JULIJ » P Alefi \\ T Kamilij 2o e^rncij PavI 2! P Viktor + £J_Marij»Magd. £ h Mblnk. } 22 P Kristina . « T Jakob 27 I £na 28 B ?riitof- Pifcr + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA VJ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JULIJA — FRIDAY, JULY 21, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII, edsednik poražen pri svojem prizadevanju, da se v morebitni vojni zagotovi pomoč demokratičnim državam. — Kongres se postavil na stališče stroge nevtralnosti. — Nevarnost, da zraste fašizmu drznost. Washington, D. C. — Ako v j^nodnjih mesecih izbruhne v ^ Vfopi vojna, ne bo mogla no-ena ^žav, ki bodo vpletene v J°. Pričakovati, da bi dobila iž mei"ike kako pomoč, niti glede v°jnih potrebščin, še manj pa J^e denarnih posojil, ter bo-j korale računati le na svoje kon Vire- Na to stališče se Je gres Zed. držav postavil z ^ odločnostjo in zadnji torek e<:er se je glede tega izprego- tia'il* končnovel javna beseda konferenci,katero je sklical ^edsednik Roosevelt v Beli hi-Kakor je bilo že včeraj po-je na to konferenco po. liabl1 Predsednik poleg demonskih vodilnih osebnosti tudi republikanske manjši-j Y senatu. Njegov namen bi'> da pridobi kongresne vo- 1 elje k temu, da pritisnejo nji (j, gres k razveljavi j en ju sedaj ^toječega nevtralnostnega za-na in k odobritvi novih pred-2 0V. Po katerih bi se lahko iz . • držav prodajalo orožje bo-&n se državam proti takoj-^ lemu plačilu in, da ga same ^Peljejo. Predsednik pa je bil 1 tem prizadevanju docela ^ažen. Senatski voditelji so re„na omenjeni konferenci nam- kalP°Vedali' da ni absolutno ni-v>a ega izgleda, da bi se njego-tQv Zahteva sprejela tekom lenega zasedanja. WPA STAVKA PONEHAVA oro Pred, Por °nferenca J'e kakor se °ca, izredno burna, in, ko je sednik videl, da nič ne do-Seze, ■ Režala |jSv lce» ki jih utegne roditi sta- je povdaril, da bo na sena-sled.*ala vsa odgovornost za po- se in tako bo erika s svojo izoliranostjo Vj|Ce' na katerega je ta posta-da meriko- In omenil je tudi, ^ajo biti te posledice usodne. siv namreč videle agre- ^ e_ fašistične države, da ne j^jv6-10 demokratične države A^ 0Vati ni kake pomoči od N^ke, bo to njih drznost le v da se bodo upale pod- eli-! ?ine> &lede katerih bi pomišljale, nevarnost v veliki meri pečala. biioa^0r se glasi poročilo, ki je pj, v sredo izdano iz Bele hiše, O^^ednik najbrž ne bo stopil narod sam glede te zadeve, W sledila bi mu takoj proti-d0 j^anja in tako bi se duhovi ' tajnosti razburili. Sklicati 1{0 llainerava izredno zasedanje v eresa takoj, ako bi v Evropi j^ici izbruhnilo. Ici °cim zagovarjajo nasprotni-sVq. l^edsednikovega predloga stališče s tem, da je njim te ^ da se Amerika ne zaple-^iki VOjno' Povdarjajo zagovor-f^.^dloga, da bodo s tem doli^ ravno nasprotno. Ako bi fGv.v niorebitni vojni zma-njega vpliv na Evropo, ^tfaŠi.Zem' bi se ' egnil ne samo rveč Wi T na sve^' ^esar bi K , merika ne bila izvzeta. Se'b !! prePrečijo to nevarnost, Prej tudi Zed. države morale stta slej odločiti za vojno na v0jn 1 demokratičnih držav. Ta Pa, kakor je predsednik 0 ANGLO-RU-SKEMPAKTU Chamberlain upa, da bo sklenjen v dveh tednih. London, Anglija. — Min. predsednik Chamberlain se je to sredo izrazil v parlamentu, da goji upanje, da bo lahko objavil sklenitev dolgo pričakovanega pakta med Anglijo in sovjetsko Rusijo, predno se bo