Poštnina pikama v gotovini Cena 2.— din GLASILO OSVOBODILNE FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, N OVO MESTO IN TREBNJE LETO L Stev. 40 NOVO MESTO 2. decembra 1950 f Izhaja tedensko Dolenjski frontovci so se izkazali Cesta bela in široka Vas Gor. Brezovica, KLO St. Jernej, je dobila prehodno zastavico koit najboljša vaška organizacija OF v okraju v mesecu oktobru. Frontovci te vasi imajo za seboj lepe uspehe, ki najbolj življenjska pričajo, da se zavedajo pomena skupnosti in potrebe, dia so vključeni v OF. Pred leti je bila ta vas precej zanemarjena. Vaška pota so bila taka, da st. je živina do kolen podrezala v blato. Ko so se leta 1946 vključili v OF; so z združenimi močmi prijeli za delo. Kot taki so popravili vaško pot približno za 2 km, tako da izgleda skoraj bolj urejena kot glavna cesta, ki teče ne daleč od njih od1 St. Jerneja proti Novemu mestu. Z lastnim delom in lastnimi stroški so si zgradili sodoben vodnjak, na katerega so upravičeno ponosni. Ob letošnji suši jim ni zmanjkalo vode. Nasprotno, šrtiri dlruge vasi so koristile ta. vodnjak, ki je bil zgrajen s prostovoljnim delom. Vodnjak in vaška pota sproti popravljajo in vzdržujejo v redin in se ni bati, da bi vse to, kar* so z velikim trudom dosegli, zanemarili. Značilno za to vas je tudi sadno drevje, ki lahko tekmuje z mairsiikaterim državnim posestvom :n privatniki. Lepo gojena drevesa so dala lani toliko sadu, da so z njim plačali vse svoje davčne obveznosti. Zanimivo je za to vas tudi to, da ni v njej nobenegal nerganja. zaradi davkov. »To je1 naša dolžnost, zato jo bomo tudi vedno izpolnjevali!« pravijo Bre-zovčani- S prostovoljnim, delom v pomladanskem in jesenskem1 »Tednu cestnega prometa« so z delom v gramoznici zaslužila priznanje, potrebne verige, kmetijsko orodje in drugo. Tudi pri gradnji Doma ljudske prosvete v St. Jerneju so dali prostovoljce, ti (So opravili nekaj koristnih delovnih ur, pi av tako na ekonomiji v Draškovcu, oddaje redno izpolnjujejo, čeprav včasih zelo težko. Značilen primer frontovske zavesti v Gorenji Brezovici je tov. Pavlin Martin. Nekega dne se je znašel v pisarni KLO v St. Jerneju in povedal, dia je v primeri z ostalimi vaščani premalo obremenjen. Sam od sebe je prostovoljno zvišal svojo oddajo. Tak je on, taka je večina, ki na skupnih sestankih rešijo vsa tekoča gospodarika vprar sanja sebi in naši skupnosti, v prid V Brezovici bi se marsikateri VOOF lahka precej naučil. Z Brezovčani se razgovarjati je užitek. Nobenih napetih obrazov, nobene zahrbtnosti. Odkriti ljudje so tam in odkriti: je njihova beseda. Pravijo, da so veseli zastavice, da bodo pa še bolji zadovoljni, če jim ko pomagano z umetnimi gnojili, s kmetijskim orodjem in podobno. Njihova želja je upravičena: talko pridni ljudje, kot so v Gor. Brezovici, ki1 jim, ni oddaja, niti davek odveč, zaslužijo, da se jim priskoči na pomoč. Korist odi tega bo imela skupnost. Vračajoč se iz prijazne vasice stopam po poti, ki je čvrsta in kljub slabemu vremenu skoraj brez blata. S tihim priznanjem tem frontovcem pešačim »po cesti beli in široki«, ki mora vaščane pripeljati v resnično boljšo življenje. Tako je v Gor. Brezovici. Volišče so lepo okrasili, še lepša okrasitev pai je njihovo storjeno delo, s katerim so ovenčali staro resnico: le v skupnosti in slogi je napredek. In to jim daje organizacija OF! Tudi v trebanjskem okraju ne zaostajajo Veličasten uspeh Fronte pri volitvah v osnovne odbore OF v trebanjskem okraju je viden najbolj v oddaljenih vaseh Korito in Vrbovec, kjer so frontovci odšli skupno na volišče že pred šesto uro zjutraj. Značilno je, da so prvi zaključili z volitvami v Vaseh, ki so rastresene in oddaljene od vo- lišč- tato v Dečjl vasi, v Bruna vasi in Msrtinji vasi. Volitve / teh krajih so zaključili do pol sedmih zjutraj. V Trebnjem je stala dolga vrsta volivcev žc predi peto uro zjutraj 'i. volitvami pa so zaključili pred enajsto uro dopoldne. Ob pol desetih je prišla na volišče Pungertova mati, invalid brez noge. Izjavila je, da ji ni bilo težko storiti to dolžnost. Volivci so bili vznemirjeni, ker so morali čakati na Matija Li.'O, ki je prišel zadnji na volišče Iskali so ga potom mikrofona. Vsia volišča v okraju so bila lepo okrašena, posebno pa v Mok.- mogu, Tržišču in Dol. Nemški vasi, kar je znak, da se ljudje zavedajo velikega piomena teh volitev. V plemenitem tekmovan iu, kdoi bo zmagal časovno in številčno pri voiiVah, je bil prvi KLO Dobmič, znan partizanski kraj na Dolenjskem. Volitve "o zaključili že ob «. srni uri zjutraj s lOOo/o, udele'b>! 1-enčna stran pri volitvah v trebanj.-keni okraju je ta, da se frontovci niso udeležili prostovoljnih del, kakor n :t storili v črno-meljsikem in novomeškem okraju. Temu je kriva slaba organizacija, saj so ljudje tudi v tem okraju pripravljeni, da store koristno delo s prostovoljno udeležbo. Tako se je tudi okraj Trebnje pridružil ostalim okrajem v Sloveniji in izpolnil častno svojo frontovsko dolžnost. Na voliščih KLO Dol ž pod Gorjanci so zaključili volitve že ob pol enajstih dopoldne stoodstotno. Ljudje so prihajali na volišče mirno, zavedajoč se velikega pomena volitev, so resno volili in s tem dokazali, da so se tudi ti kraji pod Gorjanci stvarno vključili v borbo, ki jo bijemo za naše lepše življenje. Primerov visoke politične zavesti je bilo več. Volivci so želeli, da v okraju odnesejo zmago. Vsa volišča v KLO so lOOVo volila že pred deseto uro dopoldne, le na Iglenku se še ni cdizval volitvam starejši frontovec. Vaščani so šli ponj in ga dobili za mizo, kjer se je bril. »Pojdi vendar enkrat,« so silili vanj. »Zaradi tebe nam lahko zmaga spodleti.« Možakar je hitel z britjem., dopovedujoč jim, da »se ne šika« iti na volišče neobrit. Ko je končno tudi on opravil svojo frontovsko dolžnost, so poslali v Novo mesto na Okrajni odbor OF svečano in ponosne poro* čilo, da so frontovci KLO Dol ž na vseh voliščih volili stoodstotno'. Tako so si ljudje pod Gorjanci zasluženo priborili zrrago in je bila tudi njihova pesem popoldne v goricah kar se da živahna in razpoložena. NOVE OBLIKE DELA S PIONIRJI Po navodilih okrajnega iniciativnega sveta Zveze pionirjev so v Novem mestu in tudi po okoliških vaseh več ali manj, pristopili k reorganizaciji pionirske organizacije, k novim oblikam dela s pionirji in k vnašanju nove vsebine dela v organizacijo. Kjer so člani okrajnega iniciativnega sveta Zveze pionirjev pravilno seznanjali ljudstvo na množičnih sestankih,, kako naj bi se mladina usmerjala pri njeni zaintresiranosti Za najrazličnejšo dejavnost in kako bi se ji Ekri tej dejiavnosti nudila vsaj: najosnovnejša Materialna sredstva, tam. delo lepo napre--duje. V mnogih krajih je ljudstvo uvidelo. -Mačem ali poljskem delu, tudi vedno uči-?