Cena VSO din
#
Ljudje zahtevajo svobodo, svoboda zahteva ljudi.
Jovan Jovanovič Zmaj.
^Iredniitvo In uprav«: Maribor, Kopallika ul. 6 - Tel. JS-*7 - lihaia vsako soboto Volja letno S« din, polletno 18 din, četrtletno »din, la inuemsfvo letno M din Rokopisi se ne vračalo - Polt.«4ek. raž. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
EN hflESEC IN POL
nas še loči od volitev in že se je začela volilna borba, ki po svoji ogorčenosti in silovitosti niti malo ne zaostaja za volilnimi borbami tako zvane strankarske dobe našega parlamentarnega življenja, čeprav se po obliki od njih deloma loči. Razlika med današnjo in takratno volilno borbo je le v tem, da danes nimamo več 14 strank in strančic, ampak le dve skupini, od katerih je ena bolj v obrambi, dočim druga ostro in bojevito napada.
Nekateri listi prinašajo cele strani polne velevažnih »odkritij« in »izsledkov« o politični preteklosti tega ali onega političnega nasprotnika ter poročila o sejah, »ki jih sploh ni bilo«, oziroma pri katerih je bila navzoča le »peščica zaslepljenih pristašev«, ali pa »množice navdušenih somišljenikov«. In ti ljudje so ali »ostro kritizirali izdajstvo glavnega odbora« ali pa so se solidarizirali z »modro politiko svojih velikih voditeljev«. Človek, ki bi vse to od zunaj opazoval, se gotovo ne bi mogel ubraniti vtisa nese malenkostne klavrnostl, v katero je zabredlo naše politično življenje v času, J<o se strankarstvo ni moglo javno in odkrito uveljaviti.
Toda vse to politično prerekanje ima ^di eno dobro stran: poučilo je vsakogar, ki se je morda še na tihem bavil z mislijo, da se dado stranke kar tako z dekretom odpraviti, o nemožnosti takih * teorij. Jasno je, da je kljub poizkusom raznih vlad od živkovičeve naprej ostalo razpoloženje naroda enako in da se narod še danes loči po svojih usmeritvah kakor pred leti, kajti politično življenje naroda in stranke je bolj žilavo, kakor bi s' morda kdo predstavljal ali želel.
Izredne politične prilike, v katerih živimo, posebno pa zunanje-politični dogodki, so dali našemu političnemu boju posebno obeležje, saj se vrši volilna borba v veliki meri pod zunanjepolitičnimi gesli ter se ena kakor druga skupina skli-cuje na razvoj dogodkov v tujini, poseb no na češkoslovaškem. Ti dogodki so Potrdili vsaki skupini nekaj: enim zunanjepolitično, drugim pa notranjepolitično koncepcijo in tako skušata obe skupini svetovnopolitični razvoj kar najbolje grabiti in iz tega razvoja kovati svoj politični kapital.
§e_ nekaj je značilno za sedanji boj: združitev najbolj raznolikih političnih struj, ki se pod običajnimi pogoji nikoli ne bi znašle v isti fronti. Na obeh krajih So najbolj navdušeni borci, pa tudi na-sProtniki narodne in državne edinosti — Pojav, ki bi bil v kaki drugi državi ne-niogoč, ker tam volilna taktika radi drugačnih volilnih zakonov ni tako važna kakor pri nas.
Ta volilna taktika je tudi vzrok, da je korala marsikatera skupina omiliti ali £elo izpremeniti svoje politične smernice, kl so se zdele še pred leti trdna osnova, l13 kateri je stala stavba njihove politike ln njihovega pogleda na življenje, če na Primer čitamo »Jutro« ali »Slovenca« kakih pet ali šest let nazaj, bi vsaj, kar se "če notranjepolitične usmeritve, oba naša J[?dilna dnevnika komaj spoznali, ali pa P* iu začeli morda celo zamenjavati. Taja primerjava bi bila tem bolj zabavna, dalje nazaj bi listali in primerjali oba dnevnika.
Vse te izpremembe pri usmeritvah na-fih strank pa — tako se vsaj zdi — niso jroele skoro nikakega vpliva. Ostalo je Kakor doslej še vedno nekako ob strani 'n v ozadju in nihče ne more presoditi, kakšno je njegovo pravo, nepotvorjeno Mnenje o tistih, ki so se vedno radi nanj sklicevali in se proglašali kot edini glasniki njegove volje in njegovih želja.
Upamo, da nam bo 11. december pri-?,®8el. kar se tega tiče, dovolj jasnosti. Voditelji obeh skupin, skupine »zadovoljen« in skupine »nezadovoljnih«, ki si °®ta stali pri volitvah nasproti, so se večkrat izjavili, da bodo pomenile volitve Plebiscit za dosedanje upravljanje naše p -ave, ali za izoremembo tega uprav-janja. Nai bi ta plebiscit našemu narodu ne prinesel novih razočaranj, ampak sre-^Jn^zadovoijstvo.	jad.
ŠIRITE ..EDINOST"
Med in mieko se bosta tedila po deželi
Novi p. n. naslovniki,
ki prejmejo lisk na ogled, naj ga izvolijo takoj naročiti . zadostuje dopisnica -ali vrniti I
živimo v času, ki se sedaj na splošno imenuje predvolilna doba. Vsepovsod se opaža velika živahnost: na ulici »npo vseh javnih lokalih. Ljudje na vse načine komentirajo o nastali situaciji in ugibajo, kdo bo kandidiral in komu bodo izrazili svoje zaupanje s tem, da mu bodo dali svoj glas. Razpravljajo celo o tem, če bi bila umestna abstinenca.
Iz kraja v kraj pa že romajo razni »politični romarji« in vršijo zelo koristno delo v narodov dobrobit: volilno agitacijo. To so tisti romarji, ki bi radi dobili volilne glasove, da bi lahko postali zastopniki ljudstva, t. j. narodni poslanci. Veliko jih je, ki imajo že davno, davno željo postati narodni poslanec, ter tako po svojih močeh prispevati največ, vsak na svoj način, za narodov blagor. Zato sedaj kar tekmujejo med seboj, kdo bo storil več koristnega ,ali s^daj vsaj zaenkrat obljubil. Od vsakega slišiš, da se bo zavzel za kričeče potrebe svojega kraja in ljudstvu nudijo različne obljube: tu bo zrastel nov most, regulirala se bo struga tega ali onega potoka, popraviti je treba ceste, šola je v slabem stanju in je potreba temeljite- remedure, brezposelnost je treba odpraviti itd. Vse to hočejo ti ljudje zahtevati, in doseči v parlamentu. Naštevajo še druge kričeče potrebe in
slikajo narodu, kako bo lepo življenje, če postanejo oni narodovi zastopniki. Vsega bo dovolj. Po deželi se bosta pričela spet cediti med in mleko.
To je vse lepo in prav. Narodu se da vse naslikati in obljubiti. Ne pomislijo pa ti gospodje kandidati, da obljube terjajo dejanj. Narod je že zdavnaj sit obljub, narod terja dejanj, dejanj, ki bodo služila koristim splošnosti ljudstva, ne pa mogoče osebnim koristim narodovega zastopnika ali pa politični skupini, kateri on pripada. Narod bo dal in izkazal svoje zaupanje tistemu kandidatu, katerega bo on sam postavil, ne pa tistim, ki ga postavi kaka skupinica za zelenimi mizami.
Narodov zastopnik pa mora biti vreden izkazanega mu zaupanja. Za vse delo, katerega bo vršil, mora biti narodu odgovoren. Ne pa tako, kot se je delalo do sedaj, čim so volitve minile, so kar čez noč izginili vsi ti »zastopniki«. Narod pa je ostal spet sam in razočaran s polnim naročjem obljub brez deganj, brez kruha, ki so mu ga prej obljubljali razni politični špekulanti. Tega mora biti enkrat za vselej konec in tega naj se zavedajo bodoči narodni zastopniki, da se bo od njih v bodoče veliko zahtevalo.
Dičvanov.
Učimo je iz fvoiifi napak!
O kmetski krizi se je vsepovsod že mno go govorilo in se še danes mnogo govori. Le mi kmetje smo bili tihi, zarili smo se v svojo zemljo in v svoje domove, stiskali smo zemljo z vso silo, da bi nam dala kar največ iz sebe in nas obvarovala vsaj pred naihujšim.
Povsod se govori in piše, da je kmetov v naši državi največ; zato je tem bolj čudno, da kljub svoji številnosti nima tistih pravic, ki mu pripadajo, pač pa imajo tisti, ki nas izkoriščajo vse pravice.
Včasih so se vse stranke in vsi tisti, ki hočejo biti voditelji našega naroda, briga-fi za kmeta in delavca, seveda le v času volilnega boja, ko so bile v škripcih za glasove. Tedaj so bile vse stranke najboljše in so materinsko skrbele za kmeta in delavca, ko pa je bil na volišču oddan zadnji glas, so na vše svoje lepe obljube pozabile, po volitvah jim kmet in delavec že nista pomenila ničesar več. Te žalostne izkušnje, da nas namreč vsak vidi le tedaj, ko nas potrebuje, nas še niso iz-
učile, da bi začeli hoditi po svoji, po novi poti.
Do danes se vse te slabe stvari niso nic izpremenile, zopet govorijo o tem, kako delajo za nas kmete in delavce, mi pa bomo ostali v gospodarstvu tam, kjer smo bili, med tem, ko se naši reševalci tiščijo po raznih pisarnah in delniških družbah. Ti ljudje dobro vedo: čim slabše se godi kmetu in delavcu, tem bolje gre njim, ker dobijo vse, kar potrebujejo od kmeta in delavca bolj poceni.
Zopet smo pred volitvami in zopet bo do poskušali nas hvaliti in farbati, toda mi moramo biti sedaj bolj oprezni, kakor smo bili preje, trezno moramo preudariti in pogledati nazaj v zgodovino našega političnega boja, da bomo vedeli, komu bomo zaupali svoje glasove.
Zato pa proč s tistimi, ki bodo veliko govorili, dejanj pa nam ne bodo pokazali nobenih.
Miha V e r š e c, Bizeljsko.
Križev pot Velike Brltanile
Zunanja politika Velike Britanije je v zadnjem času doživela toliko neuspehov, da se je vera v nepremagljivo silo svetovnega imperija že zelo omajala. Kakor da se hoče kos za kosom od te ponosne stavbe, ki je bila postavljena za stoletja, od-krušiti. Doslej je znala Velika Britanija vsak svoj neuspeh z diplomatskimi akcijami tako sijajno kriti, da je postalo prislovično: Velika Britanija sicer izgublja bitke, a zmaguje v vojnah. Toda prav v zadnjih tednih postajajo angleški neuspehi vedno očitnejši in vedno bolj kažejo šibke točke britskega imperija.
Egipt, Indija s svojim nacionalnim gibanjem, Irska, Abesinija, Španija, Palestina, Monakovski sporazum in padec Kantona, vse to so postaje križevega pota, ki morda še davno ni končan, če se ozremo samo na tiste postaje, ki so
nam še iz zadnjih mesecev v spominu, spoznamo, da je med njimi neprekinjena vzročna zveza in da si sledijo z neko naravnost železno zakonitostjo, šibkost, ki jo je pokazala Velika Britanija v varova nju svojih interesov, ko so Italijani zavzemali Abesinijo, je omogočila Italiji in Nemčiji, da s podpiranjem palestinskega upora poizkusi uresničiti svoje politične cilje v Španiji. Tudi tu bi se jim Velika Britanija umaknila brez diplomatskega boja za ceno nekaterih industrijskih koncesij, da se niso sami Španci temu barantanju za lastno zeml|o postavili po robu.
Potem pride Monakovo. še danes trdiio nekateri, da monakovski sporazum za Angleže ne pomenja ničesar drugega, kakor orenustitev male državice, v kateri niso imeli nosebnih interesov, močnejšemu nasprotniku.
Toda temu ni tako. Danes je iasno, da v Monakovem ni šlo zgolj za Češkoslovaško, nego za večie stvari, za tiste velike stvari, o katerih je Chamberlain izjavil, da bi bile
vredne, da se Anglija za nje bori: namreč za ravnotežje, za prevlado v Evropi. Dolga leta je bilo najvišje načelo angleške zunanje politike, da ne pripusti nobeni državi v Evropi do prevelike moči na škodo drugih držav. To načelo, radi katerega je Velika Britanija stopila v svetovno vojno, se je v Monakovem prvič očitno prekršilo.
še ena postaja od britanskega križevega pota nam preostaja: Kanton. Japonska zasedba Kantona predstavlja za Kitajce gotovo strašen udarec, ki bo postavH njihovo požrtvovalnost in njihov patriotizem pred težko preizkušnjo, sai se začenjajo s to zasedbo tudi velike tržave z dobavo orožja. Dejstvo, da ie zbežalo iz Kantona šest sedmin prebivalstva (polovico toliko kolikor je nas vseh Slovencev), kaže, da se kitajski narod z napadalci ne bo tako naglo sprijaznil. Toda padec Kantona ima Še drugo, prav tako važno stran; okrnitev angleških in francoskih interesov v Hongkongu in francoski Indokini. Prav gotovo ie, da bi si Japonci nikoli ne upali zavzeti Kantona, če jih ne bi opogumil Hitlerjev uspeh v Monakovem.
Vse to so težke rane, na katerih boleha britanski Imperij, toda smrtne seveda še davno niso, kakor jih je hotel še pred nedavnim označiti del evropskega tiska, kajti Velika Britanija ima proti njim izborno zdravilo: politiko nepopustljive in trdne obrambe, saj je doživela Velika Britanija vse te neuspehe še brez vsakega boja. Vedno večja propaganda, ki se vrši za uvedbo splošne vojaške dolžnosti, pospešeno oboroževanje ter besede nekaterih angleških politikov, kl so spoznali nevarnost, v katerem se država nahaja, so znaki, da se bo morda angleška zunanja politika že v doslednem času izprcmenMa. Ob vprašanju kolonii se bo morda že prav kmalu nokazalo, katero pot namerava hoditi Velika Britanija.
Vsa ta vprašanja se ne tičejo zgolj Angležev in njihovih nasprotnikov, ampak skoro vseh narodnosti sveta, kajti koristi Velike Britanije se, kakor kaže kitajski ki češkoslovaški primer, zapleteno prepletajo z življenjskimi vprašanji drugih narodov.
ja**.
Narodne manjšine v Evropi
že pred desetimi leti je izdal znani češki statistik Jan Auerhau knjigo, v kateri obravnava številčno stanje narodnih manjšin v poedinih evropskih državah. Po njegovih podatkih je Portugalska edina država v Evropi, ki ne pozna narodno-jezikov-nih manjšin.
Manj kakor 5 odst. vsega prebivalstva štejejo narodne manjšine samo v petih državah. To so švedska (Finci, Laponci); Danska (Nemci, prebivalci otokov FarO); Italija (Slovenci, Hrvati, Nemci, Francozi, Albanci, Grki, Katalonci); Nemčija (Poljaki, lužiški Srbi. Litvanci. Danci, Čehi, Holandci, Madžari in 120.000 Slovencev in Hrvatov): Anglija (Kelti, ki govorijo irski in škotski jezik).
Več manjšin, ali še vedno manj od 10 odstotkov vsega prebivalstva ima Albanija, Francija in Estonija.
40 odst. manjšin imata Romunija in Poljska.
Nad 50 odst. manjšin ima Turčija. V Belgiji in Švici pa nima nobena narodnost pretežne večine.
Po Auerhanu štejejo narodne manjšine v Evropi okoli 60 milijon6v, to je 15 odstotkov prebivalstva tistih držav, v katerih živijo te manjšine.
Iz vsebine:
Alasa kmečka zbornica Kai je z mariborsko radiooddajno postajo ? Okou akademije znanosti in umetnosti Zunanjepolitični in notranjepolitični pregledi
▼
7 dni
domačih
Nj. Vel. kraljica je obolela in mora radi napada, ki je nastal iz obolenja žolča, nekaj dni počivati.
% Umrlega kneza Arsena so v nedeljo prepeljali v domovino in svečano pokopali v grobnici na Oplencu. Po vsej državi so bile maše zadušnice in na dvoru imajo globo žalovanje.
Kipar Ivan Meštrovič je izjavil, da so vse vesti o njegovi kandidaturi neresnične.
* Dr. Ante Trumbič, bivši minister in prvak Združene opozicije, je hudo obolel in zato najbrž ne bo kandidiral.
Zagrebški in ljubljanski konzul dr. Freund und dr. Bemhard sta prišla v soboto v Maribor in obiskala predstavnike oblasti.
Bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič bo kandidiral na listi dr. Mačka v Sarajevu. Hrvatska kmetska stranka bo postavila tam seveda tudi svojega lastnega kandidata.
Univerzitetni profesor dr. Mihajlo Rostohar, ki predava na univerzi v Brnu, se je mudil nekaj časa med nami.
& Dimitrije Ljotič, vodja gibanja »Zbor«, je bil v četrtek radi prepovedanega zborovanja aretiran.
Priprave za volitve so že v polnem teku. Vršijo se konference in sestanki, na katerih se volijo, ali pa tudi določajo volilni kandidati. Zdi se, da bodo ostale vendarle samo tri liste: lista JRZ s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem na čelu, lista združene opozicije s socialisti in JNS ter s krščanskimi socialisti in delom bivše SLS s predstavnikom dr. Mačkom ter tretja Ljotičeva lista, ali lista gibanja »Zbor«. Glavni boj se bo bil med prvima dvema listama. Ugibanja in želje, da bi tudi bivši minister dr. Maksimovič z bivšim ministrskim predsednikom Uzu-novičem in drugimi člani JNS, ki se ne strinjajo z volilnim sodelovanjem na listi dr. Mačka, postavili svojo listo, so se, kakor vse kaže, izjalovile, člani JNS, ki se radi svojega neizprosnega unitarizma niso mogil odločiti, da podprejo listo Združene opozicije, se bodo bržčas opredelili na listo JRZ, ki še najbolj odgovarja njihovi ideologiji.
