo vladarsko rodovino habsburško. 1283.» — (»Šolska mladina o 6001 etnici presvetle cesarske rodovine Habsburške na Kranjskem*) glasiti se dve pesni, koji sta zložila učitelja g. Praprotnik in g. Funtek, vglasbil pa g. Beliir. Dobivati se pri Miliču. — Ob jedne-zložil za glasovir g. Parma »Jubelmarsch* OOOletnico; na prodaj je pri Giontiniju, i ' > i . — (Efektna loterija) na korist ljubem: skim ubogim je jutri popoludne na travn «Tivoli*, ter obseza dva oddelka srečk p l11 20 kr. Na 15 000 srečk pripada 5000 do) mej temi so jako dragoceni predmeti, n. p on. garnitura za meblje iz ripsa, toaletna zr a m za oblačenje, umivalni service, jediila, kand' lab* svetilnice, pitne kupe iz novega srebra da godbene igračice, bijouterije, pisalne in priprave itd. Današnjim dnem počenši izlo n; na ogled v ta namen zgradjenem paviljon d bitki za srečkanje, kjer se dobivajo tudi za loterijo. Vsak lastnik kuponov more si številk vleči iz srečnostnega kolesa, koliko: nakupil kuponov. Le na njem stoječa šte. <;.» dobi z jednako številko zaznamovan predmet. Ako se na polegneneni vitliču nahaja izrek, -i-pada torej plačan znesek na korist ljulolja -ubogim. Kuponi po 10 in 20 kr. dobivajo kavarnah in restavracijah hotela pri »Slonu., m v kazini, na prodaj bodo pa tudi na travn n. — (»pesen starega Triglava*), kojo prinašamo na prvej strani — zložil velečistiti gospoe dekan kočevski, Josip Novak — »zaradi pon*: nj-kanja prostora in po sodbi gospoda profesorja Šukljejazaradi«konceptionsfehlerja»: pod N. a izpod Nemca nij bila vzprijeta v »Spomenik =ši= J) C_ =Šs=Žl& -..ve.. Naznanilo (»tvorjenja. Usojam sp naznaniti, da sem na Bregu v baron Cojzovej hiši št. 20 lastni vinotoč imenovan I •mi Hizcljiki hrai»t( i otvoril, kjer se toči ceno in pošteno vino, in sicer: takozvani »cviček« po 24 kr., dober rudeč «cviček» po 28 kr., «istrijaneo najboljše vrste po 36 kr. in «bizeljanec», starina, po 40 kr. liter.—Vsa večja naročila na raznovrstna vina od 56 litrov više izvršujejo se točno, najbolje iz «trausitokleti» v Kolizeji. — Tudi imam dalmatinska črna vina od 12 do 18 gld. hklt., v zalogi. — Priporočam se s odličnim spoštovanjem J. C. Juvančič, iVCC vinski trgovec v Ljubljani _V >'r ■' Dunajska cesta štev. 21. li 1 Josip Ferjan, ključar na Starem trgu, izdeljuje lelitniee (vft&e) in vsake sorte ključarska dela. Tudi se priporoča za izdelovanje in popravljanje Wertheimovih kas, ki so varne proti ulojnu in požaru. Usojam se naznaniti, da sem gostilno pri „Lipi“ id o v sli o uli «e) zopet v najem vzela. Najboljša Koslerjeva piva, izvrstna bizeljska vina, okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotavljam mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne, zahvaljuje se za dosedanje zaupanje. Odličnim spoštovanjem Marija Zierer. ŠflllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIHIIIIIIHn sprejema g. <.in.sit*vv r.i.’roo, trgovec na Preširnovem trgu. ,.Ts^®.«^sssssiss>®sss®sssssSg.sssS93ssS®sssSSssss;^ssss>',$sss@?sssgSsssfiSssssss«@ssss< & TO 1 C*1 CU 'g " « s ^ 1 i I -jr rt t» m = I § Lovro Treo-tova opekaroa pod Rožnikom (Rosonbiichel), tik novega strelišča, priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo opek za strehe, zidanje, tlakovanje in chohl-opek CD- Ol O !•!.- ° m .1 rj C r>TO 3 S !-f< st m 3 s tis ^ssssssijsssssssssesssss^-^ssssssssssjssssesskssjfsssesssssi^sssssissssssisssssssisssssssfeffl i*® Naročila se sprejemajo v zalogi Kolodvorske nli■< ! Z i* *§* m ¥ M M ;!: 35 8 * H* y< k« *> m $ 11 lij u h u d o I) n i k. hjuiumavr & Fed. Ba U 5 *• S.4 n*