^ievo priganjanje. k učenju ni zdravo. Ne ^**>o pa zdaj mislili, da otrok prav doma in * šoli ne bo delal. Pravilno je in tako mora ltji> da bo pionir tako vzgojen, da bo doma 2 Veseljem! delal, da bo rednoi hodil v šolo, z veseljem zanimal za vse predmete. Ko ~° tako vzgojen, ga bodo prav gotovo starši PUS|tili tudi k delu njegove interesne grupe v okviru pionirske organizacije, kjer se bo mogel temeljito razvedriti — razveseliti in konkretno spoznati ono, kar ga v tej mladostmi dobi najbolj: zanima. Pionirji se n. pr. v šoli učijoi fizike, kemije, botanike (rastlinstva) itd. To doma tudi ponavljajo, gotovo pa marsikateri pionir pri tem. želi, da bi sam delali razne predmete, o katerih so se v šoli učili, da bi delal kemijske poskuse, da bd gojil rastline, dia' hi resnično sam vzgajal rastline, se naučil cepljenje vrtnic in še mnonokaj. Dai, to in še marsikaj bodo pionirji v bodoče mogli delati, ponekod pa že delajo v pionirski organizaciji v interesnih skupinah in podobno. Na množičnih sestankih v raznih krajih so se javili ljudje strokovnjaki, obrtniki, delavci, zadrugarji, rejci malih živali vrtnarji gozdarji, modelarji, slikarji, učitelji, profesorji, pevovodje, dramaturgi, fizkulturniki itd, samii ljubitelji mladine. Ti in še ostali sestavljajo že v več krajih pionirske svete, ki bodo pionirjem nudili vso pomoč pri vsem tistem-, kar jih zanimai. Take svete imamo v Novem mestu, vendar pa moramo to še tako preurediti pionirske odrede, da bodo vanje vključeni gimnazijski in osnovnošolski učenci in še druga mladina. Te odrede bomo organizirali po. terenih, mogoče tudi po vaseh, a ne le na šoli. Velito zanimanje je tudi v St. Petru, kjer se pionirji zanimajo, da bi postali predvsem dobri kmetijci. Član KDZ jim. bo večkrat praktično pokazal, kako se ravna s stroji, kako se cepi drevje, vrtnice, kako je ravnati, da se d'oseže dober donos poljskih pridelkov, grozdja in podobno. V Stopičah pa pionirje precej zanima modeliranje. Odredni pionirski svet jim je že obljubil strokovnjaka., ki jih bo naučil izdelovanja modelov avijona. V Smihelu pri Novem mestu se je več pionirjev odločilo, tudi za tehnični krožek, kakor tu prav tako jim tudi v Dol. Karte-ljevem in druigod že pomagajo strokovnjaki. Omeniti hočemo le še en pionirski odred, odredlnd štab in odredni pionirski štab, ki je do zdaj pokazal največjo aktivnost in uspeh, to je pionirski odred., odredni štab in odredni pionirski svet v Gor. Sušieah. Na naslov okrajnega iniciativnega sveta zveze pionirjev .smo od tamkajšnjega pionirskega odirednega, štaba dobili poročilo, katerega le nekaj, objavljamo., in ki pravi med drugim: V začetku leta smo razdelili odred na čete. Takoj po preureditvi pionirske organizacije smo četo razpustili in začeli snovati sledeče krožke: a) Pevski zbor, v katerega so vključeni pionirji — dobri pevci. b) Fizkulturni krožek, ki imniai posebej smučarski aktiv. Smučarji zdaj pripravljajo smuči in kar jim manjka (palice i!d-). Ostali se učijo igro »Med dvema ognjema«, ker bo- mo izvedli tekmovanje. Pripravljajo se tudi na cross. c) Šahovski krožek pridno vadi. Učenci, kateri že znajo, učijo novince. d) Literarni krožek je prevzel priprave za proslavo in prireditve. Pripravili so vse za proslavo 29. novembra. e) Mladi tehniki: Aktiv smo osnovali v Tednu tehnike. Pionirji imajo mnogo veselja in volje, manjka pa nam primernega materiala. f) Mladi naravoslovci: Pionirji imajo svoje gredice, na katerih se učijo vzgajati rastline. Naredili bodo drevesnico, v kateri bodo gojili mlado drevje, katero tuš uspeva. Sedaj delajo teraso za breskve, zbirajo gozdna semena in semena raznih cvetov. Krožki tekmujejo med seboj. Mnogo veselja imajo tudi v knjižnici. Knjižničarka je pionirka. Potem poročilo omenja še pionirski odredni svet, katerega so volili na roditeljskem sestanku. Pravilno bi bilo, da bi ga volili na množičnem sestanku. V tem svetu imajo zastopnike vse množične organizacije, ustanove itd. Ne smemo pa pozabiti, da je ta pionirski odred kot kolektiv nabral ca 10 kg gaoro-vega semena in kolektivno urejal igrišče. Končno naj omenimo še Drčo, kjer so na množičnem in kasneje še na roditeljskem sestanku želeli izvoliti odredni pionirski svet, pa ni bilo nikoli nobene udeležbe. To je znak, da se ljudstvo niti ne zanima, kakšna naj bo naša mladina in staršem ni mar, kaj se bodo naučili njihovi otroci. Po poti naprednega kmetijstva Napredno kmetijstvo je mogoče samo v skupnosti: tako v zadrugah in državnih posestvih, zato imajo dovolj primerov iz socialističnega sektorja. V socialističnem sektorju so dani vsi pogoji za pravilno in umno kmetovanje. Značilni primer naprednega kmetijstva imamo v kmečko delovni zadrugi »Partizan« v Metliki v Beli Krajini, ki je ena od najboljših zadrug v Beli Krajini. V čem. so njeni uspehi? Prvo kar so zadružniki uvedli v svojem kmetijstvu^ je bilo globoko zimsko oranje in uspehi so bili vidni posebno letos, ko je vladala velika suša. Krompir vsajen v rahlo zemljo je imel kljub sušnemu letu vedio dovolj vlage? zato je tudi obrodil kakor nikjer drugje v Beli Krajini. Na 1 hektar so zadružniki pridelali 140 metrskih stotov krompirja. Tudi zamenjava pšenice, v lanskem letu s pšenico iz Beltincev se je izkazala za pravilno. Tako so letos pridelali na 1 hektar 19.7 metrskih stotov lepe pšenice. Tudi pšenico, ki so jo zadružniki dobili iz Mengša, je dala še kar lepe rezultate — 17 metrskih stotov na hektar. Pri spomladanskem sajenju krompirja so zadružniki obsadili zemljo s krompirjem vrste oneidavec (bel krompir) in poznim rožnikom — (rdeč krompir). Dočim so prvega sadili v aprilu, so drugega sadili šele v drugi polovici maja. Krompir vsajen v maju je dal povprečno še večji hektarski donos, kakor krompir, vsajen v aprilu. Metliški zadružniki so sklenili, da bodo drugo leto ves krompir bolj pozno sadili zaradi večjega hektarskega donosa in bolj zdravega in odpornega semena proti gnilobi. Pa še nekaj so napravili metliški zadružniki. Ves semenski krompir so odbrali že na njivi in posebej vskladiščili, tako so se že za drugo leto oskrbeli za lepo in zdravo seme. Zadružniki so njive, kjer so imeli obse-jane s peso^ gnojili s čilskim solitrom, kalijevo soljo in