Za »Pohorski dan« v Mariboru, ki se bo vršil 30. t. m., vlada že sedaj veliko zanimanje. Vršile se bodo drvarske tekme in veliko prireditev, ki jih Mariborčani še niso videli. Izšel bo tudi pester »Pohorski list«.
% 31. oktober 1918. predstavlja v zgodovini Jugoslavije pomemben datum, saj je to rojstni dan jugoslovanske vojne mornarice. Tedaj se je končalo avstrijsko gospodstvo nad našim Jadranom, in stare črno-žolte zastave so se za vedno morale umakniti našim novim jugoslovanskim. Jugoslovanska vojna mornarica si je upravičeno izbrala ta dan kot dan svoje krstne slave in ne-le po vsem našem morju, ampak tudi po vsej naši državi se ta dan spominjamo tedanjih zgodovinskih dogodkov. V Mariboru bo že v soboto ob 19. uri slavnostna seja vseh združen, odborov JS v lovski sobi hotela »Orel«, nakar bo sledil v spodnji dvorani družabni večer. V nedeljo, 30. oktobra pa bo v sokolski (Union) dvorani slavnostna akademija, na kateri sodelujejo vse mariborske organizacije PJS. Razvili bodo tudi dve zastavi, ki jima bosta kumo-vali ga. Angela dr. Juvanova in ga. Sto-kova.
625 volišč bo v Dravski banovini.
To je precej več kakor pri zadnjih volitvah, ker je državni odbor za volitve odločil, da na nobenem volišču ne sme biti več kakor 1000 volilcev.
$ V Zagrebu bodo zidali palačo Oficirskega doma, ki bo stala 7 milijonov dinarjev.
Kongres Zveze planinskih društev
je bil v Beogradu. Zveza šteje 29.845 članov, od tega jih je v Slovenskem planinskem društvu včlanjenih 10.445. Za predsednika je bil izvoljen dr. Fr. Tominšek.
* Razstava »Tri leta dela vlade dr. Mliana Stojadinoviča« je zdaj predstavljena iz Novega Sada v Banja Luko.
Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo je sklenjen. Pogajanja, ki so se pričela, ko je bil nemški gospodarski minister Funk v Beogradu, so zaključena. Poleg drugega so se zedinili, da se prepreči kolebanje nemške klirinške čekovne marke ter da sc marka ustali na
«4.30—14.70 din.
* Jugoslovanski poslanik v Varšavi
Aleksander Vukčevič je izročil predsedniku poljske republike svoja poverilna pisma.
$ Na dan vseh svetnikov se ob pol
11. uri zberejo na pobreškem pokopališču narodne organizacije, da počastijo spomin vojnih žrtev in borcev za svobodo.
Kdo	da vel
Zadnji dnevi so znova vznemirili evropsko politično ozračje. Ko se je že zdelo, da je
vprašanje češkoslovaških dokončnih mej
že tik pred rešitvijo; saj je češkoslovaška že dovolj žrtvovala za mir, ter da bo razen nekaterih obmejnih krajev z madžarsko večino, ki bodo brez plebiscita pripadli Nemčiji, češkoslovaška obdržala vsaj tisto ozemlje, na katgrem strnjeno prebivajo Slovaki in Podkarpatorusi, so se vsa prizadevanja češkoslovaške, da bi se sporna vprašanja rešila med obema prizadetima državama, razbila na madžarski nepopustljivosti, ki dokazuje, da se Madžari zanašajo na
aktivno pomoč Italije,
ki je madžarsko-poljska prizadevanja po skupni meji že mnogokrat sicer neoficial-no podprla. Kakšne koristi si Italija obeta od podpiranja teh stremljenj, za sedaj še ni mogoče predvidevati, gotovo pa je, da se ta načrt vsaj deloma loči od
načrta Nemčije,
ki hoče ohraniti Podkarpatsko Rusijo Češkoslovaški. Morda presoja to vprašanje iz vidika morebitne ekspanzija proti vzhodu, pri čemer bi ji prijateljsko podrejena češkoslovaška tvorila boljše izhodišče, kakor Madžarska, ki si je še vedno ohranila več samostojnosti kakor češkoslovaška, ki je vso svojo zunanjo in notranjo politiko sousmeriia s politiko Nemčije.
Pri tej borbi za svojo zemljo ima češkoslovaška le eno zaveznico, s katero bi mogla v danem primeru računati:
Kitahka krvavi
»Japonski vojaški pohod na Kitajsko, je podoben Napoleonovemu vojaškemu pohodu nad Moskvo leta 1812. Tudi, če prodrejo še tako globoko v deželo, tudi če zasedejo še več provinc — vedno ostane tu še razsežna in pomembna zemlja, ki je nepremagljiva in polna sovraštva do Japoncev. — (»Deutsche Wehr«, dec. 1937.)
Odstavek, ki smo ga postavili na čelo našega sestavka je tem bolj zanimiv, ker uradnemu glasilu nemške vojske pač nihče ne more očitati kake pristranosti in prevelike naklonjenosti do Kitajcev, čeprav bi ta odstavek danes po Anschlussu Avstrije in Sudetov ter po monakovskem sporazumu iz taktičnih razlogov najbrž v Nemčiji ne zagledal belega dne.
Kmalu bo že eno leto in pol, odkar so nastali v Pekingu prvi japonsko-kitajski spopadi in od tedaj prodira japonska vojska kljub junaškemu odporu Kitajcev vedno globlje in globlje v notranjost, bombardira s svojimi aeroplani mesta in vasi, jemlje kos za kosom kitajske zemlje ter osvaja eno kitajsko mesto za drugim. In vendar je še danes, po skoro enainpollet-ni borbi več kakor za eno tretjino celotne evropske površine nezavzete in več kakor za dve tretjini evropskega prebivalstva izven območia japonskega vpliva in japonskih bomb. Japonska je vložila v to vojno že milijarde, toda njeni uspehi so praktično samo prestižnega značaja, saj je znano, da napredujejo japonske čete samo po prometnih žilah, po železnicah in rekah, v osrčje Kitajske pa že zaradi pomanjkanja cest in železnic ne more prodreti. Na oženi Iju, ki so ga Japonci zavzeli že takoj v začetku svojega pohoda ali celo nred šestimi leti, ko so si podvrgli Mandžurijo in Džehol, pa se borijo oddelki uporniikov-partizanov, ki so, kakor poročajo poročila, izborno oboroženi in imajo pred Japonci še to prednost, da poznaio zemljo, na kateri se boi vrši. Nekateri poročevalci cenijo njih število na četrt milijona niož.
Japonci zatrjujejo, da se ne boriio proti Kitajcem, ampak le proti kitajski vladi, ki jo predstavlja maršal čangkajšek. Ta vlada ie komunistična, zatrjujejo po preizkušenih evropskih receptih, in opravljajo la-ponci s svojim boievanjem na kitajskih tleh ter z bombardiranjem kitaiskih mest prav za prav uslugo celotni.civilizaciil, vse mu človeštvu, posebno pa kitajskemu narodu.
Kako sodi kitajski narod o tej jnnonski ljudomilosti. kažejo ogromne množice, ki zapuščajo kitajska mesta, preden vkorakajo laponci (sedai iih je samo iz Kantona in Hankaua en milijon in poli. Zdi se. da ti ljudje raje živijo v nomanikaniu in bedi begunstva, kakor da bi hoteli uživati nod ianonskim vrstvom vse velike pridobitve civilizaciip lasno je. da bi kitaiski odnor. sai sami lanonci Priznavajo da se upira ves narod, tudi no kakem odstopu Čang kajšeka ne prenehal.
Romunijo,
katere življenjski interes je skupna meja s češkoslovaško, s katero je v živahnih trgovskih stikih in iz katere uvaža prepotrebno orožje, ne glede na to,^ da ji je Češkoslovaška po svojem položaju zaveznica proti revizionističnim težnjam Madžarske.
Razumljivo je torej, da hoče češkoslovaška pritegniti Romunijo k sodelovanju pri razmejitvah z isto upravičenostjo, kakor hoče Madžarska, ki Romunijo odločno odklanja, češ, da ni velesila, in odločati imajo samo velesile, pritegniti Poljsko.
Odločili pa ne bosta niti češkoslovaška ali Madžarska, ampak
koristi evropskih velesil,
ki si, kakor vse kaže, niso čisto edine, čeprav ni nobenega upanja, da bi tako neznatno nesoglasje povzročilo kak resnejši nesporazum med njimi, saj ga bodo znali za ceno kakega drugega naroda med seboj pornavati in je nemški zunanji minister že odpotoval v Rim, da tam posreduje. Kot ilustracijo, ki pa pri teh pogajanjih ne bo igrala nikake vloge, nam je treba še označiti
razpoloženje prebivalcev samih,
ki jih seveda ne bodo po monakovskih načelih mnogo vpraševali. V Užhorodu in v drugih mestih Podkarpatskc Rusije se vršijo v zadnjem času navdušene manifestacije za češkoslovaško-ukrajinsko skupnost in je moral ukrajinski ministrski predsednik Brody odstopiti, ker je proti Madžarom preveč popuščal. Na njegovo mesto je stopil monsignor Vološin.
□ Tudi Slovaki na Madžarskem zahtevajo svoje pravice. Narodni svet madžarske narodne manjšine, ki predstavlja 300.000 Slovakov, je poslal madžarski vladi spomenico, v kateri zahteva iste pravice, kakor jih imajo Madžari na češkoslovaškem. Menda brezuspešno, ker teh Slovakov uradno sploh ni.
□ Združene države ameriške bodo, če gre vera poročilom, zaščitile položaj Židov v Palestini, če Velika Britanija ne bo znala narediti reda. V Ameriki so prepričani, da je treba obljube, ki so jih dali Židom, da bi podprli antanto, držati in jim dovoliti svobodno vseljevanje.
□ Roosevelt je govoril v radiu. Označil je vodilne ideje svoje zunanje politike. Dejal je, da si vse človeštvo želi miru, ki ga pa ne more biti, če zamenja vlado pravice vlada nasilja. Politične izpre-membe se smejo vršiti samo mirnim potom in ob popolnem spoštovanju pogodb.
□ Dr Tuka, ki je bil pred 10 leti radi veleizdaje obsojen na 15 let ječe, ic bil izpuščen.
□ Iz Španije poročajo, da so republikanske čete osvojile vse, kar so frankov-ci v zadnjih dneh zavzeli.
□ Pri francoskih nadomestnih volitvah v senat so desničarske stranke precej napredovale. Volilni zakon predvideva precejšnje podpiranje malih kmetskih okrajev, saj ima Pariz s 4 milijoni prebivalcev prav za prav le 24 krat toliko mandatov kakor vsaka občina, pa če bi imela le 200 prebivalcev. Te volitve pač ne kažejo razpoloženja francoskih delavcev.
□ Agencija Stefani, ki je o vseh dogodkih posebno v Rusiji sijajno poučena, je prinesla poročilo, da so Stalina ubili. Vesti, ki so jih tudi nekateri jugoslovanski listi ponatisnili, so se izkazale kot neresnične.
7 tim
svatu _
□ Angleški konservativni dnevnik »Ti' nies« je bil v tem tednu že štirikrat v Nemčiji zaplenjen.
□ V pravdi, ki teče proti nemškim vohunom v Newyorku, je vzbudilo precejšnjo pozornost izginotje enega izmed glav* nih aktov proti obtožencu Rumrichu. Akt se je na skrivnosten način zopet pojavu.
□ Na kongresu radikalno socialistično stranke v Marseillu je vzbudil poleg go-vora trgovinskega ministra, ki se je zavzema! za nova pota v francoski trgovinski politiki, govor-predsednika stranke m ministrskega predsednika Daladiera, ki je zagovarjal svoio zunanjo politiko pod geslom obdržanje starih in pridobivanje novih prijateljev.
□ Tanganika liga, v kateri so vsi južni Afrikanci, ki se ne marajo vrniti pod nemško oblast, ampak hočejo ostati angleški podaniki, je poslala v Anglijo več protestov proti vrnitvi nemških kolonij.
□ Turški predsednik Kemal paša Ata-turk, o katerem smo poročali, da je le malo upanja na ozdravljenje, si je opomogel in je, kakor pravijo poročila, ze izven nevarnosti. To je sedaj že drugič ali tretjič, ko je Ataturk presenetil svoje zdravnike s svojo trdoživostjo.
□Vlada Velike Britanije je na svoj_i zadnji seji že načela vprašanje nemških kolonij. Južnoafriški vojni minister Pit' rovv je že na poti v Evropo. Ustavil se jc v Lisaboni, kjer se je razgovarjal z raznimi politiki.
□ V Klajpedi je tamkajšnja nemška manjšina ponovno zahtevala popolno avtonomijo. Zdi se, da se bo vse skupaj tudi tu tako razvilo, kakor na češkoslovaškem.
□ Na Dunaju bo, tako pišejo listi, verouk na srednjih šolah neobvezen ter sc bo kakor ostali neobvezni predmeti poučeval v popoldanskih urah. S to odločbo nastaja zanimivo vprašanje, ali jo bodo tudi ostale države, ki šo v prijateljskih odnošajih z Nemčijo, posnemale.
□ Bivši francoski veleposlanik v Berlinu Francois Poncet je dobil za svoje izredne zasluge za Nemčijo od zunanjega ministra Nemčije Ribbentropa najvišje nemško odlikovanje, ki ga doslej še ni dobil noben Francoz.
□ »Osservatore Romano«, uradni list Vatikana, z vso ostrostjo še nadalje napada cerkveno politiko nacionalnega socializma, ki razlašča cerkvene in samostanske posesti v Avstriji ter ukinja verske šole.
□ Zunanji minister Velike Britanije
lord Halifax in bivši minister Lloyo George sta imela skoro istočasno govof v radiu. Prvi je zagovarjal Chamberlai-novo politiko ter poudarjal potrebo prijateljskega sodelovanja z vsemi velesila-5 mi, drugi pa je Chamberlainovo popu-5 ščanje obsodil.
□ Japonci so zavzeli kitajski mesti Kanton in Hankau. Vlada je izjavila, da hoče prisiliti čankajška k odstopu. Doslej še ni znano, ali se jim bo čankajšek udal.
□ Vojvoda Kentski, brat angleškega kralja, je imenovan za guvernerja Avstralije. Po mnenju listov pomenja to, da je Velika Britanija še vedno trdna ih edina.
□ V Pragi so inieli velike demonstracije proti Židom. Nemci so za to Čehe zelo pohvalili.
Britanski konjeniški vod straži železnico v Jeruzalemu pred arabskimi vstaši, ki pa imaio kljub svoji maloitevilnostl prednost pred tuiimi vojaki, ker dobro poznajo ozemlje, v k«*
tereni se dnevno vršijo borbe.
Tedensko zrcalo
Vprašanje radiorevijam
»N. S.-Funk«, tednik za radiofonijo, k! izhaja v Berlinu, je v času češkoslovaške krize prinesel mesto programa češkoslovaških postaj to-le notieo:
»Ker se je češko razbojniško ljudstvo z umori brezpravnih ITiož, žepa in otrok samo j?ločilo iz kroga kulturnih narodov, ne nameravamo prinašati njegovih radio-progranipv.«
Ta notjca sama pač ne bi bila vredna, da jo |e danes objavljamo, saj smo v tistih časih, ko čehi še niso bili tako kulturni, da bi spoznali blagodati ?;ve?e ? Nemčijo, brali še vse drugačne stvari, zanima nas le, ali stojijo tudi naše tri radio^ revije na istem stališču, da jim še sedaj ni bilo mogoče pravočasno dobiti ceškor slovaških programov.
»Slovenski delavec11 e vi««lo-vanstvu in dr. Beneiu
V zadnji številki »Slovenskega delavca« beremo nekaj zanimivih zunanjepolitičnih opazk, ki so vredne, da se ohranijo še poznim rodovom- Navajamo le nekaj mest', »Vseslovanstvo je torej nekakšen slovanski rasizem • •	—	Posebno vzpodbUT
dno je sledeče mesto:
»Glavni pobornik tega neslovanskega vseslovgnstva je b>l bivši predsednik čer ' škoslovaške republike dr. E. Beneš, ki je svoje vodilne politične smernice že ebja-* vil leta 1927. Iz češkega naroda so torej na stali glavni poborniki za vseslovanske gibanje, ki je sedaj doživelo katastrofalen polom in mora češki narod za to plačatj drag račun, med tem ko se prvoberitelji vseslovanstva sprehajajo pp švipi in mar* ksiati stavljajo predloge za Nobelovo mirovno nagrado.«
Na zadnji strani v zunanjepolitičnem Pregledu o?načuie (Ir, Beneša še lepše: »češke svobodomiselne lože so sklenile, da se prostovoljno razide, jo. Vodilni framazoni se namreč boje, da ne bi bili zaradi neugpehov svojega delovanja poklicani na od£°voj. Eden od vodilnih framazonov, t. j, bivši predsednik > republike, dr- Beneš, se je odgovornosti, kakor znano, že izognil s tem, da je z vsem svojim premoženjem odšel v Švico.«
Ali ni to naravnost sijajna povedano? Posebno mesto o premoženju priča o vi* soki morali tega odličnega Usta, Samo ne« kaj smo še pogrešali: Ali ni b'1 dr. penes tudi Žid? Kako lepo bj bilo, Če bi se »Slovenski delavec tudi V tej točki strinjal 9 svojilni informatorji in gospodaril-
Vesti, da bi bil dr. Beneš odpotoval Švico, so se izkazale kat laž. Dr. Benes je šele pred kratkim zapustil Č8R in se je odpeljal v Anglijo-
te v volilnih pisarnah s«
pozna razlika
Ob 10-letnici naše radio-oddajne postale
Kai le i mariborsko pojlalo?