parlament razšel, kar se bo zgodilo 4. avgusta. Povdaril pa je, da točasno še ni nobenega sporazuma in, da se bo prihodnji sestanek angleškega in francoskega poslanika v Moskvi s sovjetskim zun. komisarjem vršil v ponedeljek. To izjavo je podal Cham-berlaiin na d,irektna vprašanja, zakaj se pakt še vedno zavlačuje. -o- RELIFARJI SE NE ODZOVEJO POZIVU NA DELO Chicago, 111. — Uprava mestnega direktnega relifa je, kakor že poročano, odredila, da bodo morale vse delazmož-ne osebe, ki dobivajo relif, odslužiti svojo podporo s kakim delom. Večjemu številu reli-farjev pa ta uredba očividno ne ugaja; prva dva dni tega tedna se jih namreč celih 40 odstotkov ni priglasilo na delo. Relifna administracija je v torek zvečer izdala opozorilo, da se, bo s tistimi, ki se ogibajo dela, postopalo ravno tako kakor v privatni zaposlitvi v takem slučaju, namreč, da se jim bo za tisti čas odtegnila od relifa odgovarjajoča svota. -o-- NEMČIJA SE ZANAŠA NA RADIO Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada z vso intenzivnostjo pospešuje delo, da fii zašigura zanesljivo radio zvezo s celim svetom v slučaju vojne. Kakor znano, je bila Nemčija tekom :;adnje vojne odrezana od sveta, ker ste njene brzojavne kabele zasegli Francija in Anglije. V možni bodoči vojni ji to ne bo več škodilo. -o- SMRT ZNAMENITE BASEBALL OSEBNOSTI Chicago, 111. — Na pljučnici, kateri je sledil srčni napad, je preminul zadnji torek popoldne J. Louis Comiskey, znana osebnost v športnem svetu. Bil je namreč lastnik in predsednik baseball igralske skupine White Sox. Dosegel je starost 53 let. Smrt je nastopila, ko se je pokojni nahajal na svojem letovišču v Eagle River, Wis. -o- Prireditve, ki so oglašane ▼ "Am. Slovencu" >o vedno u-jpešne. Žtevilo stavkarjev na eno četrtino. se skrčilo Washington, D. C. — Stavke, ki so se započele med delavstvom v vlaldni relifni ustanovi WPA, od dne do dne bolj ginevajo in, kakor kaže, bo še ta teden postal položaj zopet normalen. Po uradnih številkah se je število tistih, ki iz-ostajajo od dela. skrčilo na eno četrtino števila prejšnjega tedna. Tudi unija relifnih delavcev, Workers Alliance, je [popustila in preklicala eno-| dnevno generalno stavko, ki , bi se bila imela vršiti ta četrtek. Vodstvo unije je obja-vlilo, da se bo namesto tega izrazil protest kongresnikom in predsedniku v obliki brzojavk ; masna zborovanja pa* se bodo priredila koncem tedna. NOVA IZNAJDBA ZA AEROPLANE Liege, Belgija. — Pred zborovanjem francoskega društva za pospeševanje znanosti se je zadnji torek opisala nova iznajdba, s pomočjo katere se bo mogel zmanjšati ropot, ki ga delajo aeroplanski motorji. Pri tem se je takoj pripomnilo, kaka pridobitev bo to za vojne aeroplane, ko bodo lahko z večjo tihoto vdrli v ozemlje sovražnika. Vendar pa popolnoma tihih a&roplanov začasno še ne 'bo, kajti inženirji doslej še niso iznašli nobene priprave, s katero bi mogli zadušiti ropot propelerjev. DELAVSTVO SAMO NASPROTUJE SEBI Chicago, 111. — Delavstvo v "meat packing" industriji se pripravlja točasno. na borbo proti štirim Packing družbam, da te prisili k izboljšanju plač in priznanju unije. Otvoritev te borbe se je objavila na velikem zb6rovanjii CIO zadnjo nedeljo. Komaj pa se je gibanje pričelo, že se je pokazalo tudi staro nasprotstvo med cbema del. organizacijama, CIO in federacijo, in, namesto, da bi