gnojnico. Uspeh tega gnojenja je bil ta, da. so na 1 hektarju pridelali nad 2000 metrskih stotov pese. Pesa bo zadružnikom veliko pomagala pri prehrani živine, kateri zaradi suše močno primanjkuje hranilnih, snovi: tako krme in drugo. Zadruga »Partizan« je bila za svoje umno in napredno kmetovanje predlagano za nagrado pri Ministrstvu za kmetijstvo. H. Oražen Stran 2 >DOLBNJSKI LIST< Stev. 40« Pred 150 leti se nam je rodil največji pesnik France Prešeren Leros drugega decembra bo sto petdeset let, odkar se je v gorenjski vasi Vrbi rodil naš največji pesnik France Prešeren. Bil je sin starega kmečkega rodu, ki je dal Slovencem več uglednih mož. Čeprav je moral ta rod nekoč delati za blejsko gospodo, in ji je bil celo za ribiča, zaradi tega so Prešernovi hiši rekli »pri Ribičevih«, je vseeno v njem tlela želja po večji izobraženosti. Starši so zato sina Franceta, ki je bil bistrega duha, dali v šole. Sprva je za njegovo šolanje skrbel stric Jožef, duhovnik na Kopanju pri Grosupljah. Vzel ga je k sebi, nato pa ga je poslal v takrat znamenito ljudsko šolo v Ribnici. Tu se je France šolal dve leti, dosegel je odličen uspeh, a doživel je tudi prve globoke duševne pretrese, ki se jih je z grenkobo v srcu spominjal vse do svoje smrti-Iz Ribnice ga je stric poslal v Ljubljano, kjer je napravil še tretji razred ljudske šole —■ vodil jo je Valentin Vodnik, naš prvi pesnik. V Ljubljani je nato Prešeren napravil še Šest latinskih šol in dve leti modroslovja. Ves Čas je bil France odličnjak in je na svoje součen-ce imel največ vpliva zato, ker je bil najbolj razgledan. Ko je v Ljubljani dokončal z najboljšim uspehom vse šole, se je tudi France znašel pred vprašanjem, kaj naj stori. Vsi domači, starši in strici, so želeli in mu tudi prigovarjali, naj postane duhovnik. Sam ni čutil veselja za ta poklic, zato se je raje odločil za študij prava. Odšel je na Dunaj, kamor ga je gnala sla po spoznanju velikomestnega življenja in ljudi; vpisal se je na pravni oddelek dunajskega vseučilišča. Na Dunaju se je Prešeren pridno učil-in vneto zasledoval politično in družbeno življenje glavnega mesta takrat še močne Avstrije. Sprevidel je, kaj odloča usodo posameznega in celega naroda; doživel je nova razočaranja, ki so ga zaskelela v dno duše. Nekaj časa ga je pestilo pomanjkanje, loteval se ga je dvom, da je zgrešil poklic, a vse to je znal preboleti, oprijel se je še z večjim veseljem učenja. Po nekaj letih je z odliko skončal vse študije in dosegel doktorsko Čast. Ko se je na jesen 1828 vrnil v Ljubljano, je tu zaman iskal svojega starega prijatelja Andreja Smoleta; ta se je že leto prej umaknil v širni svet zaradi nesreče, ki ga je doletela. V Ljubljani si je Prešeren poiskal službo pri odvetniku dr. L. Baumgartenu. DomaČi s tem niso bili zadovoljni, ker preprosti ljudje niso visoko cenili advokatov; zato si je naslednje leto France službo spremenil, dobil je novo pri državni kamerni prokura-turi, a moral je delati brezplačno. Če je Prešeren hotel živeti, je moral o prostem času še kar dalje delati pri advokatih. Naveličal se je brezplačne državne službe, pustil jo je in se spet oprijel — tokrat za stalno — odvetniškega poklica. V času iskanja stalne plačane službe je bil Prešernu edina tolažba in opora Matija Čop. Poznala sta se že iz mladosti. Čop je postal resnični in najboljši Prešernov prijatelj, saj ga je najbolj poznal in najbolj ljubil. V prvih letih službovanja v Ljubljani se je Prešeren seznanil tudi z Miho Kastelicem, ki je Franceta pridobil za sodelovanje pri »Kranjski Čebelici«. V nji jc Prešeren objavljal svoje pesmi, dokler je niso zatrle cenzurne oblasti. Stalno plačano službo je Prešeren dobil Šele marca 1833 pri znancu dr. Crobathu. Ko je Prešeren služil v Crobatovi odvetniški jih ima naša književnost. Julija pa je ostala za Prešerna nedostopna. Njegova nesreča se je še povečala, ko je zvedel, da se je Julija zaročila z njegovim sošolcem dr. J. Scheuchen-stulom, kasnejšim predsednikom novomeškega sodišča. V potrtosti, v kakršni jc Prešeren ži- pisarni, je marsikaj doživel. Na velikonočno soboto 1833. leta se je zaljubil z vsem žarom svojega srca v Primičevo Julijo, bogato hčer ljubljanske trgovke. Da bi jo pridobil zase in da bi ga vzljubila in mu vračala ljubezen, ji je Prešeren napisal več svojih pesmi; posvetil ji je »Sonetni venec«, to najlepšo pesnitev, kar vel, ga je doletela še večja nesreča, usoda mu je iztrgala najboljšega prijatelja Matijo Čopa., Ta je utonil šestega julija 1835, ko se je kopal v Savi pri Tomačevem. Sedaj je Prešeren spoznal, da je tudi prijateljstvo minljivo, da zaman hrepeni po sreči, da je ne bo nikdar dosegel, ker mu je usojeno trpljenje. V ti po- trtosti in obupu je Prešeren vso svojo bolečino izrazil v pesmih. Čopovemu spominu se je oddolžil s pretresljivo pesmijo »V spomin M. Čopa«. S pesnitvijo »Krst pri Savici« pa se je.: še enkrat poslovil od Čopa in dokončno odrekel vsaki misli na Julijo. Poslej je Prešeren živel le še svojim znancem in redkim prijateljem, a še ti so ga eden za drugim zapuščali.. Komaj se je dobro seznanil in sprijateljil z Emilom Korvtkom, poljskim internirancem v Ljubljani, že mu ga je ugrabila smrt (1839). Leto nato je Prešeren izgubil svojega mladostnega prijatelja Andreja Smoleta, ki se je ne-dolgo tega vrnil v Ljubljano razočaran in strt. Tudi Smole je več let zastonj iskal sreče po svetu; našel jo je, ko je umrl v Prešernovem naročju. Poslej Prešerna ni moglo razveseliti niti znanstvo. z Ano Jelovškovo, ne otroci, ki mu jih je rodila. V teh težkih letih je večkrat zastonj prosil za samostojno odvetniško pisarno, petkrat so mu zavrnili prošnjo. Šele 1846 mu je uspelo dobiti samostojno službo, postal je odvetnik v Kranju, kamor se je tudi preselil s kaljo neozdravljive bolezni. Zadnja leta svojega trpkega življenja si je skušal sam skrajšati, a so ga rešili. Bolan in razočaran nad življenjem je imel še toliko moči, da je uredil svoje »Poezije« in jih poklonil 1847. leta Slovencem, da bi ga spoznali, vzljubili in pravilno ocenili. Leto 1848 in njegovi dogodki so ga za trenutek razveselili, toda sveča njegovega življenja je dogorevala iz dneva v dan, in dne 8. februarja 1849 je dogorela za vedno. Prešernovo življenje se je tega dne utrnilo, njegova pesern pa je zaživela, živi, in bo živela kot priča naše besede, našega duha, naše svobode in naše vere v človeka, lepoto, pravico in resnico. md Prešeren v slovenskem leposlovju Ob Prešernovi smrti se je na slovenskem le malo ljudi zavedalo, kaj smo izgubili z velikim pesnikom. Krivda za to je bila v pomanjkanju domaćega izobraženstva, Še bolj pa v dejstvu, da se je dr. Bleimeis, urednik glavnega tedanjega časopisa Novic, načrtno trudil, da bi izpodbil Prešernov ugled v korist umetniško nepomembnemu, politično pa celo nazadnjaškemu bombastičnem** pesmarju A*u- seskemu. Toda prav tedaj je doraščal mladi napredni rod, ki mu je v zgodovini bila namenjena važna naloga, da postavi Prešerna na pravo mesto in strmoglavi Bleiweisovega ljubljenca. Temu rodu pripadajo Levstik, Jurčič in Stritar, trije Dolenjci, sosedi po umu in domačiji, trije velikani naše literature. 