Takole jo opisuje nedeljski »Slovenec«
Pjsarne opozicijskih skupin so bile da-nes polne. V njih so se prepirali razni kandidati, V teh pisarnah človek prav nič ne opaža živahnosti in elana, ki vlada v .1RZ prostorih, kjer teče delo lepo od rek in se vse izvršuie točno po izdelanem načrtu. Vsak dan prihaia v te prostore minister dr. Krek, kjer daie navodila uradni štvu in po več ur nadzoruje dele.
človek bi sodil, da je glavna napaka pri opoziciji, da v njihove pisarne ne prihaja nikak minister ,ki bi daial uredništvu pa-Vodila in več ur nadzoroval njihovo delo. Morda pa bodo itidi opo*leionalne skupile še v zadnii grf spoznale, da gre cela stvar samo tedaj napref. če daie nekdo navodila in nadmeruie delo, ne pa če se kot čnaki med enakimi prepirajo!
Delo vlade xa »leveniko delavstvo
N*<jeij§ki »Slovenec« v svejem uvodniku takole o?načuje pplitiko vlade preti slovenskemu delavstvu in preti marksistič* n»n agitatorjem: »Slovensko delavstvo je toliko zavedno, da bo te marksistične agitatorje še pred volitvami vprašalo, kai jim ie zlega storila sedanja vlada, da sp naenkrat začutili potrebo hujskati proti njei? Morda nai bi bil to izraz hvaležnosti, da 'Hh ie pustila po zbornicah in drugih ustanovah, ko že davnQ ne predstavljajo resnič nega mišljenja delavstva? Morda je to zahvala jcg social n>o zakonodajo zadnjih lot, !<1 je bila uzakonjena ped sedaniim režimom? Morda nai bi bil to marksističen odgovor na javna dela v Sloveniji in po vsej državi, ki so nudila ?aslu8ek desettisočem »e včeraj nezaposlenih delavcev? x P?rleg socialne zakonodaje in javnih del steie »Slovenec« vladi v posebno zaslugo dejstvo, da je pustila v ^bornjcah 1iudi, ki Že davno ne predstavljajo respUSnCg^ w
Vsa slovenska javnost in vse slovensko časopisje vseh smeri sta že ponovno poudarili potrebo radijske oddajne postaje v Mariboru ter utemeljili njeno nujnost z najbolj tehtnimi, nacionalnimi in državnimi interesi. Kajti nikjer ni pritisk iz inozemstva tako močan, ko ob državnih mejah bivše mariborske oblasti. Spričo množice člankov je med občinstvom, ki včasih tudi nekoliko površno bere časopisna poročila, nastalo zmotno naziranje,.da je na merodajnem mestu stvar toliko kot že »otova; vendar pa temu ni tako. Od pred-pga do izvedbe je pot zelo dolga. Zato morda ne bo odveč, če podamo sliko sedanjega stanja.	.	.
Kakor se izve iz zanesljivih virov, imajo v ministrstvu tudi mnogo drugih skrbi, in tako se stvar z mariborskim oddajnikom navzlic gotovim načrtom še ni premaknila.
S tem, da je vlada letov v avgustu izdala naredbo o gradnji radijske oddajne posta-e v Skopi ju in odobrila v ta namen pet milijonov dinarjev, je vodstvo jugoslovanske radiofonije krenilo od načela osrednjih oddajnikov in skuša rešiti problem t gradnjo pokrajinskih postaj- Skopska po-staja bo prva v Jugoslaviji, ki jo bo zgradila in vodila v svoji režiji država sama, oddajniki Beograd, Zagreb, Ljubljana so namreč sedaj še v rokah zasebnih družb, kratkovalna postaja v Beogradu pa je v upravi posebnega odbora pri ministrskem predsedstvu. Pogodbe s sedanjimi upravitelji veljaje še pet let, med tein časom pa si be državno vodstvo radiofonije gotovo steklo dovolj izkušenj, kako se naj vodi in upravlja oddajna. postaja, in se potem odločilo za nadaljnji sistem Jn način dela na polju radiofonije. — V koliko gre primerjati prilike v vardarski in n. pr. v dravski banovini, kjer je — seveda samo relativno — radio že zelo razširjen, je kaipak drugo vprašanje.
Vse kaže, da na državni oddajnik v Ma riboru še ne smemo računati, čakati še pet let je pa odločno predolgo. Zato bi bilo prav, če bi prevzela akcijo za gradnjo mariborske emisijske postaje mariborska mestna občina. Izkazalo se je ze večkrat, da taka iniciativa vodi do lepih uspehov, in več ko verietno ie, da bi se mogel tudi ta predlog ustvariti. Res, kočljivo je vprašanje denarja. Toda stvar je zelo vazna! Dve tretjini radijskih naročnikov vzhodno in severno črte Pohorje—Boč ne moreta poslušati slovenske oddaje iz Ljubljane ter sta navezani na Dunaj in Budirn-«e8to. Da te jugoslovanski stvari ni v korist, je več ko jasno. Razen tega je v mariborskem okolišu precej ljudi, ki si dragih aparatov ne morejo nabaviti, ki pa bi z detektorji ter eenenimi manjšimi sprejemniki mogli poslušati mariborsko postajo,-SplOh je pa nepotrebno, se utemeljevati nujnost vsaj petkilovatnega oddajnika v Mariboru-
Stroški za gradnje take postaje so preračunani na približno štiri milijone dinarjev: vendar pa je verjetno, da se ta številka zniža, ker je odvisna od deviznih sprememb in menjave tečaja. Upoštevati pa se mora tudi konkurenčni interes graditeljev. in bi se s smotrnimi pogajanji z več tvrdkami (n- or. Philips Holandija, Amsterdam, Marconi Wireless L+d., Lon-
don, Lprenz, Berlin itd.) moglo skleniti dokaj ugodno pogodbo, če pokaže še ministrstvo za PTT dobro voljo, bi se — zlasti sedaj — pač mogla dobiti potrebna vsota, odnosno vsaj zagotovila in krediti zanjo. Brez dvoma bi poleg mariborske mestne občine znatno prispevala tudi banska uprava v Ljubljani ter po svojih močeh tudi občine s področja mariborskega oddajnika, nekaj morda orivatniki in nacional ne organizacije, in Prosvetna zveza kot gospodarica ljubljanske postaje bi gotovo tudi stala ob strani.
Poštno ministrstvo naj bi oskrbelo telefonsko zvezo s prostim vodom iz Domžal do Tezna ter dalo potrebna odobrenja. Vod bi rabila radijska postaja ob delavnikih 6—8 ur, ob nedeljah in praznikih 11 —14 ur, povprečno torej 7 ur dnevno; ves ostali 'čas pa bi obe zvezi lahko uporabljala poštna uprava. Upravičeno bi torej mogli pričakovati, da prispeva ministrstvo vsaj dve tretjini stroškov za telefonski vod, ki bi stal znatno manj od 1 milj., medtem ko bi kabelj — ki bi ga morali čakati gotovo še dolgo vrsto let — stal približno 4 milijone dinarjev.
Kako bi bila ljubljanska postaja s tem razbremenjena, zlasti v propagandnem delu, pač ni treba posej poudarjati. Poleg tega je dognana stvar, da je povsem nesmiselno, skušati asanirati slušnost (sprejemljivost) ljubljanske oddaine postaje v mariborskem okolišu s povečanjem odd?ij ne energije v Domžalah, ker bi ta prišla prav ie sedanjemu slušnemu področju. Raz log za to je povsem fizikalnega značaja: mariborski okoliš leži namreč v mrtvem pasu domžalskega oddajnika, in ta mrtva cona se ne da odpraviti, ampak kvečjemu premakniti, in sicer ne s povečanjem oddajne sile, temveč le s spremembo valovne dolžine. To pa je radi mednarodnega dogovora absolutno nemogoče. Praksa zadnjih let v državah z zelo razvito radiofonijo (n. pr. Francija, Rusija, Nemčija itd.) pa tudi kaže, da je bolj smotrno graditi več postaj z manjšo antensko energijo namesto ene osrednje stanice z večjo energijo, ker so stroški za dva mala oddajnika enaki1 onim za eno zelo močno postajo; stroški ?a energijo pa narastejo na štirikratni jznos, in slušnost se v najboljšem primeru zvjša največ dvakratno.
Iz vseh teh vzrokov je torej edina rešitev; oddajna postaja v Mariboru, ki bi skupno z Ljubljane izmenoma oddajala svoj jn ljubljanski program, in bi na ta način smotreno pokrivala območje, doslej mrtvo za slovensko radiofonije.
Da bi zgradila mariborski oddajnik Prosvetna zveza sama kot sedanja zakupni-ca ljubljanske oddaine postaje, na to ne moremo računati. Ljubljanska emisijska staniea je sjcer državna last, toda Prosvetna zveza ie investirala vanjo lepe vsote denarja, ki se le prav počasi vrača v blagajno. Razen lega jemlje država visok odstotek (40%!) radijske naročnine, ozemlje Dravske banovine, s katerega pobira teh 25 din mesečna, pa je majhno in ima le okrog 16.000 narečnikav.
Tako ne preostane nič drugega, ko da se Mariborčani sami lotimo dela in si postavimo svoj oddajnik sami!
nj.
Perutninarska razstava in sadni se|nt v Mariboru
V soboto, 22. oktobra je gosp. ban d** Marko Natlačen na unionskem vrtu v Mariboru odprl 1. banovinsko perutninsko razstavo, ki naj bi pokazala važnost perutninarstva za naše gospodarstvo in obenem poudarila možnost razširjenja gojenja plemenske štajerske kokoši izven območja štajerske, Izčrpen govor o perutnin-stvu je imej gospod ban, iz katerega posnemamo: Vrednost perutninstva v našem izvozu znaša letno 4Q0 milijonov dinarjev in ie, čeprav je pred gospodarsko krizo znašala 700 milijonov dinarjev, še vedno naš drugi izvozni produkt po vrednosti, takoj za lesom. Najmanj desetina izvoza odpade na Sloveniio. Poudariti moramo socialni pomen kokošjereje, ki ie za našega malega človeka lep vir dohodkov. Za smotrn dvig perutninstva so se zavzele leta 1930. oblastvene samouprave in na tedanji anketi v Celiti je bila _ofjpie!no priznana za območje Slovenije štajerska kokoš. Selekcijo štajerske kokoši so prevzela snujoča se rejska središča, katerih' imamo danes 38, največ po banovinskih zavodih in naprednejših kmetskih gospodarstvih. Banska uprava je do sedaj razdelila posameznim interesentom po znižani ceni nad 100.000 jajc za valjenje in nad 4000 kokoši in petelinov; banovina pa namerava tudi ustanoviti rejsko postajo vseh rejskih središč, ki bo dala pravo podlago selekciji štajerske kokoši,
Obenem s perutninarsko razstavo so sadjarji pripravili v prostorih Zadružne gospodarske banke sadni sejem. Letošnja spomladanska pozeba ie pomorila mnogo jabolk. Iz Slovenskih goric se je da zdaj izvozilo 7 milijonov kilogramov jabolk, za katere so sadjarji prejeli okoli 25 milijonov dinarjev. Banska uprava prireja praktične in teoretske tečaje, v katerih poučuje sadjarski naraščaj v oskrbovanju sadnega drevja, gnojenja, zatiranju sadnih bolezni in škodljivcev, prispeva k nakupu sadnega škro.piva etc. Letos se je uvedla stroga kontrola pri nakladanju sadia na vseh kolodvorih. Pripravljeni so načrti za gradnjo velikih občinskih sušilnic, potrebni pa so strokovni učitelji. Gospod ban je v otvoritvenem govoru povdaril, da je ideal sadjarjev vnovčenje sadja na zadružni podlagi.
Obe razstavi sta imeli precejšen obisk, pričakovali pa bi še večjega, če bi bila reklama primerno obsežnejša.
Iigradltev železniškega omrežja
V nekaj tednih bo, svečano otvorjena želemiSka prog* med St. Janžem na Dolenjskem in s e v n i c o na glavni pro-;j Zidanj most—Zagreb. S tem bo sistem Joleniskih železnic mnogo bolje povesao g severno Slovenijo, Kot dosleji ko je moral potnik iz Maribora napraviti velik ovi* nek prgko Ljubljane, da-je dospel do Novega mesta.
z novp progo bo ?vessa med severno Slovenijo in Dolenjsko ?natno skrajšana. Odločilnega pomena pa je ta proga ?a bo* dočo zvez$ $loven|je z iilprtefl]. VJada je pred kratkim odločila. Ja se čimprej začne z gradnjo železnice. Črn oraclj— V r b p y s k o, da tako SPpji dolenjske železnice z glavno progo, Ki ppdi l?Bu-
i ‘
skrajšan vozni čas. Proga bo gotova v itr?h dp štirih letih. Za dva dela npve Že* Jezniee je že razpisana tretja Iteit^eija, k! bo menda tokrat uspela
Loyd George:
Lord Runciman 1915
Vojni spomini o položaju v Angliji leta 1915,! »...Z ozirom na položaj Anglije so bili v angleški vladi različni nazori. Ni bilo važno to, da so bili nekateri člani vlade za mir in drugi zopet proti, ampak je bilo bistveno vprašanje v tem, da je bila večina članov vlade prepričana o končni zmagi, samo neznatna manjšina je dvomila v uspeh vojne, ako bi trajala več kot eno leto. Eden izmed voditeljev te malodušne skupine je bil takratni minister trgovine R u n c i m a n. Ta gospod je sira šil z groznimi posledicami, ki bi jih prizadejale sovražne podmornice angleškemu brodovju ... Na vso srečo sva Bonar-Lav, vodja konzervativcev in jaz pravilno ocenila vrednost njegovih (Runcimanovih) nasvetov...«
Danes vidimo, da gospoda Runcimana njegov neuspeh 1, 1915. ni potrl. Kar ni dosegel minister Runciman leta 1915. v Londonu — ie dosegel lord Runciman leta 1938, v Pragi...	V_____
dipjpešte preko Zagreba dp Sušaka in Reke, Ustvarja severna jadranska železnica, Hi bo omogoCila Dravski _ba.no-
vini neposreden dostop d° morja. Dočim
S; moral doklej solnik, namenjen na Ja-ran, napraviti velik ovinek preko Magreba ali pa še večjega preko Ljubljane In Karlovca, bo poslej dosegel Sušak po najkrajši poti, to ie iz Maribora preko Zidanega mosta, Sevnice, St, Janža, Trebnjega, Npvega mesta, in Vrbovškega, Ta 2ele?nlca bo slasti velikega pomena za blagovni promet, ker bo s tem znatno
in s Jero
SKRBI U »EDINOST« 1
Pal(a Dolina liagdže na Bosppru. v kateri stanuje Kerna! paša, ki kljub vsem ororoko* n^njam ni ttotel	MRMk 1» zoova pokazal svojo veUko žJvjjeosko silo In žiiavost
Naša kmečka zbornica
Kai dela ta mlada ustanove t
moreš odpraviti.	a«	^	_
Pisec je bil v letih 1908. do 1911. član kmetijske zbornice, seveda ne v svoji domovini, marveč v Nemčiji kot tedanji načelnik, avstrijskega kronskega veleposestva (domene) »SchloB Johanlsberg« v Rheingauu, in sicer je moral osebno biti član pristojne »Land\virtschaftskammer« za prusko pokrajino Hessen - Nasau v Wiesbadenu. To omenja ne radi tega, da bi se s tem postavljal — saj je takrat preživljal najtežje čase v boju za kruh v neprijazni tujini —, marveč zato, da s tem opraviči svoje današnje pisanje in vprašanje: v tujini se je stvar obnesla, zakaj ne gre pri nas naprej?
Kmečke zbornice v tujini imajo svoja glasila. Mi ne moremo zahtevati od naše mlade in še tako negodne ustanove kakega posebnega glasila, ki ga tudi ni prav nič treba. Ne zdaj, ne pozneje. To bi bila potrata skromnih duševnih sil in razmetavanje težko zbranih sredstev. Naš najstarejši izborni strokovni list »Kmetovale c«, glasilo naše najstarejše kmetijsko-gospodarske organizacije. Kmetijske družbe v Ljubljani, bi bil lahko obenem glasnik slovenske kmetijske zbornice. Takšno stvarno skupno delovanje je mogoče in potrebno. Slovenski kmet bi ga pozdravil in se ga z ve*-
seljem in vso ljubeznijo oklenil. Ne onemogočajmo mu tega! Ne bodimo sami sebi večni sovražnik! Napredni slovenski kmetje to dobro razumejo, pa se ne morejo otresti škodljivih vplivov in huj-skarij, ki prihajajo med nje od drugod...
Želeli smo si »kmečki zbornico«, ki bo ustrezala vsem velikim in vedno večjim potrebam in težnjam kmečko-delovnega ljudstva. Stvarne razprave o tem naj prinaša strogo kmetijsko-stro-kovni in kmečko-stanovski list »Kmetovalec«! Politični listi, ki venomer netijo in razpihujejo ogenj strankarske strasti in bratomornega sovraštva, itak nimajo srca ne pravega razumevanja za kmečko pravdo, zato naj o tem rajši molčijo! Da bomo pravilno poučeni o stvari in bomo lažje sodelovali z dobrohotnimi pobudami Vsak na svoj način, v prvi vrsti pa raz-boriti in prebujeni kmečki gospodar sam, ki mu je ustanova namenjena.