obe skupno nastopili in si tako zasigurali gotov uspeh, sta si nasprotno skočili v laise glede tega, katera od njih ima večino delavstva za seboj in kateri gre pravica, da se bo pogajala z družbami. CIO je, kakor omenjeno, otvo-rilo boj,federacija pa se je takoj oglasila s trditvijo, da ima ona večino v teh podjetjih. Družbam bo ta notranji spor med delavstvom gotovo nad vse dobrodošel. KRIŽEM SVETA — Jeruzalem, Palestina. — Sirom cele Palestine so Judje zadnji torek stopili v deset-urno stavko v protest proti odredbi Anglije, po kateri ne bo dovoljeno nikaka priseljevanje Judov v Palestino za dobo Cesterih meseceV. — Pariz, Francija. — Tukajšnje državne oblasti raziskujejo veliko špijonano zaroto, katera se je odkrila te dni. Kakor se poroča, stoji francoska policija v tej zadevi v zvezi s policijo v Angliji in v Ameriki. — London, Anglija. — Vojni tajnik Hore-Belisha se je v torek zvečer izrazil,da so pro-tiaeroplanski topovi in žarko-rneti razpostavljeni na primernih točkah sirom cele Anglije ter v pripravljenosti noč in dan. Na ta način ne bo mogoč nikak presenetljiv in nenapovedan sovražni napad iz zraka. -o- PREDSEDNIK NE BO IMEL GOVORA Washington, D. C. — Pri časnikarski konferenci je predsednik Roosevelt zadnji torek zanikal govorice, da bi imel namen v bližnji bodočnosti, obrniti se na narod z govorom po radio. NAPET Iz Jugosiavije Železniški pragovi so se podrli na slepe potnike, ki so hoteli s tovornim vlakom čez mejo zaradi zaslužka. — Izvršitev smrtne obsodbe v Mariboru. — Še druge vesti in novice iz raznih krajev domovine. < POLOŽAJ Vodilne osebnosti izražajo možnost, da se utegne izci-miti iz sedanjega položaja prava vojna nevarnost. Tokio, Japonska. — Iz izjav raznih vojaških in političnih voditeljev se razvidi,da so od-nošaji med Rusijo in Japonsko postali tako ostri, da je pričakovati vsake možnosti. Ena vplivnih osebnosti je šla celo tako daleč, da je povdarila, da stojite obe državi tik pred pravo vojno, katera se bo razvila" iz medsebojnih obmejnih spopadov, ki so se doslej dogajali na meji med Mandžu-kuo in Mongolijo. Trdi se, da se opažajo temeljite priprave za te možnosti. S sovjetske strani se poroča, da se vrši živahno in nenavadno premikanje čet ob celi, 5000 milj dolgi meji v Sibiriji. Glede stališča Japonske pa se izraža možnost, da bo armada 'a svojo roko udarila in ne bo čakala dovoljenja za to od vlade v Tokio. Dosedanjim sporom med obema državama se je pridružil te dni še en nov, namreč glede japonskih koncesij na ruskem otoku Sahalinu. Japonci se namreč upirajo,da bi plačali za nje in Rusija jim nameralva njih koncesije enostavno zapleniti. To bo pa brez dvoma privedlo do novega diplomatskega spopada. -o- ZATVORITEV SALUNOV BREZ LICENCE Chicago, 111. — Policijsko ravnateljstvo je dalo svojim organom nalog, da zapro vse salune, ki si do srede zjutraj se niso nabavili licence za drugo polovico leta. Do tega dne se je izdalo 8,609 licenc, do-čim je bilo v prvem polletju v mestu 9,829 salunov. Od 1. julija naprej se je zvišala letna licenca od $600 na $800. Ofn 6*il, bi se že v naprej lahko cam. preprečila, ako bi se jasno pokazalo fašizmu, da bo Amerika pomagala njegovim nasprotni- K slavnostnemu dnevu K. S. K. J. ■ • V nedeljo dne 23. julija bo slavila prva, najstarejša in vodilna slovenska podporna organizacija v Ameriki, naša