1866. leta so skupaj izdali Prešernove pesmi in jih opremili s sijajnim Stritarjevim uvodom. Posle} med Slovenci ni bilo več možno prerekanje o tem, kdo je največji pesnik, saj je Stritar dovolj jasno razbistril pojme o tem, kaj jc prava umetnost in kaj je samo nabuhla beseda. Levstikovo, Jurčičevo in Stritarjevo dejanje zategadelj ni bilo samo pogumno književno, ampak hkrati tudi politično dejanje. Otmar Skale, starejši: ,Dolenjsko pevsko društvo in Prešernovo slavje6 Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu je (bilo ustanovljeno leta 1884. Prva odlborova seja je bila 10. septembra 1884. Društvo je imelo svoje poverjenike v Črnomlju, Kočevju, Kostanjevici, Kranju Krškem', Ljubljani, Metliki, Mokronogu, Trebnjem in Žužemberku. Društvo je imelo moški in ženski pevski zbor. Moški zbor je štel 40—50,' ženski pa 20—30 članov in članic\ ki so imeli dvakrat /tedensko vaje. Svoj sedež je imelo društvo v Narodnem dtomiu, kjer so bile večinoma tudi vse njegove prireditve. Bile so vse prvovrstne in občinstvu zelo priljuibr-ljene. Prirejalo je tudi prireditve na prostem in sicer v Brunerjevi in Tučkovi go. stilni. V poletnem času je delalo daljše izlete po Dolenjskem in tam prirejalo koncerte. Taki izleti so bili v Bršljin, Smihelj, Mokronog, Kostanjevico, Žužemberk, St. Jernej, Trebnje in drugam^ s tem je društvo širilo narodno zavest. Najpomembnejši ,so bili pač koncerti v spomin in počastitev Fr. Prešerna!. Take večere je društvo prirejalo v jesenskem času oizir. pozimi od leta 1885 do 1901 pod naslovom »Prešernov večer«, »Prešernova slavnost«, »Prešernova beseda«, »Prešernov koncert«. Prireditve so bile elitne, z lepim pevskim programom in z mnogobrojno ude* ležbo. Zal mL je znano le par programov Prešernovih koncertov, katere v sledečem navajam- 6, decembra 1885. Prešernov pevski večer: 1. Svečan govor profesorja Lavoslava Koprivšitoa; 2. Strunam. Pesem Fr. Prešeirna, osme-rospev (K. Mašek); 3. Nazaj v planinski raj. Pesem S. Gre. gorčica. Mešan zbor; 4. Planinar. Moški zbor. Zložil K. Mašek; 5. Nei/ztirohnjeno srce. Balada Fr. Prešerna, Deklamacija; 6. Sanje. Cetverospev. K. Mašek; 7. Slovo odi domovine. Mešan zbor. Zložil I, Leban; 8. Domočustvo. Pesem Nožarjeva. Moški zbor. Zložil Dav. Jenko- Na odru je visela Prešernova silika, last Čitalnice, lepo okrašena z zelenjem. Vabila -so dobili za to prvo Prešernovo sllavnosti »Slovenski narod«, .»Lijidbljanisifci list«, »Dolenjske novice« in »Slovenec«.' Predsednik je bil tedaj prof. Rajfco Pe-rušek, zborovodja pa Vaelav Tušek. 12. decembra 1886. Prešernov večer: Programi neznani-4- decembra 1887. Prešernova slavnost: Pevski in muzikalni program in dfefcla-maci je. 1887. je bil predsednik prof. Koprivšek. 1. decembra 1888. Prešernov večer: 1. Naše gome; 2. Nazaj v planinski raj; 3. Slava Slovencem; 4. Ples. 30. novembra 1889. Prešernova beseda: 1. Na Prešernovem doirmu. Moški zbor; 2. Usta}. Mešan zbor; 3. Ti. kvartet; 4. Septet od Bethovna. Osmeroročno na klavirjih —■ igrajo gospice Ogorevtz, Rohrman Farni, Pavser in Loger; 5. Pozdrav, Mešan Zbor. 6. Kam Bariton solo za. Prešernov večer. Komponiral Teodor Polsk ilz Dunaja; 7. Romanca:. Iz opere Lenora od Meyer-(beera. Bariton solo. 8. Naša zvezda. Ženski zbor. 1889. je bil predsednik prof. Jas. Stuirm. 29. novembra 1890, Prešernov večer: 1. Za dbm. Moški zbor. H. Volairič; 2. Nisem Neimec, dekle lepo. Kvaret. A. Hajdrih; 3. Laistoviici: v slovo. Mešan zbor si kvartetom. Dr. G. Ipavec. Predsednik je bil A. Virant, trgovec in posestnik, pevovodja pa kapelnik V. Vlassek<. 26. septembra 1891. Koncert za Prešernov spomenik: Program neznan. 29. novembra 1891. Prešernov večer: 1. Za dom. H. Volairič. Moški zbor; 2. Nisemi Nemec, dekle lepo.. Hajdrih; 3. Lastovici v slovo. Mešan zbor. Ipavec; 4. Vdovec in vdova. Vesela igra! 5. Ples. Svira oddelek meščanske garde. 22. novembra 1892. Prešernov večer: 1- Prešernu. NiedVeidl Moški zbor; 2. Ah, ni li zemljica krasna? Mešan zbor. A. Foerster; 3. Želel bi( dia bil bi pliiček. Fr. Gerbič. Sopran solo poje gospica Idla Vidic; 4. Fantaizija za glasovir. Igra gospica Ema Pauser; 5. Veselje mladosti. V. Lisinsiki. Troglasni ženski zbor; 6. Slovenska dežela. Dr. G. Ipavec. Mešan zbor. Predsednik društva je bil Janez Mechora, posestnik; pevovodja pa V. Tučesk. 2. decembra 1893. Prešernova svečanost: 1. F. S. Vilhair: Slovenec i Hrvati. MošOci Zbor; 2. I. Hla/dniiJk: Viesejlai pevka,. Ženski zbor; 3. F- S. Viilhar: Mrtva ljubav. Samospev za tenor, pojie R. Zotimam, 4. H. Proch: Dva sna. Dvospev za sopran in alt, pojeta gospici Ida, Vildlic in Tilka Mechora. 5. Fr. Gerbič: Preid slovesom. Cetverov spev; 6. F. S. Viilhar: Mornar. Samospev za bariton' poje L. Ropaš; 7. A. Foerster: Ljubica. Mešan zbor. 8. D, Jenko: Vidov dan. Moški zbor. Pevovodja: Ignacij Hladnik, organist. 1. decembra 1894, Prešernov večer: 1. Mat. Huhadl: Luna sije1- Miešan zbor; 2. Abitr: Planinarjieva. Dvoglasmi ženski • ' zbor; 3. F. S. Vilhar: Puško moja. Samospev, poje bariton V. Zabukovšek; 4. Mat. Huibadi: Skrjanček poje, žvrgoli. Mešan zbor; 5. i. W. Kalliwodia: V daljavo. Samospev, poje soprani gospica Ida, Vidic; 6. A. Foersiler: Ljubica. Mešan zbor. Predsednik' dtrf. Peter Defr^nceiski, prir marij, pevovodjia pa Ignacij: Hladnik'.' 28. novembra 1896. Prešernov koncert: Program neznan, 13. novembra 1897. Prešernov večer: Program neznan. 