Kmetje, zganite se in spregovorite jasno besedo! In kaj porečete vi vrli absolventi kmetijskih šol, ki ste se toliko pehali in borili za kmečko zbornico in staro pravdo v svoji »Brazdi«? Zakaj ste se podali v molk? Takšen molk je znamenje slabosti in lahko vam samim najbolj škodttje.
Andrej Žmavc.
Gospodarski problemi zgornje
Savintke doline
Ta kos slovenske dežele se nekako ujema z upravnim področjem gornjegrajski srez, ki predstavlja obmejni predel in je zato še posebej potreben, da ve javnost o njem nekaj več.
Za zgornjo Savinjsko dolino so važne predvsem štiri gospodarske panoge, ki so donosne v denarnem oziru. Ti viri dohodkov so:	gozdarstvo, živinoreja,
sadjarstvo in tujski promet.
Gozdno bogastvo je držalo in še drži ta del Savinjske doline gospodarsko po-koncu. Toda žal se šume silno neracionalno izkoriščajo in se vsled tega nesmotrno krčijo ogromni gozdni kompleksi. Čeprav obstoja zakonita uredba glede sečnje in pravilnega ter pravočasnega zasajanja, se tozadevni predpisi ne izvršujejo, kajti lesni prekupčevalci nimajo na obnavljanju interesa, večina kmetov pa nima sredstev za investicije. Radi tega zevajo danes po planinah prostrane goličave, ki jih prerašča divja ho-sta brez vrednosti. Edino večji posestniki in pa škofijsko lesno podjetje zmorejo sproti zasajati, kar je posekanega. Zato bo nujno potrebno s krediti priskočiti na pomoč »gornjegrajskim« posestnikom!
Druga važna stvar pri obravnavi gozdnega gospodarstva v tem srezu je ta, da gre les iz teh krajev večinoma nepredelan. Doslej se peča s predelavo lesa samo škofijska lesna industrija v Nazarjah. Tam izdelujejo namreč na stoti-soče zabojev, ki jih pošiljajo preko morja, kjer nalagajo vanje pomaranče in citrone. Sicer pa ni v gornjegrajskem srezu nobene lesne industrije, ki bi izdelovala produkte iz lesa. To je vsekakor silno nespametno če premislimo, da pre-delavajo les, izvažan iz gornjegrajskega sreza drugod in, da morajo potem Savinjčani lesne proizvode drago plačevati, mesto da bi jih sami ponujali na trgu. Zgornja Savinjska dolina potrebuje industrijo za predelavo lesa. Slej ko prej jo bo treba organizirati in to po možnosti na zadružni podlagi.
Živinoreja v tem srezu iz leta v leto napreduje in -se vrši selekcija (odbira) na moč organizirano, tako da ti kraji pednjačijo. Opaža pa se' tudi tu po-
manjkanje tozadevnih podpor, kajli vzorno lahko preredijo plemensko živino le močnejši posestniki, ki pa odnesejo pri tekmovanjih običajno tudi vse nagrade. Vsekakor ie potrebno, da podprejo oblasti z večjimi zneski srednje in majhne kmete, da bodo mogli tudi ti vzgojiti zdravo plemensko živino.
Precejšen dohodek v živinorejski gospodarski panogi prinaša ovčjereja. Solčavske ovce so znane po svoji volni tudi izven mej nase ožje domovine. Ko bi mogli Savinjčani nekaj let vzorno gojiti ovčjerejo, bi mogli konkurirati po kvaliteti celo švicarskim ovčjerejcem. Ali tudi tu zavira razvoj pomanjkanje sredstev In je interes narodnega gospodarstva, da se to vprašanje čim prej ugodno reši!
Sadjarstvo je v gornjegrajskem srezu visoko razvito in prinaša letno radi dobre kvalitete sadja krasne dohodke. Posebno se je to opazilo letos, ko je bila letina izvrstna. Pomanjkljiv pa je način prodaje sadja, ker je popolnoma neorganiziran in to na škodo proi-zvodnikotn. Zato bo važno, da primejo gospodarski krogj zadevo temeljito v roke in poskusijo povezati sadjarje v skupnost, ki bo zmožna diktirati cene, postaviti pa tudi velika skladišča za sadje.
Vedno bolj se zavedajo Savinjčani važnosti tujskega prometa, kajti tujci prihajajo vsako leto v večjem številu v zgornjo Savinjsko dolino, kjer so cene silno zmerne. Zaenkrat pa je prepuščena iniciativa za izvrševanje tujskopromet-nih naprav in propagande samo lokalnim faktorjem, tako da se občutno pozna pomanjkanje smotrnega skupnega dela na tem področju. Radi tega je nuino, da pristopijo v bližnji bodočnosti zastopniki tujsko-prometnih društev in predstavniki gospodarskih krogov k reševanju tega vprašanja tako, da se zberejo in s skupno močjo izdelajo načrt za pospeševanje tujskega prometa v zgornji Savinjski dolini.
To so le . v glavnih obrisih obdelana gospodarska vprašanja obmejnega gornjegrajskega sreza. Drugič pa bomo podrobnejše nanizali probleme, ki so življenjskega pomena za slovenski narod v zgornji Savinjski dolini.	Er.
Kadar koli se pripravljamo na kake pomembnejše volitve, gre po deželi največ hvale in slave kmečkemu stanu, temu — ko pravijo njegovi »politični prijatelji« — najjačjemu stebru človeške družbe in države. Kmečko-delovni človek ima o takih priložnostih sploh toliko prijateljev in zagovornikov okoli sebe, da se jih že bolj boji ko veseli. Obečavajo mu nebeške dobrote na zemlji. Poklanjajo mu sicer po zakonu prepovedane pred-volivne darove iz tujega žepa. No, prevelike dobrote so tudi drugače najboljšemu človeku lahko v nesrečo... Pa bodi brez skrbi! Za tebe kmeta so pičlo odmerjene. Obljuba sicer dela dolg, pa je tvoji volivni prijatelji ne jemljejo tako resno. Stori tudi ti tako in ne poslušaj lažnih obečanj!
Kolikokrat so kmetu med drugim obljubljali — 55* ssei SiSC V32at_:;-=s: -=• — zakonito stanovsko zastopstvo, kmečko zbornico, kakršna zastopstva že davno imajo drugi, nič bolj ali celo manj pomembni stanovi! 1 ■ n na,. ’’•.!:!!!. • Mua!) • •«*:::;••	i	-
i■ at lifiiu;:	udi;: H. Tifl'!1« i- • m
v;u, Ktffi Tudi Slovenci imamo svojo kmetijsko zbornico v Ljubljani. Kaj dela ta mlada ustanova?
Člani slovenske kmetijske zbornice — zbornični svetniki — so se zbrali k prvemu posvetovanju 26. julija lani v Ljubljani. £*= s sses
c* 7k Mefgič. Po uvodni besedi so izvolili začasni upravni odbor. Odločili so se bili za javno glasovanje pri teh volitvah. Sklenili so najprej, da naj do odobritve zborničnega pravilnika izplačujejo zborničnim svetnikom ustrezne zneske samo na račun dnevnic in potnih stroškov, njihove stalne prejemke pa naj pozneje določi izvršni odbor.
V začasni upravni odbor so bili izvoljeni (v oklepajih so navedeni dotični okraji): predsednik Steblovnik — Šmartno ob Paki (Gornji grad); podpredsednika Brodar — Hrastje (Kranj) in S t r c i n — Komenda (Kamnik); tajnik Prelog — Sv. Marko niže Ptuja (Ptuj); Člani Marinšek — Cerklje (Krško), Špindler Sv. Ana v Sl. g. (Maribor — levi breg), Lebar — Kapca (D. Lendava) in Potočnik — Žiri (Logatec).
Naloga na prvem sestanku izvoljenega začasnega odbora je bila naprava načrta za zbornični pravilnik, ki naj o njem razpravljajo na drugi seji zbornice. Po odobritvi pravilnika po zbornici in banu bodo volitve stalnega odbora. Začasni predsednik Steblovnik se je zahvalil vsem, ki so pripomogli do nove ustanove, ; 't *MŽ)fp .Ujl««!;	■■■	.’:3IWJ-
:	ii,.	I’i I li: iitiii. itfIVflIUtt'
, .'!$$£'. /ji.i.ui it' 'ni 'Mvil* Mnmw ivn.nTfr• ui.iHiiii. H koncu so bile ob velikem odobravanju sprejete in odposlane običajne vdanostne in pozdravne brzojavke.
T’--'; Ufi'f	rti-	*
* ll MI *	."ii-,*	■' J 11 r 41 i i (1 , i * * I <.. ■
; tjjiii K	I :iu "lir. - ti.iiuv
ll	i:	..j!	i' : ll i i !n 'UUj i>.
(Mi' .-i.,	• ium > . Glavna,
osrednja kmetijska zbornica v Beogradu urejena. Da ni nobene ovire več za«,r-delo slovenske kmetijske zbornice. Škoda samo, da tako malo slišimo o vsem tem. Še manj vidimo, da bi se delovanje tako važne in težko priča-kqvane ustanove kaj bolj razmahnilo. Ker smo radovedni, zato o tej javni zadevi pišemo in vprašamo po vzrokih za to mrtvilo. Radi bi malo pomagali, vsak na svoj način. Dokler ne poznaš vzrokov in ne veš, kje vzroki tičijo, jih ne
Tržišlm in borze
Svetovna vojna je vse dotedanje gospodarsko življenje postavila na glavo. Starodavno, skoro družinsko razmerje med trgovcem in kupcem, tudi med trgovci samimi se je temeljito spremenilo. Prodaja je bila pred vojno razmeroma lahka, dandanes pa je treba precej truda in še več spretnosti, da se spravi1 blago v denar. Na vse one, ki imajo s trgovino kakorkoli opravka, se stavljajo vedno večje zahteve, kupčija zahteva celega moža in to v svoji stroki temeljito podkovanega. Z bankami so imeli trgovci in sploh oni, ki so hoteli kaj prodati ali pa kupiti, le malo posla. Borzo je povprečni človek poznal večinoma le po imenu, ustroj in pomen pa sta nuj bila španska vas. Dandanes mora tudi kmet zasledovati razvoj tržišč in gibanje cen na borzah, če hoče svoje pridelke dobro in ob pravem času prodati. Zato menda ne bo odveč, ako tu seznanimo naše čita,tel j e s temeljnimi pojmi tržišč in borz.
če pravimo, v Nemčijo lahko naše sadje prodamo, ker ga tam radi kupujejo, potem je ta država naše tržišče. To velja tudi za primer, da hočemo tam nekaj kupiti, kar potrebujemo, ali pa, kakor se glasi trgovski izraz, da tam krijemo svoje potrebščine. Tržišče je torej skupnost kup cev in prodajalcev dotičnega kraja, pokrajine, države ali pa tudi celega kontinenta (zemeljske celine), če čitamo, angleški trg je prenasičen za to, leto z lesom, pomeni to, da imajo v Angliji dovolj lesa, ali iz svojih gozdov, ali pa so ga že dovolj nakupili v drugih državah. V listih beremo, da mora Jugoslavija letos poiskati nova tržišča za pšenico. To pomenja, da letos ne bomo mogli prodati te žitarice v one kraje, kamor se je doslej izvažala, ampak da bomo gledati na to, da jo kupi kdo drug odjias. Doslej smo prodajali pre cejšnje množine pšenice v Francijo, kjer ie navadno ne pridelajo dovolj. Tam pa ie tokrat prav dobro obrodila in zato jo bo celo prodajala drugim-državam. luco-
slavija bo torej morala skrbeti za to, proda odvišek svoiega pridelka, t. i. ono množino, ki je ne more porabiti doma drugam, da torej poišče drugega kupca. _
Trgovine v velikem se sklepajo večinoma na b o r z a h. Kaj je borza? Stalno shajališče trgovcev, ki bi radi prodali večje množine blaga ali pa ga kupili na gotovem prostoru ob določenem času. Borze so torej nekaki stalni sejmi, kjer se trguje z določenim blagom., toda le v večjih množinah. V borzi se zrcali gospodarski polo^-žaj dotične pokrajine ali dežele, borza določa cene na podlagi povpraševanja in ponudbe, na borzi se pa tudi takoj pozna vsaka sprememba v politiki, ker je tej gospodarstvo tako zelo podvrženo in tudi obratno. Med politiko in gospodarstvom je sploh težko ločiti, ker je drugo odvisno od drugega.
Na borzah ni pravega blaga, ampak se trguje le na temelju pri vodstvu vloženih vzorcev. Vsako za trgovanie na borzi pri-puščeno blago mora imeti natančno določeno obliko, težo, barvo, skratka določene lastnosti. Za določevanje lastnosti blaga so merodajne borzne uzance, t. j. gotova pravila, po katerih se vrši trgovanje in se sklepajo kupčije, če kdo kupi n. pr-vagon pšenice, še ni rečeno, da mu jo bo prodajalec v določenem roku po domenjeni ceni tudi res dobavil. Kupec nakupljeno blago lahko proda drugemu, bodisi z dobičkom ali pa z izgubo. Prejšnji i« novi kupec si le izplačujeta razliko v cent, blago pa roma v roke tretjemu, ko mora oni. ki je prvi prodal blago, zaključek izvesti, t. j. blago dobaviti, ga pošlje osebi, s katero morda sploh ni bil nikdar v pO’-slovnib stikih in ki je niti ne pozna.
Cene se določajo na podlagi povpraševanja in ponudbe, če bi kak mlin danes rad imel sto vagonov pšenice, zbudi to seveda precejšnjo pozornost in kupec bo moral odriniti nekaj več, če bo hotel imeti tako veliko množino blaga naenkrat. Obratno pa bo cena padla, če kak ^veletrgovec to množino ponuja. Določevanje cen je torej predvsem odvisno od povpraševanja in ponudbe.	_ .
Poznamo blagovne in efektne borze, t. j. one, na katerih se trgujejo razne vrste blaga, ali na tuj denar (valute), denarne vrednote .(čeki, menice, zastavm-ce, založnice, obveznice, obligacije, _delni-ce itd.), O tem prihodnjič nekaj več.
Naše tržišče in cene
Sadje: jabolka I kg od 1 do 1.60. zimske sorte 3 din. Trgovina z Nemčijo .ie srednja, pač pa računajo, da bo Slo precei blaga na jug naše države.
Vino: Trgatev je končana, mošti imajo do 25° sladkorja, povprečnp 18°. Letošnja .letina je mnogo boljša od lanske. Dobri mošti se prodajajo po 5 do 6 din liter.' Prednost imajo vinogradniki, ki so pozno brali.
Hmelj: Zaloge so se že zelo skrčile. 1 ks se plačuje po 31 in celo več dinarjev.
Goveja živina: Radi slinavke in parkljevke je trgovina v zastoju. Na Kranjskem so prodajali vole 5 do 6.25 din. telice 4.50 do 6.25 din. .krave 4.50 do 5.50, teleta 7 do 8 din, junce 4 do 4.50 din, bike 3.50 do 5 din-
Svinje: Pršutarji’: 7’ do 9.50 žive teže, Špeharji 8, 6 do 12 tednov stari prasci 85 do 150 din komad, 7 do 8 tednov stari prasci (na Gorenjskem) 140 do 250 din.
Podrobna prodaja:	Meso: govedina6 do
12 din, goveje salo 15—16, svinjsko m«o 13—15, slanina 14—15. jetra 8—10. rebrca 10—12, zajec 13—17 din za kg. — Zelenjava: krompir kg 0-50—1.25 din, čebula 2—4, česen 4—7, kislo zelje'3, kisla repa 2. hren 8— 9, paradižnik 4 din, zeije komad 0.50—2 din. 2—3 komade repe 1, kumarce komad 0.50— 1. 8—15 komadov zelene paprike l din, kar-fijola 1—7, ohrovt 0.50—1.50. zelena 0.50— 2.50, buča 0.50—2, šopek peteršilja 0.50—1 din, up motovilca, radiča, špinače in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25 do 1 din, kup vrtnega korenja 0.50—1 din. 2—3 kolerabe 1 din. — Sadje: jabolka 2—6 din. hruške 5 —12 din, suhe slive 12 din, breskve 8, grozdje 5—10, celi orehi 10. luščeni 32. kostanj 1—4 din za kg, liter 2 din, pečeni kostanj H*-6 din. — Žito: pšenica 1.75, rž 1.50, ječmen
1.25—1.50, koruza 1.50 din, oves 1 din, proso
1.25—1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din za kg. — Mlečni izdelki: smetana 10 din kg. mleko liter 1.50 do 2 din. surovo maslo kg 22 —28, čajno 28—32 din, dočami sir 10 din kg. jajce 0.70—1.25 din. — Perutnina: kokoš 1® —25 din, par piščancev 20—50 din, gos 30— 40 din, puran S)—60 din, raca 12—18 din.
SEJMI
30. oktohra: v Studenci pri Krškem. Velike® Gabru.
1 novembra: v Črnomlju, Ormožu, Ptuju, Trbovljah. Dolnji Lendavi.
2. novembra: v Ljubljani, Cerknici, Mirni. Celju. Ptuju, Trbovljah, Vitanju.
3. novembra: *v Mokronogu, Zagorju Savi, Dravogradu, Pišccah, Razkrlžju« Turnišču.
4. novembra: v Mariboru, Slov. Konjicah, Sv. Lenartu nad Laškem.
5. novembra: v St. Vidu pri Stični. Ponikvi, Brežicah, Celju, Trbovljah, Križevcih. Beltincih.
Po uradnih podatkih je znašala lanska proizvonja modre galice v Jugoslaviji 1.300 vaconov.