dična in slavna Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota zopet en velik in zelo pomenljiv dan v svojem življenju. V nedeljo bo uradno otvorjen v njenem rojstnem mestu Jolietu, njen novi dem, ki je bil pred kratkem dograjen. Nova stavba je pravi kras in-ponos za ugledno naselbiho v Jolietu. Posebni ponos pa je novi dom za našo dično in ugledno Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto, ki bo odslej tudi prva v tem oziru, da namreč lastuje najlepši in najbolj moderni lasten dom, v katerem zdaj že posluje. Tega pomenljivega in važnega dogodka se veseli vsa Ameriška Slovenija, najbolj pa seveda vrlo članstvo K. S. K. Jednote. Kakor se veseli vsaka družina lastnega doma, tako se veselimo tudi mi vsi katoliški Slovenci, ki spadamo v to vrlo najstarejšo in vodilno slovensko podporno organizacijo v Ameriki. V tem duhu pozdravlja list "Amerikanski Slovenec" K. S. K. Jednoto in ji ob tem pomembnem dnevu in dogodku iskreno in prisrčno čestita! Naj Bog blagoslovi novi krov K. S. K. Jednote in daj, da pride pod njen varni krov sleherni, ki nosi v sebi slovensko dušo, slovensko srce in slovensko kri! To K. S. K. Jednoti iskreno želi, , "AMERIKANSKI SLOVENEC". Fosled'ce nepremišljenosti Maribor, koncem junija. — Te dni je kot po navadi okrog polnoči odhajal s tukajšnje postaje tovorni vlak v Nemčijo. V bližini železniškega predora v Košakih, približno 1 km od glavne postaje Maribor so poskakali na vagon trije moški z namenom, da brez potnih listov prekoračijo mejo. Fantje so tudi srečno prišli na nemško stran, in sicer na vagonu, na katerem so bili naloženi železniški pragovi. Na nemški obmejni postaji v Špi«-lju pa so vagone premikali. Pri tem se je zaradi hudega sunka podrla nekaj pragov na omenjene tri moške. Enega, delavca Ivana Danka s Po-brežja so pragovi zmečkali in je bil na mestu mrtev. Hude poškodbe je dobil delavec Alfonz Lang, ki ima zlomljeno nogo in nekaj reber. Lažje pa je bil poškodovan Ivan Klan-čar. Danka so prepeljali v mrtvašnico na špilsko pokopališče, kjer so ga pokopali,Lan-ga v Lipnico v bolnišnico, tretjega pa so izročili oblastem, ki so ga poslale nazaj čez mejo. Vsi trije so poskušali prekoračiti mejo brez potnih listov in najbrž z namenom, da si v tujini poiščejo zaslužka. -o- Na smrt obrojeni roparski morilec Maribor, 2. julija. — Listi so svoječasno obširno opisovali, da je bil pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča dne 4. januarja t. 1. obsojen na smi*t tridesetletni rudar Silvester Kranjc, iz Žerjave pri Črai zaradi roparskega umora, izvršenega dne 25. septembra lanskega leta v Vo-iinjaku nad posestnikom Petrom Korošo, ki je bil star 73 let. Skupaj s Kranjcem je bil takrat obtožen soudeležbe 41 letni rudar Ivan Kolar iz Mežice in žena morilca Amalija Kranjc. Pri razpravi je Kranjc hudo obremenjeval Kolarja, hoteč s tem sebe razbremeniti, vendar mu sodišče ni verjelo in je Kolarja oprostilo. Žena morilčeva pa je bila obsojena na dva meseca strogega zapora. Kranjc se je proti sodbi pritožil ter je kasacijsko sodišče v Zagrebu sodbo prve instance v celoti potrdilo. Ministrstvo za pravosodje je odklonilo prošnjo za pomilostitev ter bo Kranjc v torek, dne 4. julija ob 6 zjutraj obešen. V ponedeljek mu bodo ob 11 razglasili, da je ministrstvo odklonilo pomilostitev in da bo v torek zaključil svoje nesrečno