25. novembra 1898. Prešernov večer: 1. Rubinstein: Ptička. Dvoglasni žensfc* zbor; 2. Schuimiann: Levova nevesta. Samospev bariton poje g. Grajlandi; 3. Stanko Pimat: Žalost. Mešan zbor; 4. Ples Stev. 40. >D0LENJSKI LIST< Stran 2 Po letu 1866 je Prešernov ugled neprestano rasel; vedno večja je postajala četa njegovih iskrenih častilcev, med njimi pa so bili seveda tudi vsi ostali naši književniki. Cankar je pri neki priliki duhovito izrazil svoje občudovanje, ko jc rekel, da ne more več prebirati Prešerna, ker ga zna, žal, na — pamet; Oton Župančič pa je pokazal svoje veliko spoštovanje v blesteče pisani besedi o Prešernu, ki sodi med najgloblje članke o našem velikanu in bi jo moral vsak Slovenec znati vsaj v odlomkih na pamet. Ponavljati, kaj jc pomenil našemu ljudstvu Prešeren v narodnoosvobodilnem boju, bi bilo na tem mestu, mislim, čisto odveč. Naši književniki pa so se mu oddolžili še drugače, poskušali so tega čudovitega človek* upodobiti tudi v svojih črticah, pesnitvah, igrah in celo romanih. Nič čudnega! Veliki ljudje so vedno zanimali ne samo povprečnega človeka, ampak tudi umetnike, življenjepisni romani pa so v zadnjih desetletjih postali v Evropi prava moda. Prvi poskus na leposlovni način prikazati Prešernovo življenje, njegovo borbo z zaostalo sredino, obup in težave, iz katerih se bo porajala tako Čudovita pesem, polna vere v boljše čase, ko bodo vremena Kranjcem se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale, sega tja v leto 1866. Odtlej se je nabralo kar precej leposlovnega prešernoslovja, ki ga bomo v naslednjih vrsticah skušali bežno pregledati: Prvi je Prešerna prikazal v leposlovni obliki Ivan Vesel »Pesnik v slovenskem glasilu* 1861. leta. V vrsticah »Povodnji mož« je pozabil na sporočilo, da se je Prešeren kot študent sukal okoli ljubljanske lepotice Zalke, hčere krčmarja iz Karlovškcga predmestja. Iz ljubezni do dekleta, ki mu pa nagnjenja ni vračala, jc nastala balada »Povodnji mož«; z njo se je poet pošalil s seboj in ošabno Zalko. Sedem let za Veselovo črtico je Stritar objavil šaljivi dramatični prizor »Prešernov god v Eliziji« (nebesih). Poleg domačih književnikov napijajo pesniku tudi Homer, Petrarca in Goethe, prvaki grške, italijanske in nemške književnosti. Delce je imelo svoj posebni pomen v času, ko so se Levstik, Stritar in Jurčič borili za svobodo umetnosti proti nazdanjaške-mu, vendar vsemogočnemu politiku Bleizveisu. Nedokončana je ostala dramatično in psihološko šibka žaloigra »Prešeren«, ki jo jc 1871 pisala Prešernova učenka in hči njegovega prijatelja advokata Crobatha — Luiza Pcsjakova. Verjetno je sama spoznala, da so njene moči prešibke, da bi mogla dostojno prikazati Prešernovega duha, zato je z delom prenehala. Vsebina prvega dejanja kaže vpliv Veselove, zgoraj omenjene črtice. Prešeren je služil zgolj za okvir za Stritarjeva obračunavanja z Bleiiveisovci v »Prešernovih pismih iz Elizije« (Dunaj, 1872), »Prešernovi oporoki« (Zvon 1876), in »Sreči, Poeziji in Prešernu« (Zvon 1877). Umetniško močnejša od doslej navedene literature o Prešernu je poetična Trdinova »bajka« o preko groba zvestem poetu, »Doktorju Prežirju«, pa je objavljena v Ljubljanskem zvonu 1885. leta. Dejanje^ je Trdina postavil v Novo mesto, kjer je živela Julija štirinajst let kot žena predsednika okrožnega sodišča. Pisatelj pripoveduje, kako hodi Prešernov nemirni duh prepevat v mesečnih nočeh svoji ljubici pod okno pesem »Luna sije«. Šele z Julijino smrtjo dobi pesnikov duh mir. 23. septembra 1899. Prešernov večer: Skupno 9 čitalnico v korist Prešernovemu spomeniku. Program neznan. 25. novembra 1899. Prešernov večer: 9 petjem in plesom. Program neznan. 7. oktobra 1900. Prešernov večer: Prirede novomeške gospice za Prešernov spomenik. Program: gledališka predstava, žive slike in ikoncert. 23. novembra 1901. Prešernov večer: Program neznan. Otmar Skale, rojen 16. novembra 1861. V Ljubljani živi od leta 1885 stalno v Novem mestu. Gornji članeik je napisal kljub 89 le'.omi sam in to skoraiji vse po spominu. Ako pomislimo, da je slovensko uradništvo takrat živelo pod) nemškim piri tiskarni in da je imelo vse večje ugodnosti, če je bilo včlanjeno v nemškiem »Casinu« in ne v »Narodni čitalnici« šele spoznamo', kako ogromno kulturnoi delo so naredili taki narodnjaki, kakor je Otmar Sikalei starejši. Dq, je bil Prešeren v Novem mesrtn zelo Popularen, nam ne dokazuje le gornji člah nek in dejstvo, da je živela v Novem mestu Primičeva 'Juiijaj, kar je našlo odmev v Trdini, aimpiak tudi to, da so na »Besedi« 19. julija 1884 v Novem mestu zapeli Prešernovega »Mornarja.«. Novomeški arhivi prav malo povedo o novomeški proslavi lOOletnice Prešernovega rojstva. Dolenjske novice ,so 'samoi kratko Poročale, dla se je slavnost izvršila in da so bile proslave tudi po drugih slovanskih deželah. V arhivu hranimo dve dopisnici češlke pisateljice Gabriele Preissove pokoj-neifniu slikarju Josipu Germu, v katerih gia Prosi, da bi pomagali izbrati pevske točke za Prešernovo piroslavo v Pragi 1. 1900 in maj pireskiribi kako Prešernovo sliko za objavo v »Zlati Prahi«. Ker nam v knjižnici Manjka prav ta letnik »Zlate Prahe« ne tttorem poročati, če je prof. Germ sliko Poslal. K, B. Mimogrede nastopa Prešeren tudi v Aškerčevi legendi »Novi svetnik« (LZ 1886), kjer čestita Trubarju ob vstopu v nebesa. Isti pesnik je upodobil Prešerna v svojem prvem, dramatska in idejno dokaj šibkem dramatičnem prizoru »V gostilni pri zlatem grozdu« (Nove poezije 1900). Toda Prešeren je tu bolj izpovedovalec Aškerčevih kot pa svojih umetnostnih nazorov. Odkritje Prešernovega spomenika 1905. leta v Ljubljani je znova navdihnilo nekaj pisateljev, da so skušali na leposlovni način oživiti pesnikov lik; med njimi sta tudi dva stara znanca: Trdina nas v »Dveh ljubicah« (Ljubljanski Zvon 1905) povede v leto 1858, ko jc iz zanimanja do Prešerna poromal v Novo mesto in spoznal pesnikovo Lavro — Julijo. Marsikaj nam je o tem povedal že v Doktorju 1905—1908) dr. Ivan Tavčar. Kot romanopisec — romantik, se pisatelj ni držal suženjsko zgodovinskih dejstev, ampak se je posluževal pisateljske svobode. Prešernovo ljubezen do Julije je postavil na primer že v L 1821, ko jc bila v resnici stara šele Štiri leta. Tudi oznaka, da je pesnik »na jeziku nosil dijakom prirojeni, teoretični pogum, v jedru svojega značaja pa je bil bojazljivec, kakor smo mi Slovenci . . .