Kulturna obzorja
Okoli Akademije znanosti! in umetnosti
v Uublmni
Veseli smo bili, ko smo dobili skrajno potrebno najvišjo predstavnico slovenskega znanstvenega in umetniškega življenja, Akademijo znanosti in umetnosti. Pa smo bili takoj v zadregi: ne vemo, kako bi jo imenovali. V Zagrebu imajo »Jugoslaven-sko«, v Beogradu »Srpsko kraljevo«, v Parizu »Francosko«, v Pragi »Češko akademijo znanosti in umetnosti« itd. Pri nas pa ii•moramo pridati »v Ljubljani«, če jo hočemo opredeliti vsaj krajevno. Uporabili smo za njo torej šolski sistem od državne ljudske šole do'državne gimnazije, kakor da bi šlo tu le za krajevno označitev, ne pa za nekaj mnogo globljega. Naša Akademija bo morala v prvi vrsti služiti smotrom slovenskih kulturnih panog: slovenske zgodovine, slovenske literature, slovenskega kiparstva . . ., podpirati bo morala prvenstveno slovenske kulturne raziskovalce in osredotočiti svoje raziskovanje na krog slovenskih kulturnih problemov. Zato krajevna opredelitev pač ne zadošča, niti ni potrebna, ker mora biti že iz njenega uradnega_ naslova razvidno, kakšen je njen središčni smoter. »Slovenska akademija znanosti in umetnosti« je njen pravilni paziv; s takšno označbo tudi odpade potr*?oa po krajevni določitvi, ker je vsakomur jasno, da ne bo njen sedež nikjer drugje kakor v slovenski_ prestolnici. Ta zahteva ni morda nekakšen izraz separatizma, ampak je docela naravna in razumljiva: kot narod, ki si ne lasti poli' tične osamosvojenosti, predstavljamo kul turno samostojno, od političnih smotrov neodvisno celoto, ki nudi za svoj obstoi vse potrebne pogoje in mora biti tudi na zunaj vidna v vsaki storitvi slovenskega človeka in slovenskega naroda. Tudi naši novi Akademiji kot najvišjemu slovenskemu kulturnemu žarišču pripada torej po vsej pravici naziv, ki bo povedal, da ima ta ustanova svoj izvor in koren v slovenski kulturni problematiki, ki ji je nosilec slovenski narod. Ti razlogi zahtevajo spremembo in pravilno naslovno dopolnitev Akademije, pa čeprav se zdijo navidez še tako nepomembni in malenkostni.
Druga stran, ki se ji malone čudimo, ie trenutni »sinod« novih akademikov. Ne mislimo morda razpravljati o kvaliteti po
edincev-akademikov, kajti to je zadeva ožjega odbora, ki bo nedvomno izbiral iz slovenske kulturne sredine le kvalitativno najvišje stoječe znanstvenike in umetnike. Začudenje je izzvala predvsem razvrstitev akademikov po strokah. Zgodilo se je namreč, da so n. pr. v Akademiji štirje juristi, da je matematika zastopana z dvema predstavnikoma, prav tako produktivna literatura (poezija in proza) ter slikarstvo itd., dočim nekaetre panoge sploh niso zastopane, n. pr. tehnika, kiparstvo, glasba itd. Vsem dvojnim ali celo četvernim zastopnikom sicer vsa »čast j n slava«, kakor pravimo, vendar pa takšna razvrstitev ni na mestu, če ostale kulturne stroke nimajo v Akademiji niti po enega zastopnika. Ta način se ne da opravičiti niti s kvaliteto posameznih znanstvenikov ali umetnikov, niti in še manj z izgovorom, da vse ne more nastati naenkrat. Ne dvomimo namreč, da imajo izpuščene stroke vsaj po enega toliko pomembnega predstavnika, ki bi zaslužil čast akadendka. če pa je to res, ie razumljivo, da W se morala današnja Akademija najprej sestavljati iz enojnih predstavnikov vseh strok in bi šele v takšni obliki priključevala vredne tvorce že zastopanih področij, če je Akademija čutila potrebo, da je z zastopnikom botanike izvolila sicer vsega priznanja vrednega znanstvenika, našega južnega rojaka prof. dr. Hadžija, tedaj bi morala čutiti tudi potrebo po istočasni izvolitvi katerega slovenskega znanstvenika ali umetnika, deluiočega na doslej še v Akademiio aevključenem kulturnem polju.
Prepričani smo, da bo sedanji svet »Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani« to vrzel kmalu iznolnil ter s tem izpopolni! galerijo naših živih kulturnih tvorcev v celoti. Omenjeni dve pomanjkljivosti :nepopolen naslov in nepopolna razvrstitev, namreč nista utemeljeni in sc jima na pot szotovo ne stavijo tolikšne ovire, da bi jih akademiki ne mogli premostiti, se pravi: izboiišati. Zato zaupamo v cilie slovenskega kulturnega areopaga in verujemo, da bo »Slovenska akademija znanosti in umetnosti« kmalu živ vre lec, iz katerega se bomo lahko oplamli z vsemi kulturnimi silami.	d
poudarjeno. Izčrpneje pa bom to obdelal v prihodnjem delu, ki bo risalo življenje dninarjev in viničarjev... Naš krnet je pobožen. Boga se boji skoraj tako, kakor žandarja. To ga v veliki meri brzda v njegovih temnih pogubnih nagonih, ne more iih pa zatreti. Vse to bi se moglo zgoditi z dvigom gospodarske moči in socialne zavesti in s poštenim, realnim kulturnim delom. Ponavljam: pri našem
kmečkem življu so zato dani pogoji in ni sam kriv, da je v takem stanju.	•
O svoji drami ne bom več govoril. Kdor si jo bo ogledal, bo lahko sodil. Hotel bi še samo izraziti hvaležnost upravi Nar. gledališča, da je pričela s študijem »Prevare« že sedaj, na začetku sezone, posebno pa režiserju Petru Malcu, ki je dramo temeljito in korektno obdelal.«
Jože Babic.
Razgovor z dramatikom
Lojze Štandeker o svoji drami »Prevara«.
Prihajal je pravkar iz gledališča, kjer se je vršila prva bralna vaja njegove prve drame »Prevare«, katere krstna predstava bo v kratkem v mariborskem Nar. gledališču. Z veseljem mi je odgovoril na moje vprašanje:
— Povej mi kaj o svojem delu, predvsem pa seveda o svoji prvi drami?
Današnja neuravnovešenost gospodarskega in socialnega stanja prinaša kot svojo nujno posledico toliko brezupnih duševnih stisk, otopelosti ter moralne razrvanosti, da se mora vsak. ki mu je usoda naših ljudi in .naroda količkaj pri srcu, trpko zamisliti in zgroziti. Kamorkoli pogledaš, povsod se odraža nemir in zagrenelost, odsev grenkobe in stiske, odsev valovanja v svetu, ki buta v naše življenje in zavest ter nas postavlja pred vprašanje današnjega dne: vera ali obup.
Doma sem iz Slovenskih goric. Kadar-
koli pridem v svoj kraj. naletim na kup tegobe in vprašanj. Rad bi odgovoril vsaj na nekatera vprašanja. To sem poizkusil v svoji drami. Naš kmečki živelj nikakor ni visoko razvit, niti gospodarsko, niti duševno. Ima pa toliko pogojev in zmožnosti v sebi, dd nas njegova nesreča še tem strašneje gane in potare. V našem kmetu je socialna zavest dokaj primitna, zato pri nas ne opažamo širšega, kolektivnega gibanja množic, kot upor in odgovor na gospodarsko in moralno stisko. Stem pa ni rečeno, da takega upora nikjer ni. Javlja sep osamez-no, z vso, za nas nič kaj laskavo, naplavimo duševne in moralne razrvanosti. Ta upor posameznikov se navadno konča s pretepi in zločinom, skratka: s kriminalom. In kakor bi kolektivno gibanje pomenilo korak dalje, dvig in razvoj, pomeni današnji zavestni ali podzavestni način izražanja nezadovoljstva, korak nazaj, propast in zastoj.
Vidiš, tega problema sem se kanil lotiti. Nemara je io pri »Prevari« premalo
Slika slovenske vasi
Pred nedavnim je izšla knjiga z naslovom »Slovenska vas na Dolenjskem«, ki jo je spisal in izdal učitelj Vinko Mo-derndorfer. Knjiga, ki je najpopolnejša slika ene izmed slovenskih vasi, opisuje Sv. Jurij pod Kumom, njegovo preteklost, značaj našega kmetskega človeka, občinsko prebivalstvo in naše kmečko gospodarstvo.
Prvi del govori o ljudeh, kako so naseljeni, kako gospodarijo v občini, šoli in na domu, koliko jih gre v svet in koliko se jih na domu za silo preživlja. Pred nami se razgrne vsa preteklost tega kraja: kako so stari posestniki nekdaj tlačaniii graščaku in cerkvi:	svobodnih
kmetov je bilo samo 5, 40 je bilo cerkvenih podložnikov, graščinskih pa 78. Iz starih kupnih listin razvidimo, kako velik siromak je bil slovenski kmet-tlačan, ki je bil z zemljo vred last graščaka in cerkve.
Zanimive so strani v knjigi, kjer nam pisatelj poroča, kako so morali kmetje na 118 kmetijah, ki so pripadali cerkvi v Svibnem, rediti poleg svojih 416 otrok še 158 ljubljanskih in tržaških najdencev, ker je tako hotela gospoda, ki je potrebovala delovnih moči. Iz tega kratkega prikaza preteklosti ene slovenske vasi razvidimo, da predstavlja zgodovina slovenskega naroda preteklost kmetskega ljudstva, ne pa opisovanje raznih »pre-svitlih« cesarjev in zemljiških gospodov.
V drugem poglavju opisuje pisatelj resnični značaj našega kmeta: nobene senčne strani ne prikrije ali olepša, vendar povsod pokaže vzroke teh slabih strani in nas prepriča, da je naša šolska inteligenca mnogo zagrešila. Dalje je na desetih straneh z drobnimi črkami opisano, v kakšne vraže naše ljudstvo še veruje, da se mora vsakdo čuditi, zgroziti in smejati obenem. Vendar pisatelj prav dobro dokaže, da si je naš kmetski človek ustvaril vse te vraže zato, da bi si očuval zemljo, živino in zdravje. Saj ni bilo nikogar, da bi kmeta poučil, vsi so ga le izrabljali. Zato pa zaključuje pisatelj svoje misli: Odprimo našemu ljudstvu studenec znanosti!
Prvo in drugo poglavja sta pisani zelo zanimivo, preprosto in po domače, da vsakdo lahko vse razume. To ie dobro posebno zato, ker vsi naši znanstveniki pišejo po večini tako, da preprost človek ne more razumeti.
Tretje poglavje pa bo s pridom bral in dobro razumel le tisti, ki razume in pozna odstotke in odstotne (procentne) račune.
Pisatelj je preštudiral vseh 300 družin, kolikor jih je v občini in jih po velikosti posestva razdelil na 6 skupin. Tako se posebne jasno pokaže trpljenje in vse trdote kmečkega življenja. Najprej nam pove, koliko je moških, koliko ženskih gospodarjev, koliko poročenih, ovdovelih, koliko fantov in deklet, koliko otrok, do 14. leta, koliko rejencev in nezakonskih otrok ter prevžitkarjev in bližnjih sorodnikov, ki jih mora kmečki dom preživljati. Pove nam tudi, koliko je pismenih in nepismenih, koliko služinčadi in pohabljencev. Vse te razne vrste našteva za vsako skupino posebej.
Potem sledi oddelek »ljudsko gibanje«, kjer beremo, da so v tej občini rodi več dečkov kot deklic, v vseh državah pa se rodi na leto več deklic kot dečkov. Ko govori o porokah, povdarja, da je glavno načelo porok: ohraniti posestvo, zato mora kmečki fant gledati na doto.
Prav posebno važno in zanimivo je tudi poglavje »Zdravstvene in prehranjevalne razmere našega ljudstva«, kjer pisatelj s številkami dokaže, da naše kmečko ljudstvo res strada: več kot polovico hrane tvori krompir in zelje, o katerem pravi pisatelj, da je »samo hudo grmenje, dežja pa nič« — želodec je poln, pa si vendar še lačen.
Najvažnejše pa je četrto poglavje, ki mora vsakogar zadeti v živo. V njem je razlaga, zakaj naš kmetski človek tako težko živi. Te trditve pojasnjujejo in dopolnjujejo tudi številke. Na tako veliki posesti, kot jo je pisatelj preiskal, bi v Ameriki živelo 130 ljudi, na Danskem 207, v Angliji 262, na Francoskem 430, v Romuniji 780, v Jugoslaviji 1003, v Sloveniji pa — 1401.
Pod naslovom »Naše kmetijsko pridelovanje« obravnava pisatelj živinorejo, ovčjerejo, perutninarstvo, poljske in vrtne pridelke in sadjarstvo. Iz razpredelnice je razvidno, da našemit kmetu zelo primanjkuje najpotrebnejšega orodja. »Splošno stanje in bilanca kmečkega gospodarstva« nam pove, da znaša dnevni dohodek moškega na kmetih 10 din ni dan, ženske pa 5 din. S tem dohodkom si mora nabaviti hrano, obleko, kurivo in vse ostalo. Poleg tega so stroški pridelovanja do 3 krat večji kakor vrednost pridelka. To nam dovolj jasno dokazuje, zakaj se je moral naš kmet zadolžiti ztl tako velike vsote. Pisatelj primerja dolgove iz leta 1910 in iz leta 1931. Pred vojno so imeli kmetje po odbitku dolgov še pol milijona prihrankov, sedaj pa so dolgovi za pol drugi milijon večji od prihrankov. Vzrok tako slabemu položaju je tudi ta, da je slovenski kmet izgubii po svetovni vojni za svoja prirodna tržišča: Trst in z njim morje, po katerem bi lahko izvažali naše pridelke, naše vino, les in živino. Dokler teh tržišč ne bomo imeli, slovenski kmet ne bo prišel na zeleno vejo.
Zadnje in morda najbolj zanimivo poglavje nosi naslov »Kriza«. Tu so povedani vsi primeri, kako veliki in mali kapitalisti in njih združbe izkoriščajo našega kmeta, kako ga odirajo pri trošarinah, monopolih, cementu,, železnini, obleki in obutvi, soli, sladkorju itd. Te krivice našega kmetskega ljudstva bi moral poznati vsak Slovenec kot vero in očenaš, da bi pomagal kmetu terjati »kmečko pravdo, ki je še danes v temelju ista, kot je bila za časa Matije Gubca, le' da je obširnejša in sedanjemu času primerna.« Marsikaj stoji v tem poglavju, kar nekaterim ne bo všeč.
Prav v današnjih dneh, ko toliko govorimo o kmetovih težkih časih, je potrebno, da poznamo njegove težave do bistva in njihove vzroke. Zato bi morala imeti to knjigo vsaka kmečka hiša in vsak slovenski razumnik.
Kmetski človek si jo bo težko naročil (stane 140 din), vendar pisatelj obljublja ceneno ljudsko izdajo.	—lj.
UNIFORMA
Uniforma, to je lepa reč. Vedno sem se Djtil ob uniformi majhnega in ponižnega. 2e kar tiče žensk, je uniforma prava kazen božja za civilista. Kajti civilist in fnož v uniformi v ženski družbi — ali si morete misliti ubogega fanta v bolj nerodnem položaju? Morda ljubi dekle, jo obožuje, ne more radi nje ne jesti ne spati, »e zvija in preevili vse noči, pa pride uniformirani tekmec in civilist lahko cvili do konca žvljenja, če se že ne odloči in Preje konča svojo zavoženo bivanje na tern planetu. Kajti uniforma — to je sila, moškost, oblast.
Uniforma je tudi znak civiliziranosti kakega naroda. Le poglejte si tak civiliziran narod! Bral sem pred kratkim v dobro infermaranem listu, ki dobiva vse vesti — še domače — naravnost iz Berlina od DNB. da so tam ceio novinarje- uniformirali. Pa kai — »celo«! Novinar^ bi morali uniformirati prve! Oni so Predstavniki javnega mnenja, razpoloženja ljudskih množic, v njih je skonden-
C V. Z A G O R S K
zirana vsa sila in modrost naroda ... Treba pa bo po tej poti pogumno naprej. Niti profesorji, niti neodvisni sodniki ^niti drvarji in saviijjski splavarji naj ne ostanejo brez uniform! In še matere ne in stari očetje in dojenčki. Vsi naj se ure-de po činih, epuletah in zvezdah, tako da ne bo niti več treba reči na primer babica, temveč kar ta in ta šarža tega in tega bataljona. Vsi ljudje naj se sousme-rijo, da bodo kot ena sila in ena misel, podrejena nekomu, ki ga bo tudi k nam poslala Previdnost ob pravem času, ko bomo v največji stiski.
Kakor se mora vse, kar je naprednega, boriti z zastarelimi pojmi o svetu, tako tudi uniforma. Se v svetovni literaturi se obravnavajo takUproblemi. Janez Krištof se je nekoč šffi).red vojno spoprijel na pr. z vojaki, toda moral je potcin bežati iz Nemčije v Pariz, če seveda Rol-land govori resnico. Takih in podobnih primerov je mnogo, tako tragičnega kakor se je dogodil v našem mestu pa go-
tovo še ne. Treba bi bilo velikega romanopisca, da bi obdelal snov z vseh vidikov: s psihološkega, biološkega, nacionalnega in to bi moral pomešati še s teorijo o dednosti in vliti vsemu delu sodobni duh novega časa.
Tako je bilo:
On — imena ne izdam, da me sorodniki pokojnika ne ovadijo — on je bil torej finančni preglednik ali nekaj takega. Zeleno uniformo je pač imel. Ko je bil star 30 let in je že prav lepo nap-redoval, si je nakupil nekaj perila, poiskal stanovanje s kuhinjo, sobo, s straniščem in kotom na podstrešju v predmestju in da! v liste tak oglas:
Zenitna ponudba.