« „etnici-j -*^r- FRHNCE PREŠEREN.' Bog živi vas Slovenke, Prelepe, žlahtne rožice; Ni take je mladenke, Ko naše je kervi dekle; Naj sinov Zarod nov Iz vas bo strah sovražnikov! Mladenci, zdaj se pije Zdravi jica vaša, vi, naš tip; Ljubezni domačije Noben naj vam ne v smer ti strup; Ker zdaj vas Kakor nas, Jo serčno branit' kliče čas! Žive naj vsi narodi, Ki hrepene dočakat' dan, Ki, koder sonce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan, Ki rojak Prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak! Na zadnje še, prijdtli, Kozarce zd-se vzdignimo, Ki smo zato se zbrdt'li, Ki dobro v sercu mislimo; Dokaj dni Naj živi Vsak, kar nas dobrih je ljudi! — Precej številno je leposlovje o Prešernu ob stoletnici rojstva l. 1900. Ljubljanski Zvon je pri tej priliki izdal posebno številko pod naslovom »Prešernov album«. Poleg številnih pesmi, razprav in prevodov, jc objavljenih več ^poslovnih prispevkov tedanjih vidnejših pisateljev: dr. Zbačnika, Meška, Kostanjevca, Mur-nika in^ Govekarja. Vsem je skupno precej romantično naivno gledanje na pesnikovo življenjsko delo in kljub skrbnemu prizadevanju se ni nobenemu posrečilo umetniško prepričljivo podati pesnikov lik. Zbačnik je hotel rekonstruirati ozadje pesmi »Nezakonska mati« v čustveno nabrekli instroimenski črtici. Vse šibkosti našega naturalizma iz časa okoli 1900 ima tudi KostanjevČev prispevek »Memento mori« z razlago nastanka znanega soneta. Prešernovo razmerje do Ane Jelovškove pa je osvetlil na podlagi podatkov, ki mu jih je dala Anina hčerka Ernestma, Franc Govekar* »Mali rokavičanici«. Govekar je sicer umljivo zbral gradivo, vendar pa premalo kritično. Z enakimi romantično sentimentalnimi prijemi je izdelana Murnikova »Prešernova vrtnica*. Prežirju 1885. leta. Dr. Zbačnik je pač pod Stritarjevim vplivom napisal dramatični »Prizor iz Elizija«, kjer je nekdanjo »deklico neusmiljeno«, Julijo, spremenil v pesniku naklonjeno ženo, v nebesih mu namreč prizna, da ga je tudi ona ljubila, vendar je kot meščanska hči morala zatajiti svoje pravo čustvo. Oporo za to je ZbaČniku dal najbrž Trdinov članek, kjer beremo, da je prost Arko, prijatelj Julijine družine po njenem govorjenju sklepal, da je bila pesniku že za njegovega življenja naklonjena. Svojevrstna je upodobitev v Ivana Cankarja »Epilogu« (Ljubljanski Zvon 1905). Genialni pesnik je tu prvič in doslej zadnjič našel enakovrednega interpreta. Pri tej simbolistični umetnini — dejanje se godi po odkritju spomenika — sicer pisatelju ni šlo za realistično podano Prešernovo podobo, temveč zgolj za ponazoritev usode slovenskega pesnika nasploh in za osmešenje rodoljubarstva, priljubljene Cankarjeve tarče. Prešernov krog je upodobil v svoji umetniški kroniki »Izza kongresa« (Ljubljanski zvon niti malo ne velja za Prešerna, saj je bilo v resnici prav obratno. Nemara bi bila trditev lažje sprejemljiva za oznako Tavčarja samega. Kljub netočnostim pa seveda tudi to delo kaže, da je bil Tavčar mojster v prikazovanju preteklih dob in mu v tem oziru naša književnost ne more postaviti ob stran ničesar podobnega. V malem slogu in z istimi prijemi kot leposlovje iz leta 1861—1900 je pisana Finžgar-)eva silhueta »Nagrobnica izgubljenemu raju« (Dom in svet 1925). Dejanje je postavljeno v Mayerjevo gostilno v Kranju, kjer si je po ljudski tradiciji Prešeren v obupu poizkusil končati življenje. Žal pisatelj nikoli ni poizkusil v daljšem tekstu prikazati Prešerna, čeprav bi bil ob svoji razgledanosti in znanju zmogel bolj kot kdorkoli drugi, ustvariti zanimivo umetniško interpretacijo Prešerna. To kažeta istega avtorja leposlovni deli o Jenku in Val-javcu. Iz idejnih umetnosti izmed dobe po prvi svetovni vojni je zrasel Iga Severja »Prešeren, Misterej Slovenstva« (1925. L). Sodobna kritika je upravičeno ocenila, da avtor ni poznal Pre- Stran 4 >DOLENJSKI LIST« Stev 40 Ne pustimo, da bi razpadel spomenik Ob vznožju Gorjancev, nekako 17 km od Novega mesta, stoji nad Cerovim logom grad Prežek — slovenski kulturno zgodovinski spomenik. Sedanji grad je dobil svoje ime po mnogo starejšem gradu Prežeku, ki je bil v zgodovini prvič imenovan že leta 1251 in je ležal nedaleč nad sedanjim gradom. Lastniki gradu so bili Prežeški gospodje, ki so bili ministerijall brižinskih škofov in Višnjegor-skih gospodov. Ko so prevzeli grad Auer-spergi, so sezidali sedanji grad Prežek. Od starega gradu se ni ohranilo ničesar. Zanj govori le še po naravi utrjen položaj, kakršnega običajno srečujemo, pri vseh s,redL njeveških gradovih in z vrha tega pomola- stega obronka lahko sledimo še v polkrogu umetno speljanemu jarku. Ze za Valvasorja je bil stari Prežek popolna' razvalina in ga ni mogel več posneti za. svojo 'knjigo »Čast Vojvodine Kranj,sike«. Sedanji gradič pa ne sega preko 17. stoletja in bržkone, vsaj tako govori ljudsko izročilo, so zanj uporabili kar material njegovega prednika. Valvasorjev bakrorez, pa tudi sedanje s.anje — tak je bil gradič tudi še za Smoleta in Prešerna — nam ga pokaže kot preprosto stavbo, razmeroma skromne zasnove, zidano v dvoje nadstropij. V tlorisu je stavba pravokotne oblike, zadaj pa ima iz osi pomaknjen prav tako dvonastropen prizidek. Fasada je pre^ prosta, nerazčlenjena, vendar pa je delovala s svojo strmo in mogočno- streho zelo monumentalno v sklopu temnozelenega gozdnatega ozadja s spredaj svetlejšo trato z visokimi topoli, kar daje gradu lep. okvir. Okna so sicer uokvirjena v preproste kamenite okvire, edini bolj poudarjeni člen je orjaški portal. Nehote napravi njegov vrhnji polkrožni del vtis zobatega kolesa, zakaj portal je sestavljen iz menjajočih se večjih in manjših kamnitih klad. Razen fasadne, stene niso ometane, prav tako ne si ene pravokotnega prizidka na začelju. Vendar deluje ta neometan kamen še bolj monumentalno, a take stene nam lahko marsikaj razkrijejo, kar bi sicer ostalo nevidno:' kot gradbeni ma^ terial je uporabljen v vzhodni steni del rimske plošče a spiralnim ornamentom. Ni pa to edini rimski ostanek na Prežeku, že takoj v sadovnjaku najdem kos rimskega stebra, enak, skoraj zasut pa je spodaj pri izviru. V posredni in neposredni okolici je mnogo prazgodovinskih grobov, zlasti v gozdu »Gomili«, ki še čakajo arheologa. Radi predvidene italijanske ofenzive v jeseni leta 1942, je grad zažgala v septembru 1942 XIII. Proletarska Zumberačka brigada. Lastniki gradu Prežeka so bili Auersper-gi. Leta 1805 je kupil grad Franc pl. Klem, toda že 14. januarja 1833. leta postane grad last Andreja Smoleta, ki ga bodrži do 3. februarja 1840. Leta 1878 pa je prešel grad v Langerjevo posest, a sedaj je razvalina ljudska imovina. Kot smo videli grad nima posebnih arhir tekturskih vrednot, a je kljub temu kulturno zgodovinaki spomenik, katerega bi morali ohraniti bodočim rodovom. Ko je bival v gradu Andrej' Smole, na-biratelj slovenskih narodnih pe;smi in pisatelj (prevedel je iz angleščine igro »Varh« ter priredil izdajo Vodnikovih pesmi ter Linhartov »Veseli dan ali Matiček se ženi«), je grad sprejemal odlične goste iz literarnega svei,a, kot n. pr. Stanka Vraza, Anastazija Griina in po ljudskem izročilu tudi Franceta Prešerna, ki je ostajal v gradu po dalj časa in delal družbo bolehnemu Andreju Smoletu. V Novem mestu se vztrajno' trdi, da je v prežešiki kleti Prešernov podpis in to je bilo tudi zapisano v knjigi »Dolenjska metropola«. Ko sem pred meseci natančno, pre-iskal še dobro ohranjeno klet, ni bilo o podpisu nobenega sledu. Nekdanja grajska oskrbnica mi je kazala na steni neko. letnico, ki pa je mlajšega datuma, Ravno ob tej priliki mi je na Gracarjevem turnu lastnica povedala, da je bil Prešernov podpis v prvem nadstropju med okni. Kasneje tudi o tem podpisu nisem našel sledu. Franc Kidrič omenja, da sta se podpisala Anastazij Griin in France Prešeren v prvem nadstropju in da je oba podpisa zasledil takratni lastnik Langer. Na žalost je grad sedaj razvalina, požgan in brez strehe. Ze osem let kljubujejo raz- -kriti zidovi vremenskim neprilikam, a že kaže, da ne bodo zidovi več dolgo vzdržali in da bo tudi mlajši Prežek popolnoma razpadel. Mislim, da ni treba govoriti o pred- OD TU IN TAM o o o nostlh tega gradiča, n- pr. o izredno blagi klimi, da dozorijo fige; kako bi obnovljeni grad koristno porabili, ampak naj samo ugotovimo dejstvo, da ta gradi razpada, da razpada grad, ki je bila last Andreja Smoleta in so vanj zahajali naši kulturni delavci Vraz in Prešeren, kjer so se odpočili; da ta grad razpada v času iko slavimo 1501etnico Prešernovega rojstva! • B. K. šerna in jc podal zgolj lastno klavrno podobo, ne pa velikega poeta (LZ 1926, 522). Z romanom o Prešernu like Vaštetove (1937. L), smo Slovenci dobili prvi življenje-pisni roman v modernem smislu, kakršnega so v Evropi ustvarili Anglež Shackey, Francoz Manrois, Nemca Ziueig, Ludtvig, Rus Vono-gradov itd. Moderni življenje pisni roman terja od pisatelja takega dela, da dobro pozna zgodovinske vire, ki zadevajo pisatelja, njegovo delo in dobo, ter da se zgodovinsko izpričanih dejstev tudi drži v svojem delu. Samo tam, kjer so viri pomanjkljivi, lahko s pomočjo umetniške domišljije ustvarja verjetne domneve, dogodke in like. Zato je tudi roman like Vaštetove mogel nastati le na podlagi večletnega temeljitega študija najrazličnejših razprav in dokumentov o Prešernu. Posledica tega je, da se zategadelj le malokje razhaja z zgodovinsko resnico in Še takrat gre le za manj važna dejstva. Roman je močan zlasti kadar prikazuje življenje Ljubljane, malega avstrijskega mesta mračne meternihovske dobe. Tu in tam zaradi plastične pripovedi spominja na mojster-stvo Tavčarjevega peresa, manj pa je delo opravilo važno nalogo pri populariziranju velikega pesnika med najširšimi ljudskimi plastmi. Drugačno metodo kaže dr. Slodnjaka roman v dveh delih: »Neiztrohnjeno srce« (1938). Zdi se, da je pisatelj namenil svoje delo zahtevnejšemu bralcu, vendar je pisano z ekspre-sionistično metodo, ki se je preživela že v času, ko je roman nastajal in je zato še toliko bolj odmaknjena današnjemu bralcu in času. Preseneča tudi dejstvo, da se Slodnjak, čeprav poklicni zgodovinar, ni držal znanstveno dokazanih dejstev, ampak jih je svojim umetniškim interesom na ljubo izpreminjal. Na ta način se je izneveril načelom modernega živ-Ijenjepisnega romana in se približal romantičnim romanopisom, kakršne predstavljata pri nas Tavčar in Jurčič. Kljub nekaterim uspelim prizorom se zdi, da je pisatelj pokazal premajhno psihološko pasivnost predvsem pa zmožnost, ustvarjati življenjsko in umetniško verjetne človeške like. Pogosto časopisniŠko ohlapno pisani prizori jemljejo vrednost celotnemu delu, za katerega bi se nemara dala uporabiti oznaka, ki jo je sam dr. Slodnjak postavil za Kersnika: »z romantičnimi pripomočki . . ., je fingiral življenje.« Pred vojno in tudi po njej je bila večkrat uprizorjena z uspehom like Vaštetove igra »O Prešernu«, ki pa ni doživela celotne objave v knjigi. Naj bo zaradi izčrpnosti omenjeno na tem mestu tudi na pol leposlovno, na pol znanstveno prešernoslovje slikarja - grafika E. Justina, raztreseno po »Jutru«, razgledniku »Jutra« (1940—1943) in povojnem »Tovarišu«. Tudi to je opravilo svojo nalogo pri populariziranju Prešerna ali morda točneje: prešerno-slovja samega. B—r. Soli bo dovolj. Eno najbogatejših nahajališč soli v naši državi imamo v Tuzli-Poleg tega, da pridobivamo precej .soli v solarnah oib morju, kjer izparevajo morsko vodo, pa sol v Jugoslaviji tudi kopljemo kot druge rude. Zdaj so odkrili nove ogromne zaloge kamene soli v Tuzli, kjer že kopljejo nov izvozni jašek (navpičen rov v zemljo), ki bo globok 410 metrov. Jašek kopljejo že v globini 200 metrov. Inženirji so ugotovili, da je v novih ležiščih nad 24 milijonov ton soli. Nevernim Tomažem, ki so nasedli izmišljenim govoricam v nekaterih dolenjskih krajih da bo sol po 60 dinarjev, pa so si nakupili v zadnjem času kar po več vreč slanega blaga, svetujemo, da naj s soljo ne' štedi jo! Lahko je bodo še dobili kolikor bodo želeli.., Milo iz petroleja.. Precej skrbi povzroča našim .gospodinjam pomanjkanje mila, Marsikdo ve, da .imamo doslej pri nas le majhna količine tehničnih maščob za proizvodnjo mila. Jugoslavija je pred vojno skoraj vse maščobe za milo morala uvažati. Za sedanjo proizvodnjo, mila- moramo uvažati še vedno 96 odstotkov surovin. V Ameriki pa je zadnja leta silno narasla proizvodnja mila iz petroleja, saj so ga samo leta 1948 izdelali nad 400 milijonov kilogramov. Te dni se je posrečilo inženirju Ivu Stojko-viču na Zavodu za industrijska raziskovanja v Ljubljani, da, je dokončno ugotovil način, kako je mogoče iz domačega petroleja izdelovati zares dobro pralno sredstvo. Ze prihodnje leto bo prišlo v prodajo naše novo milo iz petroleja, s katerim je mogoče odlično prati celo v morski vodi, pa tudi v »trdi« vodi studencev. Novo milo bo tekoče, v prahu in v pralnem prašku. V Mariboru uspešno rije pod zemljo »vrfalni krtu. Dnevni časopisi so že poročali o izumu tehnika Požavka in inž. Ranca, ki. sta predlagata, da bi kopali v bodoče kanale pod zemljo s posebnim vrtalnim krtom, ki je iz jekla in železa. Zdaj gradijo z novim strojem odvodni kanal od Splošne bolnišnice do obale Drave. Doslej, so zvrtali v zemljo, zabetonirali in popolnoma zgotovili že nad 15 metrov kanala s premerom 2 metrov. Pa starem načinu kopanja kanalov bi morali podreti več hiš, prekopati ulice in zapreti ceste, poleg tega pa. bi potrebovali ogromno lesa za opaž. Z novim strojem