Uniformiran moški, star 30 let, postaven iu prijeten, išče družico čiste preteklosti z malo dote. Ponudbe poslati na upravo pod »Nevina — zakonska sreča v pomladi«. —
Naslednje tedne je hudo shujšal. Vse noči je odpiral pisma in jih zlaga! na ku-pe. Vmes so bile trikra' retuširane slike nageljčki. suhi in sveži neka vdova je poslala v znak svoje miadostnost! še šop
črnih dišečih las. Odločil se je mož za najbolj ponižno pisemce, kajti bil je mnenja, da sta v hiši red in sloga le, če mož osreči ženo, ki se bo tega tudi vselej zavedala. Poročil se je... Vsako drugo alt tretje leto je prišel otrok, da jih je btlo lani že šest. Mož je lez.el. že proti petdesetim, -*es je bil že prepojen s službenim duhom in ni bilo več mogoče, ločiti njega in unifornte. Pa je prišlo nekoč na dan, da je mož zinil nepremišljeno besedo na račun plač, draginje in takih reči, vse je bilo kratkotnalo žaljivo in to je paragraf in mož bi moral biti zadovoljen, da so ga samo odpustili in še celo s pokojnino in ne zaprli. Uniformo je moral seveda takoi sleči. Od tedaj ga pa ni bilo več na spregled. Ne morda radi žene. radi otrok ali radi sramu. V poslovilnem pismu je zapustil nam in našim otrokom te-le ganljive besede: »Tako ne bi mogel več živeti. Zbogom, zbogom!«
Kdo bi mogel dojeti vse muke, vso duševno razrvanost, vse notranje boje tega grešnika, ki je bil v jedru le pošten in dober, kakor kaže motiv, ki ga ic gnal v vodo, Kamen ob cesti našega življenja naj bo in pokoj njegovi duši!
Za ženo in dom
&&&cen&$t naroda Ml v kmečki leni
Mnogo se je že govoril© in pisalo in mnogo se še govori jn piše o podvigu in padanju rojstev pri nas in drugod, Neovrgljivo dejstvo je, da je to tudi eno izmed naših perečih vprašanj, bodisi za tiste, ki gledajo v velikem številu rojstev porast brezposelnosti, kar seveda nikakor ni pravilno, bodisi za one; ki gledajo v bodočnost iri> se upravičeno boje, da bi bilo padanje rojstev nekoč narodu v škodo.
Pri nas ločimo v glavnem tri vrste mater: meščansko, delavsko In kmečko ma* ter-. Z meščansko materjo ne smemo posebno računati. Ona nima nobenega otroka, ali pa enega, dva, kvečjemu irl, z redkimi izjemami več. Delavska mat! Ima pogosto dosti otrok, toda baŠ v delavskih družinah je umrljivost med otroki največ-
ja. Vzroki temu so v slabem zdravju in pomanjkanju, v katerem živi mati, razen tega v slabih, nezdravih stanovanjih in pomanjkljivi hrani. Edina naša nada ostane v kmečki materi. Ona rodi mnogo zdravih in krepkih otrok, čeprav ima za to najmanj časa in najbolj neugodne pogoje. Otroei dora&ijajo ob svežem zraku, tečni hranj in krepilnem poljskem delu- Tem materam, ki nam dalejo našo najkrepkej-§0 in največ, obetajočo bodočo generacij©, ie treba posvetiti največjo pozornost. Vsaka uradniea, vsaka delavka je v pogledu materinstva na boljšem, užjva ob porodu daljše ih krajše dopuste, le naša kmečka hiafl tega ne sme poznati. Odprimo oči jn premislimo, na kom leži naša bodočnost ter obrnimo, tja vso našo pozornost in pomoč.
Sola in dem
šota je mogočen vzgojitelj. Medtem ko nudi dom otroku individualno vzgojo, pripravlja šola otroka z izobrazbo razuma za družabno življenje. V šol} je otrok član družbe. Doma je otrok glavna oseba, tu pa je kakor vsi drugi- V šoli imaio njegovi sošolci prav toliko pravice kakor on, tu pa ne pride do veljave tolikokrat nje* gova volja kakor doma, ampak ge uči podrejati svojo voljo tuj} volji. Skupno delo, n. pr, šolske naloge, tudi krepijo voljo. šola tqrej mo^no podpira domačo vigojo.
Vzgoja pa je le tedaj uspešna, če se šola in dom vzajemno podpirata, sicer ni mogoče doseči pravih uspehov. Šola in dom, dva najmogočnejša v^gojitelia, se dom, dva najmogočnejša vzgoiitelja, si ne smeta biti v nasprotju, ampak morata vzgajati otroka kolikor moči sporazumno. Primeri se sicer, da se ?g»di v šoli kaj, kar se ne ujema z domačo vzcojo, če n. pr. ruši učitelj otrokov čut pravičnosti s tem-da ne kaznuje otroka, ki drugega žali ali ki se norčuje iz niega. Vendar se boli pogostokrat primeri, da sp starši postavilo na šoli nasprotno stališče. Sola hoče m pr. privzpojjti otroku pridnost, samostojnost in ljubezen do dela s tem, da daje otroku domače vaie, če doma ne dajo otroku ?a to prilike ali če nihče ne gleda, ali je otfpV napravil domačo vaje ali mu jo pa kdo drug napravi, s tem dom ne podpira ŠQ]e.
Kako le ootroba pitati rac«, proden lih zakollemo
Take raee krmimo na primer s svežim kuhanim krompirjem in z razdrobljenim ječmenom, vsako pa moramo poprej dobro zmešati z gostim kislim posnetim mlakam, da nastane drobljiva zmes. Pitati jih smemo največ 3 do 4 tedne. Proti koncu lahko dajemo živalim namesto dela krompirja zdrobljenega ovsa. Krmimo jih po trikrat na dan, in sicer vedno toliko, kolikor živali same pojedo.
Če so bile race popraj navajene zvečer na zrnato krmo, jim jo dajajmo tudi Še nadalje, ioda zrnle moramo prej dor bro namočiti. Nedaleč od posode za krmo mora biti pitna voda. Dobro je tudi, ker pospešuje prebavo, če pripravimo racam vodo za kopanje, ki je pa ne sme biti toliko, da bi lahke v njef plavale.
Sploh morajo imeti žlvatf, ki jih pitamo, čim več miru.
KUHINJA ~~
Guljaževa Suha. Ramti v nasadi žlico mastj, pridni »no ali dve nmmi Čebuli ib ko se čebula zarumeni. prideni 10 dkg malhne kocke zrezanega mesa, velik ščep
Mariborska kulturna kron ka
Ponovno opozarjamo na koncert, ki ga
paprike in kuinne, 1-^-3 žlici kisa- nekoliko soli ju nekaj-žljc vode. Ko se meso zmehSa, potresi z žlico moke in praži še eno minuto. Nato zalij z 2 | tople vode jn kuhai do mehkega. Posebej kuhaj 2—3 olupljene in na majhne koščke zrezane krompirje in jih pri-deni juhi. Ko vse. skupaj prevre, vlij iulio v skledo in jo pojavi na mizo.
■Riževa juha z rumenjakom. Zakuhaj v 2V2 litra goveje juhe četrt litra ooranega riža ter pusti, da vre 25 minut. Nato vlij juho v
Skledo, v kateri si dobre zmešala rumenjak. .0 vse še v skledi premešaš, postavi juho na mi«(5, -=* Prav tako kakor to. pripraviš tudt iuho iz svinjskega mesa ali kosti.
Fižolova juha ? rezane). Nam°-i svečer 7« litra rdečega fižola. Drugi (jan ga Z3vrj in takoj odcedi. Nato’ sa Bajij z 2*/» 1 tople vode. ea osoji in kuhaj do mehkega; prideni še lavopjev list ip košček limonove lupine. Ko ie fižol kuhati, oditi fižolovko v drugo posodo, Posehei pa skuhaj v slanem kropu dve pesti drobnih rezancev, Ko so kuhani, jim prilij fižolovko.
Makaroni s fižolom. Kuhaj v 3‘U 1 osojjene vode pol ljtra namočenega fižola. Napravi prežganje iz dveh žlic masti in moke. ga razrdeči z zajemalko mrzle vode in prideni fižolu; dalje prideni še en četrt k« kuhanih in odcejenih makaronov ter iavoriev Ust. Ko vse skupaj še nekaj minut vre, prilii kisa po okusu in postavi jed samo ali s pečenim krompirjem na mizo.
Pečen ječmenček. Razgrej v posodi žlico masti, stresi v nie nekaj koščkov čebule in >/« j okroglega, debelega ječmenčka; mešaj da se nekoliko popraži,, priljvaj počasi ■U 1 to&je vode, prideni 10 dkg prekajenega mesa ali klobaso, osoji in kuhai počasi dve uri-Kuhanemu ječmenčku prideni ščep popra in 4ve žjjej nastrganega bohinjskega sira. Namaži posodo močna i masti« ali maslom, stresi vanjo ječmen, pomažj po ječmenu dve žjici kisle smetane zmešane z enim rumenia kom in postavi v peč, da se nekoliko zarumeni. Pečeni ječmenček postavi kot samostojno jed na mi*o.
Qoveje meso dušeno v mleku. Operi pol kg govejega mesa. ga položi v koza, vljj nanj 1U I nezavretega mleka, pokrii kozo in jo postavi ga nekaj ur na hladne. Nato po stavi posodo na pgnišče ter pusti, da se meso poi ure duša, Nato mu prideni nekaj koscev čebule in majhno žlico masti ter vse skupaj duši, da se zmehča in voda nekolik posuši. Nate yzami meso na krožnik, v kozo pa deni žlico moke, in ko se zarumeHi, pri-jij četrt litra juhe. ali tople vode. Položi meso nazaj v kezo, in ko vse četrt ure vre, je gotovo, Na Primerne kose zrezano meso zloži pa krožnik, precedi na meso omako in ga obloži z makaroni.
Pečeni goveji jezik. Jezik Brimi za koni-
tasfi konec in ga dobro potolči ob desko-lato ga s krtačo dobro zdrgni in umij- Oai ga v lonec jn ga tojiko zaljj z vodo, da lah* ko vre. Ke zavre, mu prideni droben koren korenino peterSlja. nekaj zrn celega popra nekaj koscev čebule, strok česna in zriio 10-VOrjg, Osoli ga, pokrij In kuhai do mehkega. Kuhani jezik olupi, goleži v kozo, mu prideni košček čebule in ga poli) % Žlico vroče ma-
priredjjo slovenski grafiki v soboto zve cer v veliki kazinski dvorani. Nastopili bodo; pevska »Grafika« iz Maribora in Ljubljane ter orkester »Grafike« iz Ljubljane. Na sporedu so skladbe Deva, For-sterja, Šonca, Hochreiterja, Vodopivca, Dolinarja, Slavinska, Prelovca, Horvata, Odaka in Vrabca, ter štiri orkestralne skladbe (Beethoven, Smetana, Jessel in Dvofak). Prepričani smo, da bo dvorana polna.
Koncert, ki ga je priredila Zveza dej. pevskih umetniških in glasbenih društev v Mariboru je bi! kljub temu, da je bil le slabo obiskati dostojna počastitev 20-lefnice Cankarjeve smrti. Po uvodnih skladbah (Bethoven, Wagner in Škrabec) ki jih je Izvajalo Glasbeno društvo žel. del. in lišlužb. pod' dirigentstvom g. Maksa Schflnlierrja, je spregovoril g. J. Pete jan.
Po govoru so nastopila delavska pevska društva: »Frohšinn«. »Krilato kolo>, »Grafika«, Tekstilni delavci in nameščenci. »Enakost«, pekovski pomočniki in združeni zbor pod vodstvom g. Živka. Občinstvo je vse pevce nagradilo s ploskanjem.
»Jugoslovani v svetovni vojni« ie bil
naslov predavanja, ki ga je ime! v petek v Ljudski univerzi div. gen. v p, Vladi-dir Belič. G. general je, črpajoč iz svojega strokovnega znanja, označi! vzroke in
potek svetovne vojne, srbsko Golgoto v
Albaniji ter gibanje prostovoljcev. Mea
občinstvom smo vi4eh mnogo castniKo .
Kulturni drobiž
Josip Davldovič-Južni, ustanovitelj m vodja gledališke družine »Sinja ptica« e v starosti 55 let umrl v Pragi, s »s ptico«, v kateri so delovali samo ru. emigranti?, ie prepotoval ves sve pred leti nastopil tudi v Ljubljani m riboru. Z njegovo smrtjo izgubi takoz,va' na »vedra gledališka umetnost«, ki ima svoj izvor v političnem kabaretu,.; enega svojih vrhova_______________________  *_
Preje!! smo: Gozdarski vestnik. Mesečni strokovni list za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. Zadnja stev. (8.) ima sledečo zanimivo vsebino: lns< Franjo Sevnik, Motorji na les in ogue’ ing. Mirko Šušteršič, Napake navadnega merjenja hlodov; ing. Viktor Novak, Kako je pogozdovala šolska mladina spomladi leta 1938.; Dopisna gozdarska posvetovalnica; Statistika; Zakoniti predpisi in okrožnice; Dopisi; Književnost, Gradivo za slovenski gozdarski slovar. Lesna trgovina- List izpolnjuje pod zgjeo nim uredništvom ing- Stanka SotosKa vrzel v naši strokovni literaturi, in ga lahko vsem, ki imajo z lesom opraviti najtopleje priporočamo.
sti. Nato postavi v pečico, da se nekoliko zarumeni.
Koko pripraviš divjega zajca. Divii za.iec je okusnejši in mehkejši, če visi nekaj dni na hladnem zračnem prostoru. Želodec jn ireva HlOfaš odstraniti takoj po strelu. Preslanega ?ajca priveži za zadnji nogi na stol ali ga obesi, Prereži mu kožo od repa. po trebuhu do vra*u. nato napravi zarezo na notranji s*ranj neg do členka, spanii naiprei rep, potegni kožo z zadniih nos. jo ylečj d° prednjih nog. ki jih tudi snarneS. potegni’kožo čez glavo in ušesa ter odreži. Nato izloči drohovje od katerega obdržiš samo srce pliuča in jetra. Vse drugo vrzi proč. Pazi. da se žolč- ki se drž.i jeter, ne razlije. Vso pridržano drobovje zloži v skledo- zajca pa takole razreži: odreži glavo % vratom, one pleči in stegni. Od hrbta odsekaj rebra in jiotrebušnino. da ostane hrbet cel, Hrbet, stegna in pleča se porabijo za pečenje, ali Pa se pripravijo v omnki. Drugo se porabi ?a ebara.
PRAKTIČNI NASVETI
Roke očistiš raznih madežev. Ako si si
umazala roke' z oljnatimi barvami, tedaj si jih odrgni z zmleto gorčico, nakar Jih umij z gorko vodo in milom. Tudi bencin ali terpentin raztopi oljnate madeže, toda uporab*
Ijati ga smeš le. če nimaš na rokah niti najt manjše ranice. Smo|o in kolomaz odstraniš
Dopisi »edinosti
$ petrolejem, olie m maščobo z benciiion-Končno čistilno sredstvo pa sta vedno twp voda in milo. Madeže od borovnice, • malin-črnega vina' odpraviš z rok, ako nekoliko mokre roke držiš nad žvepljenim dipiom u* jih potem dobro umiieš.
V prostorih, kjer zmrzuje, ne imejmo iw>* sod, ki so napolnjene z vodo ali kako drugo čjsto tekočino; voda se pretvori v led. ki ra?nese posode.
Pepel od drv, zlasti bukovih, ie izvrstno čistilo za čaše, zrcala, steklenice in drugo. Prav lepo osnažiš s pepelom tudi okvirie štedilnikov. V la namen stisni polo časopisa v kepo, ki jo toliko pomoči, da bo vlažna; po'em jo potakni v pepel, da se ie oprime- i in drgni z njo po kovinasiem okvirju štedilnika. Končno obriši še s čistim časopisnim papirjem.	.
Ako te pečejo noge v- novi obutvi, ovlaži notranjost čevljev s čistim špiritom, ki deja usnje propustno za zrak, s čimer pečenje nog prestane-	,	.
Ako lupite čebulo, sc ne boste solzili, akO ja držite pod tekočo vodo ali v večji skledi pod vodo.
Po‘.ic, šartljev ter drugih s|adic iz shaja-uega testa ne puščaj v kalopih- da bi se v njih ohladile; kmalu potem, ko jih vzameš iz pečice, jih zvrni ha lesene krožnike ali na deske in jih pokrij s prtičem, da nekoliko odnehajo.
m*
Dolina SenttlorlanMka
Volilno gibanju je doslej »agibalo le »voditelje«. Mnogi »možie« so postali vztrajni politični popotniki. Vsakdo bo rad priznal, da je gibanje zdravo, Q, da bi se le Pridno gibali, v prjd sebi jn ljubemu narodu in da bi ta ljubi narod itpel še mnogo takšnjh »mož«, ki bi se takole »gibali«.
»Mož« bit) se pravi danes vztrajati pri spreminjanju obraza in idej jn deati tako-kakor zahteva situacija. Cim večkrat bo kdo menjal svoje sv. prepričanje, tem boljši iqož bo na izvoljenem mestu. Torej na plan. da boš jzbran! Narod dvoličnike ljubil
Jaz som idejni prfataš vaše stranke, se je izrazi! g. dr. Idealist, in vsi so mu verjeli, ko ie prišel iz one v to stranko kandidirat.
Prlpričatije ie izgubil neki jugoslovenarski ideojog, ko se je pripeljal na pohod v tuje mesto. Padlo mu je iz aktovke naravnost v blato. Mimoidočim se je zdelo čudno, da ga ie, namreč prepričanje, sploh jemal na pot.