vse to odpade. Nekaj, metrov pod zemljo se pomika jekleni krt počasi naprej;. V njem dela, samo 5 ljudi, med njimi strojnik, ki s krtom upravlja. Cim se gradbišče pomakne za nekaj centimetrov naprej, že pripeljejo do stroja betonsko opeko in jo v obliki cevi zabetonirajo. V rovu imajo položene tračnice, po katerih odvažajo nakopani material, do krta pa vozijo betonsko mešanico in opeko. Pri vsem delu p.a ne potrebujejo v rovu —■ bodočem' kanalu niti ene deske. Velika nesreča na Savi. Na Savi pri Orašju se je zgodila velika nesreča. Zaradi izredno narasle in divje Save brodnik ni hotel prepeljati večje skupine ljudi z vozovi in živino. Tajnik KLO Hasan Nišič, ki je hotel prepeljati v bolnico ženo, je nagovoril ljudi, da so se odpeljali z brodom proti volji brodarja. Ko pa so bili na brodu, se je utrgala jeklena cev in izruval betonski steber na obali, tako da je brod kmalu nato potonil. Potopilo se je 94 ljudi, rešilo pa se je po prvih podatkih le 9 ljudi, med njimi en invalid. Tajnik Nišič in njegova žena sta pri nesreči izgubila življenje. Posebna komisija iz Tuzle preiskuje še nadalje vzroke velike nesreče. Cehi se boje, da bi tudi pri njih kot na Poljskem uvedli valutno reformo (zamenjavo denarja). Zato naravnost oblegajo trgovine in odnašajo iz njih vse, kar se le da dobiti. Cene na prostem trgu so dosegle izredne višine. V Franciji divjajo velike poplave, ki so posledica nedavnih neviht. V francoskih Alpah se je ponesrečilo kanadsko letalo DC-4 »Cutrtiss Redi«. Letalo je bilo namenjeno iz Rima v Pariz Mrtvih je bilo 58 oseb. Kako so elektrificirali Kronovo Ze lani so zadružniki v Kronovem KLO Bela cerkev in pa ekonomija Šmarjeških toplic zaprosili, za električno, razsvetljavo. To so j,Lmi seveda v Novem mestu, in. v Ljiib- : Ijani odobrili. Ker pa gre električnil vodi čil-sto blizu vasi so na okraju sklenili, da bodo dali luč tudi ostalim vaščanom v Kronovem.. Vsi so bili veseli tega, posebno pa še zadružniki, kateri so dali pobudo za to. Dogovorili so se, da bodo drogove pripravili in postavili vaščani sami. Do 20. septembra letos je bilo že vse pripravljeno.. Zadružniki pa .so dali in postavili drogove za električni vod tudi proti ekonomiji Šmarjeških Toplic. Pred dobrim mesecem je poslal DES iz Novega mesta svoje delavce, kateri so začeli z delom. Napeljali so vod po vsej vasi. Tu Pa se je začelo, za kar trdijo nekateri vašča^ ni, da ni prav, tega mišljenja pa smo. tudi mi. Prvi dan so zagorele luči pri treh naj,-ibolj premožnih kmetih: Frkolju, Pirkoviču in Ivančicu, čeravno nimajo hiš skupaj1, pač pa je vsak na drugem koncu vasi- Drugi dan so prišli na vrsto nekoliko manjši kmetje kot je Frkollj), zadnji pa so bili mialii kmetje. Zadružniki pa so bili prav zadnji. Tudi oni so bili v planu,, verjetno pa luči sploh ne bi imieii, če bi jo ne napeljali sami. Sosed Ko-šakov Jože jim je dal žico, tako, da imajo sedaj luč pvecb hlevom, v pisarni in kuhinii. Imeli pa bi jo lahko tudi drugod, saj je napeljava že od preji, potrebno pia; bi bilo le malo .popravila, pa bi imeli luč v vseh gospodarskih zgradbah. V] tem času ko .so se zadružnika ukvarjali s to stvarjo,. pia so v vasi začeli pripravljati gostijo. Vsak gospodar je nekaj dal: kokoš, raco ali pa kaj drugega. Vrsta je prišla tudi na zadružnike. Po »planu« bi morali dati kokoš in 8 litrov vina, zadružniki pa so to raje prihranili za delavce, ki, jim bodo napeljali luč- Ko še delo v vasi ni bilo končano, so se iiz DES Novo mesto pripeljali na. treh kamionih. Gostija se je začela v soboto popoldan p\a\ vse tja do ponedeljka. Vsega Je bilo dovolj, Nihče se ni spomnili na vairče-vanje, tudi taki ne, ki tudi letos niso izpolnili dajatve pri odkupih. Drogovi proti Šmarješkim Toplicam so sicer postavljeni, ekonomija pa bo verjetno morala prirediti posebej kaj veselega, da bo luč posvetila tudi pri nji. Zatirajmo poljske miši Od vseh strani prihajajo pritožbe o Ste-viilni pojlavi poljskih Injišli. /Posameznikji sprašujejo kako in kje bi dobili sredstva za pokončavanje miši. Ze pred časom je Dolenjski list priobčil daljši članek o zatiranju poljskih miši z zastrupljenimi vabami, vendar za to nalogo se KLO in KZ nič ne zanimajo in verjetno čakajo, kdaji jim bo kdo poslal sredstva za pokončevanje. Zdaj je še čas, da KLO, kakor tudi posamezniki organizirajo skupno za(tira.lno akcijo.. Pri OZKZ je na razpolago dovolj barijevega karbonata, s katerim lahko vsakdo zase ali pa za več sosedov pripravi zastrupljene vabe. Kako )ge to pripravi, pove sledeče1 navodilo: Barijev karbonat je prah in učinkuje smrtno, če ga miš požre v mali količini. Da bomo zvabili miš, da bo požrla, strup ji moramo nastaviti vabo. Zato napravimo za vabo zastrupljeni kruh in sicer tako, da med 4 kg moke (koruzne, ržene) primešamo 1 kg barijevega karbonata, dodamo k temu kvas in vode in spečemo iz tega kruh. Iz testa napravimo manjše kose in jih v peči na trdo spečemo. Ko je zastrupljeni kruh spečen in ohlajen, ga zrežemo na majhne koščke, jih še navlažimo, z mlekom in imamo pripravljene zastrupljene vabe za polaganje. Pri peki kruha moramo biti oprezni, ker imamo opravka s strupom. Upo- rabimo staro posodo, katero moramo tudi dobro očistiti. Akcija pokončevanja miši bo uspešna le takrat, če bo skupna in bodo sodelovali vsi kmetovalci. Dan pred polaganj.emi vab .bomo pregledali vse travnike in njive in s peto zaprli mišje rove. Miši bodo napravile sveže rove in v te polagamo po 3—4 koščke zastrupi j enega kruha. Vabe polagamo s pomočjo žice in ne z roko. Ko položimo vabo, pustimo mišje rove odprte. Iz 1 kg barijevega karbonata spečem kruh bo zadostoval za zastrupitev 2—3 ha površin. Delo bo učinkovito, če bo akcija izvedena organizirano, in bomo na ta način rešili velike količine pridelkov pred uničenjem. V TEDNU CEST SO BILI NAJBOLJ DELOVNI V OSILNISKI DOLINI Frontovci v osilniški dolini so v tednu cest raztresti, nakopali in razvozili nad 20m* gramoza, očistili obcestne jarke in kanale ter tako popravili 11 km ceste. Za to delo so se v Osilnici in Bosi j ivi loki pogovorili na masovnem sestanku, zato je tudi tako dobro poteklo. Najbolj sta se trudila Stiimec Alojz iz Ribjeka in Žagar iz Osilnice. ki sta vodila akcijo in skrbela, da je bilo vsak dan lepo število frontovcev na delu. Storjenega bi bilo pa gotovo še več, če jih ne bi vreme oviralo. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva št 7. štev. tekočega računa prt komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.