Zanimivi ljudje. Tri leta je čmeri?! 'h ?r" inel v opoziciji. Ko so ga poslali domov na večne počitnice, so se nju odprie oči in spoznal je revež,"1 da je bilo vse tisto pravilno, kar je zmerjal. In je Sel in se ponudil za kandidata tistim, katere ie 3 leta zmerjal.
Nove železniee, ceste i. sl. dobiš, ako le hočeš, o ljubi narpdl Znižanje davkov? Cenen sladkor? Kdor ima kako veliko željo-nai se j ayi liaibližiemu kandidatu. Qotovo mu le-ta lahko še kaj drugega obl.iubi! Izrazite samo velike želje! Izkoristite priložnost-Obljuba dolg dela. 'F° za nekatere ne velja, kar je ljubi narod gledal, gleda in bo videl tudi v bodočnost.
Slinavka in parkUfvka se selita po slovenskih hlevih. Ravno prav. Morebiti bosta komu služili za volijni šlager, ker drugih krilatic bo letos malo. Niti toče ni bilo. da bi ialiko hitro nudili narodu zimsko pomoč! Ter seveda S koruzo lovili neznačajne kaline. , Značajni kalini so taki liudie, kateri se niti za koruzo, niti za golaž in pivo ne prodal0
Ustoličenje
na indijanski način
Kot pripoveduje pisatelj g. T r a v e n v svoji knjigi »Vlada« uiivaio nekatera in« dijanska plemena pra?ej{nje, samouprave, v katerih so si. obdržali aveje stare običaje. Tako poroča o plemenu Pebvil, kako ustolučujejo novega plemenskega gla* varja. To pleme se deli na štiri rodove, katerim vlada skupni plemenski glavar, Tega glavarja pa volijo vsako leto na novo. Nikdo ne sme biti v drugiS voljen. Enakopravnost rodov je zajamčena s tem, da se voli plemenski glavar vaako leto iz; drugega roda- Glavarja ne volijo sku^ pno vsi rodovi, temveč ga iibere vsako leto oni rod izmed sebe, ki je prišel tisto leto na vrsto. Tako izbranega g|avar|a nato tisti rod pripelje na glasovanje vsega plemena, kateremu ga predstavi In se nato vrši slovesna predaja oblasti nad Plemenom za prihedni« leto od starega
na novega glavarja. To slovesnost Traven popisuje tako-le:
»Rano zjutraj pride ob šesti ur! ves rod, ki ima v novem letu postaviti glavarja na prostor pred cabildo (uradno poslopje sre-skega načelstva) In privede s seboj novo izvoljenega glavarja. Vsem pripadnikom ostalih treh plemen je dovoljeno, da tudi pridejo na slavnost. Nekaj mož steče v cer kev in zazvonijo. Med zvonenjem zvonov, zažigajo ljudje umetne ognje. Ljudstvo igra, pleše In veselo razgraja. Imenitni možje njegovega rodu predstavijo novo Izvoljenega glavarja pred portalom cabil-da dosedanjemu glavarju plemena in njegovim svetovalcem. S tem predstavljanjem je preizkušnja izvolitvenlh dokazil končana. Odstopajoči glavar ima nato govor v indijanskem ieziku, ki je zavit v pesniško obliko in ki mora biti bržkone že zelo
star. Novi glavar odgovarja nato skromno in vljudno. Tudi on govori v indijanskem jeziku in se poslužuje starih verzov, ki so bili za ta obred narejeni gotovo že pred tisoč leti ali še več.
Ko po mnogih ceremonijah končno predajo novemu glavarju uradno palico, pri--neso stol, Ta stol je nizek in narejen iz lubnatega lesa in je, kakor da bi bil pleten. Sedež pa je izdolben v velikosti sedala. Med smehom, veselimi šalami in grobimi dovtipi mož, ki prisostvujejo v gručah ceremoniji, petegne sedaj novi glavar svoje bele bombaževjnapte hlače na pol navzdol in sede z golo zadnjo platjo v odprtino stola. V desni roki drži uradno ebenovinasto palico s srebrno glavico in sedi veličastno na stolu, obrnjen z obrazom proti vsemu ljudstvu, ki pred njim stoji.
Tedaj pa pristopijo trije možje, ki so bili poslani na to slavnost od tistega rodu, ki bo imel v prihodnjem letu pravico voliti glavarja. Ti možje prinesejo glinast lonec, ki je preluknjan z mnogoštevilnimi odduški. Lonec je napolnjen z žarečim og-
ljem. 7, govorom v stihih v indijanskem jeziku razloži eden izmed teh treh mož> kaj je namen opravila, ki ga sedaj začenja. Ko neha govoriti, postavi lonec ? žarečim ogljem pod novega glavarja. V govorti je mož razložil, da naj ta ogenj glavarja opominja na to, da ne §edi na tein stqlu* da se odpočije, ampak zato, da dela za ljudstvo. Ostane naj živahen, čeprav sedi na uradnem stalu; dalje naj ne pozabi, da mu je podstavil ogenj tisti rod, ki bo prihodnje leto volil glavarja, in sicer zato, da ga že danes opozarja, da ne postane prilepljen na svojo službo ip da e ..jo preneha, ko preteče njegova doba, da se prepreči vladanje in diktatura, ki je ljudskemu napredku škodljiva, če bi se pa le hotel za stalno prilepiti, potem mu bodo podstavili ogenj, ki bo dovolj velik in zadosti trajen, tako da ne bo ne od njega ne od stola kaj ostalo.
čim so podstavili lonec z žarečim ogljem,začne pripovedovati ljudem pregovore v verzih odposlanec iz onega rodu. katerega izvoljenec sedaj odstopa, nato mož iz rodu, ki bo volil prihodnje letd
J « *	V',
ttalllllllst
hj bil vesel parlament, ko narod zastopan. Vprašanje od bi plačeval dnevnice.
—din—
političnemu neprija.tel.iu ali nasprotniku ter vztrajajo v »lastnih vrstah« tudi ob splošnem stradežu. Ako se prodajajo »voditelji«, to ni Prodajanje temveč — poitika. Kajti ne gre za koruzo ali močnik ali vsakdanji kruh, tem več za — kandidaturo. To pa so vendar višji interesi — dnevnic.
Dolina Šentflorjanska je sirota, polna skrbi in potreb. Zato je dobro, da bodo skrbi in Potrebe vzeli nase idealno krepki in idealno stasiti in močni, idealov polni možaki, če bomo vsakemu naložili poln koš, bo čez 3 ; " 4 eta naš položaj skoraj tak, kot je bil ■5 ali 4 leti! Narod naš dokaze hrani! 7 res umestno, da »idealiste« narod i
Dnevnice. Ko je pred 3 leti postavljal listo g. Boško, se mu je ponujalo za kandidata I 800.000 mož- T bi bil skoraj \
16 le, kdo in i
Ljubljana
Zborovanje učiteljev JUU. V soboto dne 29. oktobra t. 1. bo imelo sresko društvo Ljubljana okolica vzhodni del svoje prvo zborovanje v magistratni dvorani v Ljubljani. Poleg običajnih dnevnih teook ie na sporedu zdravstveno predavanje dr. Franta Miša in poročila o skupščinah. Ta dan bo tudi zborovalo sresko društvo Ljubljana mesto, bo imelo svoj občni zbor ob pol deveti uri v telovadnici II. deške osnovne šole na '-ojzovi cesti. Poleg običajjnih dnevnih točk so na sporedu tudi poročila in predavanje o izgovorjavi besed. V ponedeljek dne 31. oktobra pa bo zborovalo sresko društvo Ljub* liana zahodni del. Zborovanje bo ob deveti Ur- v magistratni dvorani v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom. 1. Poročilo o banovinski skupščini. (Poročat učitelja gg. Tavčar in Vrhovec). 2. Poročilo o glavni skup-•cini. (Poroča g. Zupančič Nataša). 1 Tajni« &ko poročilo. 4. Blagajniško poročilo z obračunom za poslovno leto 1938/39. 5. Slučajnosti.
Rakilan
Kmetijska šola v Rakičanu — otvorjena.
- ‘J ie tudi kmečki mladini in kmetovalcem sploh potrebna strokovno-izobraževalna šola, izpričuje vsakdanje življenje pri nas in drugod. Treba je namreč poudariti, da se mora tudi poljedelska kultura (kmetijska sploh)) razvijati in napredovati vzporedno z Ostalimi, in to posebno v državah pretežno agrarnega značaja; temu cilju služijo kmetijske šole, ki v nemali meri dvigajo kulturno raven kmečkih ljudi in vzgajajo kmečko mladino. — V naši državi, žal, takih šol ni mnogo. (Na podlagi številčne primerjave naših kmet. šol s podobnimi šolami na Cehoslo-vaškem in dr. bi lahko spoznali našo zao-aajost v tem pogledu). Zato je ustanovitev sichrne take šole razveseljiv pojav prodnem še v pokrajini, kjer se peča okrog 85 odstotkov ljudi s poljedelstvom (kmetijstvom sploh) in kjer je treba, z ozirom na gosto naseljenost ljudi, izrabiti slehmi košček todne zemlje, pa je kljub temu kruha še tak malo, da morajo nešteti ponj v uiino. Mislim na Prekmurje.
Dne 23. t. m. je bila zato v eni izmed prek murskih vasi, v Rakičanu, velika slavnost.
j navzočnosti ljudstva in zastopnikov u-vft°V ter korporacij se je izvršila blagoslo-itev in otvoritev tamošnje nove banovinske Kmetijske šole. Blagoslovitev je izvršil Pr?zv. škof dr. Tomažič, slovesnosti pa je Prisostvoval tudi g. ban.
s to kmetijsko ustanovo v Rakičanu je do-nh° ue sa,no Prekmurje, temveč tudi ostali robni predel Slovenije eno izmed redkih, tem času posebno važnih kulturnih in strokovnih postojank, ki bo služila kmetu, kate-•■erega naprdek in blagostanje mora biti že-a vseli dobrih in poštenih državljanov.
Rogaška Slatina
Spevoigro »Kovačev študent« bo ponovila pologa« na Spi0šno željo občinstva v nede-dne 6. novembra tl. ob 15. uri v gornji “Vorani Zdraviliškega doma. Kdor igre še ni /’iClel, naj ne zamudi prilike, da jo vidi! Po spevoigrj bo še zapel nekoliko lepih, sodobnih pesmi Slogjn kvintet.
Zatemnitev kraja v noči od 24. na 25. ok-°bra je bila tako temeljita, kakor da smo 3res sredi vojne in zračnih napadov. Ljudje so vajo resno vzeli. Sicer v podeželju
Takole so zavarovali Angleži Betlehem pred arabskimi vstaši. Obzidja in motorizirani oddelki čuvajo angleško posest in rak v Palestini, v Evropi pa dogovori z Italijo in Nemčijo, ki odkrito simpatizirata z uporniki.
marsikje tudi drugače ne prižigajo luči, ker petroleja ni, a ljudje — kakor se pač govori — niti za sol nimajo.
Gradnja Sokolskega doma. Na stavbišču je živahno. Gradbeni odsek ima polne roke dela. Zazidanih je že nad 100.000 din. Največ skrbi ima seveda društveni blagajnik 'br. Perger Ivan, ki je duša vsega dela, s črpanjem sredstev. Ako je prejel kdo položnico za prispevek, se prosi, da nakaže društvu kako malo podporo.
Volilno razpoloženje se pri nas še nič ne opaža. Po Rog. Slatini se sprehaja še nekoliko gostov, drugače se vse pripravlja na zimo. Ljudje se oskrbujeo s kurivom, ki je letos zelo drago.
Zidani most
Inšpekcija šole. Pretekli torek ie inspiciral ljudsko šolo v Loki pri Zidanem mostu za-stopnik kr. banske uprave šol, nadzornik g Bobič.
šolska vest. Na ljudski šoli na Zidanem mostu sta zboleli dve učiteljski moči, tako da se vrši sedaj pouk po skrajšanem postopku
Odlikovanje. Za vestno vršenje službe iii za usluge kraljevskemu domu sta bila odlikovana komandir tukajšnje orožniške postaje' g. Pangeršič Ježe in podnarednik g. Mičič Albin. Čestitamo!
Odpovedan sejem. Pretekli ponedeljek bi sc imel vršiti v Loki običajni občinski sejem, ki pa je bi odpovedan zaradi parkljevke in slinavke ki postoši v našem srezu.
Radeše
Gasilska četa Vrhovo je razpuščena. Ka-
kor doznavamo je gasilska četa na Vrhovem razpuščena z odlokom sreskega načelstva v Krškem ker, ni bila poslušda nabrani svojemu župnemu starešini. Kakor doznavamo, se je uprava proti odloku pritožila na kr. bansko upravo v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo gasilska četa na novo imenova-a, ker nikakor ne gre, da bi ostala vas Vrhovo brez gasilcev zlasti v primeru požara.
Cvetlični dan v Radečah v korist PJS. Poverjeništvo PJS na tukajšnji ljudski šoli bo organiziralo v nedeljo dne 30. t. m po svojih članih cvetlični dan. Obračamo še na vsa dobra srca, da po možnosti vsak po svojih močeh podpro prizadevanje poverjeništva KJb s tein, da da protsovoljno po 1 din ali več za dobljeno cvetlico. Že pred časom smo povedali naši javnosti, da namerava napravili poverjeništvo PJS prihodnje leto izet na Jadransko morje, katerega se bodo udeležili naši podmladkarji. V skrbi ima poverjeništvo tudi bolehno deco, ki nujno potrebuje morskega zraka, saj je znano, da je pri nas golšavost zelo razširjena, bolezen, pi pa se najboljše zdravi v morskem zraku Radečam! Prihodnjo nedeljo je praznik našega morja. Ne odrecite svoje skromne podpore in pridno segajte po cvetlicah. Poveri. PJS.
Prilodnja športna nedelja. »SK Radeče« si je v nedeljo priborilo v nogometni prvenstveni tekmi s KSK na športnem ingrišču v
glavarja in končno mož iz plemena novo 'goljenega glavarja. Dokler deklamacije pregovorov niso končane, se ne sme novi glavar dvigniti s sedeža. Od njegove priljubljenosti ali nepriljubljenosti .°t rojaka je odvisno, ali možje, ki govori-L° Pregovore, počasi in prevdarno iz-P°jejo, ali z naglico, ki je komaj še dopustna, da ne izdajo čisto jasno svojega
naniena.
. Glavar pa ne sme, karkoli bi pač čutil, jzdati niti z obrazom niti z gibom, kako Dllzu mu je vročina. Prav nasprotno. Ko ®°_vsi pregovori izpeti, ne sme skočiti ta-k0.l pokoncu, kot da bi bil vesel, da je »segrevanje« pri kraju, ampak mora posedeti še nekaj časa, da s tem pokaže, da misli pobegniti od bolečin, ki mu jih «-egne njegova služba pripraviti. Pogo-10 se začne sedaj še celo sam šaliti. S v°jimi šalami skuša obrniti smešnost na Tako reče n. pr. komu od okoli toječih: »Slabič, saj nimaš nobenih pljuč, Kako pa boš svoji ženi pripravil dobro luno, če si preslaboten, da bi ogenj pod menoj razpihal, da bi mi koncem koncev
vendarle postalo toplo. Hej, ti Elizeo, pridi no sem, in odstrgaj led, ki se je pri-rastel na mojo nago.«
Oglje je tudi že precej razžarjeno. Počasi se dvigne glavar, toda led, o katerem je govoril, ni tako nedolžen. Koža se je namehurila in na večih mestih se vidi sijajno ožgana skorja, katero lahko že kar od daleč zavohaš. Eden izmed prijateljev se mu približa, mu otre zadnjo plat z oljem in položi nanjo obvezo iz mehko stisnjenih listov, med tem ko mu drugi nudi velike kozarce lequila.
Več tednov ne pozabi novi glavar, kaj je imel pod svojim sedežem. To mu znatno pomaga v prvih mesecih službene dobe, da opravlja svoj posel tako, kakor je narod pričakoval od njega pri izvolitvi. Sko-ro vedno pa ostane dovolj brazgotin na onem izpostavljenem delu telesa, ne samo, da lahko v najvišji starosti dokaže, da je imel enkrat čast biti glavar svojega naroda, ampak tudi, da ne misli na to, da bi proti običajem svojega ljudstva dal se drugič izvoliti za to službo.«
Krškem naslov »Prvaka v Posavju«. Zato je za naslednjo nedeljo povabilo »SK Jugoslavijo« iz Celja.
Javna prošnja industrijalcu g. Ravnikarju na Njivlcahpri Radečah. Odjemalci električnega toka se z dneva v dan pritožujejo, da Sim električna razsvetljava sveti časih zelo slabo. Luč pojema, včasih ne sveti po celili 20 minut, ali pa sveti in takoj ugasne, kar se izmenoma ponavlja, ali sveti tako slabo, da ni mogoče čitati, kar se zlasti opaža pri radijskih naročnikih. Neštetokrat se zgodi, da radio sredi najvažnejših poročil utihne, ali prekine za krajšo dobo svoja poročila in zopet nadaljuje, ali pa je spričo pomanjkanja električnega toka tako slabo oddaja, da ie ni mogoče razumeti. Vsak odjemalec električ nega toka mora nujno imeti zaradi opisanih nedostatkov še petrolejko ali svečo.
Vsi prizadeti se obračamo na industrijalca g. Ravnikarja na Njivicah s prošnjo, da bi poskrbel za odpravo teh neprilik pri svoji elektriki, za kar mu bomo vsi hvaležni.
Krško
Občinski sejem. Pretekli ponedeljek se je vršil pri nas običajni občinski sejem, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Izredno veliko je bilo kramarjev, ki so pripeljali svoje prodajno blago na tovornih avtomobilih ter ga razstavili po stojnicah vzdolž ceste od šole pa do mosta. Dobro obiskan ie bil zlasti živinski in svinjski sejem. Prignane ie bilo veliko goveje živine iz bližnjih in daljnih krajev. Cena je bila običajna. Lepi voli so bili od 4.— do 5.— in 5.50 din za kg žive teže, krave in teleta pa večinoma kar počez. Jesenski prašički stari do 7 tednov so stali 100.— do 110.— din. Na sejmu je bilo opaziti tudi zelo veliko kupcev mešetarjev. Razstavnega blaga jebilo zelo veliko. Kupčije so bile srednje dobre. Na svoj račun so prišli tudi gostilničarji, ki so točili zlasti veliko vina ter prodali tudi precej pripravljene jedače.
Občinska hranilnica ima novo upravo. Nedavno je gerentski svet občinske hranilnice končal svoje delo. Sestavila se je nova uprava, ki jo tvorijo člani iz Krškega in Leskovca, ki bo kmalu prevzela svoje funkcijske posle. Gerentskemu svetu, ki se ie izkazal na področju svojega strokovnega dela. zlasti pa g. gerentu, gre za nihov trud javno priznanje in pohvala.
Jugoslovanska češkoslovaška liga. Pri nas bi se imela ustanoviti JC liga, za katero se je priavilo že precejšnje število, članov iz mesta, kakor okolice. Odložitev ustanovitve JC lige je zgolj začasna.
Hrastnik
Občni zbor Sokola. Te dni je bil v Sokol« skem domu občni zbor Sokolskega društva. Izvoljena je bila sledeča nova uprava: starosta br. Faronik, podstarosta br. Ferdo Roš, tajnik br. Zorčlč, matrikar Plazar. blagajnik Šiko-vec, II. blagajnik br. Jože Benetek, pro-svetar br. inž. Verbič, gospodar učitelj Volk, inž. ,Freyer, načelnik Vastič, načelnica Gu-sta Saubergerjeva ter nadzorni odbor in razsodišče. Pri slučajnostih so sprejeli več dobrih predlogov za novo poslovno eto, nakar je starosta br. Farčnik zakjučil lepo uspeli občni zbor Sokola v Hrastniku.
Sevnica
Zopet Je Iztiril vlak. Ni še potekel teden dni. ko je iztirala tovorna lokomotiva v Sevnici, zaradi česar so imeli vsi vlaki, tako tudi brzec in ekspres, več urno zamudo. Preteklo sredo j>a je zopet iztiril vlak, pravza« prav vagon, ki je bil le ne eni strani naložen z gramozom. K sreči je bilo iztirjenje na stranskem tiru, sicer bi imeli vlaki zopet večje zamude. — V kratkem času je bilo to že tretje iztirjenje. Baš zato gradi železniška uprava poleg Schulvereinske šoie nov tir, ki bo ublažil oster ovinek, za katerega domnevajo, da je za težke Borsig-lokomotive neprimeren!
Na kolodvoru primanjkuje električne luči.
Na naši postaji imamo še vedno petrolejke, tako v pisarnah kakor zunaj na kolodvoru, kar gotovo ne napravlja najbolšegn vtisa. Trg Sevnica je že davno elektrificiran, samo postaja še čaka. Gotovo se bo elektrificirala še pred otvoritvijo železniške proge Št. Janž —•Sevnica, ki bo kakor doznavamo na praznik državnega in narodnega Zedinjenja t j. 1. decembra.
Kako je s kulukom našega delavstva. Kakor znano je zaposlenih pri nas precejšnje število delavstva, ki hiti z gradbenimi deli železnice Št. Janž—Sevnica. Ti delavci so srednje dobro plačani. Njih plače pa seve zaostajajo za plačami delavcev, ki so zaposleni pri Jugotaninu. Železniški delavci bi morali sedaj nenadoma plačati kuluk in sicer ga jim odtegujejo od mezd, zahteva pa ga tudi občina. Pripomniti je, da plačujeo delavci Jii-gotanina samo enkratni kuluk.
tavinhka dolina
Zatemnitev. Za v ponedeljek 24. oktobra
zvečer je bilo povsod napovedana zatemnitev. Te napovedi so se povsod strogo držaji in so nekateri že pred določeno uro ugasnili luči. — Na deželi je sedaj v jesenskem času to zelo težko izvedljivo, ljudje so do noči na njivi, zvečer pa imajo doma različna dela, tako obrezovanje repe, pesa, korenja, kar ne morejo drugače napraviti kot zunaj.. Radi zatemnitve pa so morali spraviti vse v zaprte prostore, kjer so ahko nemoteno delali.
Braslovče
Naše pokopališče že od nekdaj slovi po vsej dolini kot eno najlepših. Toda ne samo pred praznikom Vseh svetih, ko na vsakem pokopališču nekoliko popravijo in uredijo grobove; skozi vse leto je tu tako epo vse urejeno in v polnem cvetju, kot v kakšnem parku. Iz raznih strani si prihajajo ogledovati to res lepo pokopališče. Najlepše pa je seveda o Vseh svetih, ko poleg lepih rož zagori tisoče lučk v spomin pokojnim.
Prekopa
Tombola. Tukaj se je vršila v nedeljo 23. t. m. gasilska tombola. Ker ni bila dovoljena veselica s plesom, se je pač vršila kar bre* godbe in plesa. Prireditev je bila določena za 2. uro popoldne. Vendar se je že radi zadnje razprodaje tombolskih kart tako zavleklo, da se je pričela, tombol šele ob pol 5. uri, kar je ljudi spravilo v zelo slabo voljo. Godrnjali so posebno taki, ki so prišli od daleč n so morali vse popoldne čakati in se potem ponoči vračati domov. Tisti, ki so zadeli glavne dobitke, so se že potolažili.
z življenja viničarjev na Ki banskem
Še pred vojno se je viničarsko vprašauje razločevalo po večjih krajevnih ozemlih; v noveši dobi je že vsak kraj oziroma vsaka vas drugače usmerjena.
Pa da se za danes omejimo samo na Ko-bansko ali še bolj omejeno, na vinorodne kraje med Sv. Križem in dolino Pesnice. Kar imajo vsi viničarji skupnega, to je odpovedni rok in premestitve. Dozdaj je bilo ravno v teh krajih najmanj sprememb. Letos je to postalo — narobe. Ce bodo vse v avgustu podane odpovedi obveljale, bo oib Vseh svetov pa do Sv. Martina nad tri četrtine viničarjev spremenilo ozir. izmenjalo svoje gospodarje — ne vštevši onih, ki so že pred zakonitim rokom odšli — preko meje. Novi mejaš je postal magnet tudi za naše viničarje, in to'čeprav njih večina ni prišla na račun svojih pričakovanj in so si svoj položaj le še poslabšali. Ker od tam zavrnjenih stari gospodarji niso hoteli več sprejemati nazaj._ Vendar so ti poskusi z izboljšanjem zaslužka tam preko meje-zelo občutno vplivali na preostale, ki so še ostali na svojih starih mestih, S končno bilanco moramo Še dober teden počakati. In tedaj bo prilika, kaj več spregovoriti tudi o gmotnem razmerju med viničarji in gospodarji tega ozemlja, kakor tudi o moralnem in rodbinskem življenju teh socialnih slojev kot posebnost vinorodnih krajev bivše Spod. Štajerske. - Za življenje teli ljudskih plasti ob naši državni meji se za Maribor — in sicer jugoslovenski narodni Maribor doslej vse premalo brigal, zastj z ozirom na naraščaj, ki prihaja iz teh rodbin in ki utegne postati usoden za našo bodočnost. Tu imamo namreč naravnost vnebo-vpijoče slučaje skrajne zanemarjene mladine — do 12 let staro deco, ki še ni videla šole od znotraj — deco, še v snegu boso in napol nago v ušivih cunjah — deco, sestradano in gladno — že ta nedolžna naša panja zasluži, da se k temu vprašanju še povrnemo.
Nii ne prihranite,
kajti
ako kupite za din 150' " in nosite 150 dni,
je dražje, kakor
180"- in nosite 360 «
ZATO SAMO
ako kupite
po navidezno nizki ceni, prihranite samo. ako kupujete dobro blago,
ako kupite za din
KARO
čevlje
ELITNA KONFEKCIJA
34
MASTEK
MARIBOR
Za dame m gospode prinaša vedno namovetše
pri tvrdkah ki oalašuiejo v
»*■
rade kupujejo
svilo za obleke« perilot. d.
L TRPIN-U
Maribor, vetrinjska ulica 15
AUGUST GAILIT:
10
Potepuhovi letni časi
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS
»Glej! Ne bi rada, da bi odhajal od mene s posmehom v srcu in da bi se bahal pred ljudmi z današnjo nočjo. Bolje je, če se me boš spominjal s častjo in boš blagoslavljal to noč, ki je prinesla dvema človekoma srečo in veselje. Ohrani jo skrito v svojem srcu, da se ne bom kesala svojega dejanja in mi ne bo treba osramočeno povešati pogleda, če te kdaj v bodoče srečam. — Zdaj pa pojdi in sporoči hlapcu moj ukaz!«
Tako so polagoma rasli vedno novi domovi, in gozdovi, spadajoči k posestvu, so neprestano odmevali od udarcev sekir. Gradili so Jliri Tapsipaa in Tfinis Tikuta, Jaan Lirgupalu in Meos Martin. Vedno znova se je vozila gospodična s kakim možem v mesto ter pisala dogovore in pogodbe o zemljiščih.
Kadri Parvi je rodila otroke, upravljala posestvo in bila s svojim življenjem zadovoljna.
Ko je otrok dosegel tisto starost, da bi lahko postal pastirček, ga je peljala k vodnjaku, mu skrbno umila usta, roke in noge, ga čedno oblekla in stopila z njim na grič, odkoder je bilo mogoče pregledati okolico. Tu je dala otroku v roke pismo, deset zlatih rubljev, majhno culico, ki je bilo v njej nekaj srajčk in rekla: »Ali vidiš, deček, ono belo hišo na holmu? Da, tisto z belo streho, rdečim dimnikom in štorkljinim gnezdom na hrastu tam zraven. — Tam biva tvoi ljubi oče. Zdaj nojdeš k njemu in ne prideš več na-zai. Pozdravi ga v mojem imenu in mu rlaj to pisemce in deset zlatih rubljev. Med potjo dobro pazi na ono hišo, da ne zgrešiš smeri in ne zaideš kam drugam.«
če je otrok začel jokati in se obotavljati, ni poznala Kadrina jeza nobene meie.
»O ti nehvaležni volčjak!« je vpila in vihtela Šibo. »Ti nekoristni cepec, ti nočeš 1: «''r.y>mu očetu? Kaj pa nai počnem s teboj? Saj vendar sam vidiš, da so pri meni vsi koti in ogli polni takega drobiža. Tako vendar ne more ostati! Dojila
sem te in spravila na noge, vzgojila sem te v velikega dečka — zdaj ne bo tvoj oče imel nobenih sitnosti več s teboj! Lahko mu boš pomagal in koristil. — Ala, kar odpravi se!«
Tako so hodili otroci Kadri Parvi s hriba vsak v svojo smer. Bili so žalostni, jokali so in se neprestano ozirali. Hodili so k nepoznanim očetom in mačeham z majhno culico v eni, s pisemcem in desetimi zlatimi rublji v drugi roki. Kadri Parvi pa je ostajala na griču s pleteno šibo v rokah in čakala, dokler ni njen malček prispel na določeni kraj. šele potem je vrgla šibo proč in šla pomirjenega srca domov.
Vsako leto se je rodil nov revček in vsako leto so se ožile meje njenega posestva. Nastajale so zmerom nove zgradbe, ki so v gostem krogu obdajale pose-: stvo in se sleherno leto pomikale bliže k središču. Toda Kadri Parvi ni stokala in tožila. Polagala je roke možem na pleča in rekala:
»Kako se prav za prav ti imenuješ? Ali ni tvoje ime Aadu Ambijarv? Tako, tako, da, zdaj pa, moj ljubi Aadu Ambijarv, reci mojemu hlapcu naj zapreže konja, kajti peljati se hočem s teboj v mesto!«
Glas o Kadri Parvi se je razširil že daleč. Pripovedovali so o njej čudaške zgod be. Ne ravno s posmehom, pač pa z rahlo žalostjo. Majali so z glavami, kakor da sočuvstvujejo z njo.
Nekoč je prišel h Kadri na razgovor žtinnik.
Z nezaslišanim srdom je prišel postavni gospod v talarju pred poslopje. Na pr sih mu je visel težak srebrn križ. Od sve čanosti in resnobe je žarel kakor božične luči.
»Kadri Parvi!« je rekel mračno. »Prišel sem, da se pogovorim s teboj o neki resni stvari.«
Kadr? Je zardela, sramežljivo povesila oči in šepetala:
»Ali ie tista stvar res tako huda?«
Povabila je duhovnega v sobo. Sla ie
in se opasala s svežim predpasnikom, se umila, počesala in po dolgem, dolgem času se je zopet napudrala. Potem se je zopet pojavila pred pastorjem. Bila je ponižna in sramežljiva. Pred svojim dušnim pastirjem je sedela tiho in z rokami v naročju. Ni se usojala spregovoriti besede.
»Kadri Parvi,« je rekel župnik svečano in njegov glas je drhtel od jeze in vznemirjenosti. »Moj cerkovnik je krstil že sedem tvojih potomcev, moje krstne knjige so polne imen tvojih nezakonskih o-trok. Zdaj bi rad vedel, če misliš še dolgo pohujševati mojo pohlevno občino. O tvoji pokvarjenosti lajajo že psi na cesti in krakajo vrani po poljih. Prišla si na posestvo s svečano obljubo, da boš živela mirno in krščansko. Prelomila si prisego, sram me je tebe!«
Kadri Parvi je potočila nekaj solz, dvignila svoje velike, nedolžne oči k župniku in šepetala:
»Kaj morem jaz za to? Vse je v božjih rokah I«
»Kaj?« je kričal pastor. »Ti se torej ne kesaš? Poglej bele hiše in stavbe krog in krog sebe — ali te ne gledajo posmehljivo in se ti rogajo?«
Pastor je korakal po sobi sem in tja in razsajal, Kodrin nedolžni pogled pa ga je spremljal, dokler ni duhovni postal milejši in prijaznejši, sedel poleg nje, vzel njene tople roke v svoje in vprašal:
»Kaj ne, da mi obljubljaš, da se boš poboljšala, Kadri?«
»Seveda, gotovo!« odgovarja Kadri Parvi in ponižno skloni glavo v župnikovo naročje.
Ko sta stopila čez čas iz hiše, se je župnik vihravo poslovil in ukazal koči-jažu, naj gre sam domov. On hoče peš do župnišča.
Ko je prišel na cesto, je začel teči. šele tedaj je opazil težki, žvenketajoči križ na svojih prsih. Prestrašil se je, ko da ga je pičil gad, strgal križ z vratu in ga vtaknil v žep.
»Moj bog, moj bog!« je stokal, sedel na robu ceste na tla in zagrebel obraz v dlani.
Kadri Parvi pa je nadaljevala svoje prejšnje življenje;, čez nekaj let so ostala od posestva le še poslopja s sadovnjaki, mlin in gostilna. Imela ni več ne polj ne gozdov, ne močvirij ne trat, ne pašnikov
in zagrad, ne gajev in senožeti. Zadnji nasilniki so se pomaknili že do Kadrine-ga doma. Ničesar ni imela več, da bi razdala. Ukazala je prenesti svojo vegasto posteljo v krčmo, in postala je sama točajka. A tudi tu ni ostala dolgo.
Lepega dne je prišel v točilnico mlad mož. Imel je rjave, kodraste lase, sinje oči, kadar pa se je smejal, so se njegovi beli zobje čudovito bleščali. Kadri Parvi se je od presenečenja sesedla na stol. Z velikimi očmi je strmela v tujca.
»Žganja!« je zaklical tuji.
Kadri je vedno znova prinašala žganja in prigrizka, kave in likerjev. Z otroško lahkotnostjo se je ljubko gibala med mizami in po kuhinji, ne da bi odvrnila svoje velike oči od mladca.
Nosila je en dan, nosila dva, prinašala je tudi tretji dan, potem pa je velela prenesti svojo krevljasto postelj v mlin. Položila je roko na mladčeva pleča in vprašala:
»Kako ti je prav za prav ime?«
»Martin Vaigla,« odgovori tujec.
»Martin Vaigla?« vpraša Kadri začudeno. »Takega imena doslej še nisem slišala. Prihajaš pač od daleč?«
»Slišal sem o tebi,« se je smehljal dečko.
»Slišal si o meni? To so bile gotovo slabe vestil«
»Dobre niso bile,« je rekel mladi mož prostodušno. »Slišal sem praviti o neki prisomieni teti, ki je razdala svoje zadnje imetje in posest mladim možem. Ali si morebiti ti tista teta?«
»Da,« je rekla Kadri Parvi, »jaz sem tista teta. Tu se ne da ničesar izpremeni-ti. Zdaj nimam več mnogo, da bi razdala, toda v krčmi lahko ostaneš. To je dobro in donosno mesto, če boš reden in marljiv, lahko še obogatiš.«
(Dalje prihodniič).
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
D ep I ••
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
Priložit« znamko
MARIBORSKA TISKARNA o. d.
VOOilN O TISKARSKO PODJETJI SEVERNE S LOV EN I JE PO sr REZ EM O HITRO. DOBRO IN PO NIZKIH CENAH
TELEFON 25-67. 25-6«. 25-69
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.