življenje. Pri umorjenem Koroši je Kranjc ukradel listnico z 2000 din, kar pa so orožniki večinoma našli pri morilčevi ženi. ■-o- Lepo uspel češnjev semenj Brusnice, 2. julija. — Češ- njev dan je za nami. Razni do. piši in vabila v ljubljanskih dnevnikih in tednikih, so privabile na ta dan v Brusnice nad tisoč obiskovafcev, ki so zadovoljili odhajali, obloženi z našim žlahtnim sadom. Ta dan je bilo odpeljanih iz Brusnic do 7000 kilogramov če; šenj, ki so se prodajale na debelo po 2 dinarja kilogram, na drobno pa po 3 dinarje. Z vsakoletno češnjevo kupčijo, ie tukajšnjim gojiteljem češenj veliko pomagano. -o-- Zastopniki italijanske policije na Bledu Dne 2. julija se je iz Beograda z brzim vlakom pripeljalo v Ljubljano odposlanstvo italijanske policije, ki je bilo nekaj dni gost beogradske po-licfje. Italijanski zastopniki policije" so s tem vrnili obisk, ki so ga lani naredili zastopnici jugoslovanske policije v Italiji. Ogledali so si Ljubljano, nakar so se podali na Bled in Bohinj, zvečer so se vrnili nazaj v Ljubljano, se udeležili banketa, ki jim ga je priredil ban Dr. Natlačen, nakar so se vrnili nazaj v Italijo. -o- Lepa starost Dne 2. julija je v Ljubljani slavila svoj 90 rojstni dan Marija Stebla, prodajalka živil. Rodila se je 1849 na Turjaku, ko je kmet še živel pod grajsko tlako in ve marsikaj povedati od tistih časov. Takrat je bilo po slovenskih kmečkih hišah tako hudo, da niso pri hiši imeli niti soli. Mati je otrokom kuhala koprive, da jih je preredila. Pa je ženska vseeno dočakala to visoko starost. Gorelo je V- Štepanji vasi je zgorelo gospodarsko poslopje v bližini gostilne Novak. V poslopje so ravno malo poprej spravili celo vrsto polnih voz sena. Gasilci so imeli dovolj posla, da so preprečili razširjanje požara še na ostala poslopja, ker je pihal močan veter. Škoda je precej velika, ker je zgorelo s poslopjem tudi mnogo se-naj. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl prima-rij sanatorija "Emone" Dr. Franc Derganc.. Pokojni je kot zdravnik mnogo storil za razvoj tega najpomembnejšega kirurgičnega oddelka v Ljubljani. — Rojen je bil v Semiču v Beli Krajini leta 1877. -o- Nove orgle Pri sv. Luciji na Skaručini so v nedeljo 2. julija blagoslovili nove cerkvene orgle. Bla-goslovne obrede je opravil dekan kanonik R,ihar iz Kamnika, na orgle je pa igral stolni -kanonik Stanko Premrl iz Ljubljane. Udeležba ljudstva je bila pri tej slavnosti velika. UNITED FEATURE SYNDICATE, Inc. Amerikanski Slovenec' tmi in najatareiH sIov&mM list v Ameriki. JJitanOVljen leta JLSS1. Izhaja vuk dan rason nedelj, ponedeljkov In dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. tmtdv CiredHSštva in uprave! }849 W. Cermak Rd., Chicago kTeleft>nt CANAL 5544 Naročnin* j Za celo Telo Za pbl teta _ ga &ttt Wta Zrn ChltRKo, Kanado fn Eyr,opo: _ Za cfclo leto ———-$6.00 Za pol leta .. . 3.00 Za četrt leta--1.75 posatftBtrpa številka ...................- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 189.1. Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holiday* Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription i For dne year For half a year For three months Chicago, Canada and For For For Single copy . Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlacii na vaaj dan in pol pttd dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpiaa se ne ozira. r-> Rokopisov uredništvo m vrača. Entered aB second cla«s matter November 10, 1925, at the post pffice at .Chfcfžfgt>, Illinois, under the Act of Inarch 3, 1879. v Se o sporazumu s Hrvati so Slovaki dokazovali Čehom, da Cehoslovakov ni na svetu, da so ali Cehi "ali Slovaki. Slovak ni Čeh in Čeh ni Slovak, pa če bi tudi nekaj voditeljev prišlo skupaj in bi trdilo nasprotno. Voditelji se menjajo, narod ostane. Kaj pomaga delati nekaj, česar narod ne sprejme, pokaže Če-hoslovaška! , Sporazum bo priznal srbsko narodnost, slovensko narodnost in hrvatsko narodnost, toraj tri sorodne brate, enakopravne, z istimi pravicami in istimi dolžnostmi, ki se o vsem skupno dogovore in po skupnih dogovorih urejajo vse razmere v državi. Vsi vemo, da je za vse tri obstoj naroda mogoč samo v skupni hiši. Če smo skupaj, nas je 13 milijonov, toraj že lepa država. Ločeno bi bila mala državica Srbija, še manjša Hrvatska in še manjša Slovenija. To je toliko lažje, ko imamo jezike, ki so si tako sorodni med seboj, da se med seboj prav lepo razumemo. Če nas je tisočletna politika razdružila, ne moremo pomagati. S tem dejstvom treba računati in ga vpoštevati, vsak nekoliko popustiti, vsakemu dati, kar mu gre, pa bomo lepo v miru in slogi živeli in vsi napredovali in se tudi zunanjim sovražnikom lahko ustavljali in se branili. Tako upamo, da bomo kmalu dosegli to, po čemer smo že 20 let hrepeneli, kar so prvi voditelji pred 20 leti zanemarili — sporazum med brati in mogočno državo Jugoslavijo, katero bomo vsi ljubili in vsi branili. V nji pa tudi vsi srečni. Vse govorice pravijo, da smo tik pred sporazumom, da sta se dr. Maček in ministerski predsednik Cvetkovič v vseh točkah že zjedinila, da gre samo še za malenkostne formalnosti, kakor za to, kdo bo minister, in katera mini-sterstva bodo dobili Hrvatje, katera Srbi in katera Slovenci. Za časa svetovne vojske so mali narodi želeli vsak svojo popolno svobodo in jo mnogi tudi dobili. Saj smo tudi Slovenci mislili na svojo republiko. Republikansko združenje je baje delalo na tem med delom ameriških Slovencev. Hrvatje so bili še bolj odločni, da so zahtevali svojo Veliko Hrvatsko. To bi bilo zelo lepo, ko bi... Da, ko bi. Tisti nesrečni ko bi — bilo na svetu kaj več pravice, ko bi se veliki narodi zavedali, da imamo mali narodi isto pravico do življenja, kakor veliki. Toda saj vidimo, kako se godi. Ako veliki narod potrebuje živež in denar manjšega, kar na lepem se zmisli, da mora reševati svoje rojake iz sužnosti, pa napade tujo državo kar čez noč, tako, da se še braniti ne more. Vse pogodbe, naj bodo podpisane in žapečatene z še več pečati in podpisi, ne veljajo nič več. Danes mednarodnega poštenja ni več. Velja samo moč močnejšega, prav po načinu srednjeveških roparskih vitezov, ki so drug drugega napadali in si kradli zemljo. Sama Slovenija na primer! Kaj bi pomenila v družini narodov. Par tisoč Kočevarjev bi zakričalo in poslalo v Nemčijo par izdajalcev in "prosilo" Hitlerja, naj jih reši, pa bi bilo dovolj za Hitlerja, da bi nas napadel čez noč in zasužnjil. Da bi pri tem zasužnjil nad milijon tujega naroda, kaj njemu mari? Za nekoliko tisoč Kočevarjev mu gre, v resnici za našo lepo zemljo. Veliko Hrvatsko nekateri hočejo. Prav je. Privoščimo jim jo. Toda če se združi vse, kar je hrvatskega, ne bo to nikdar velika Hrvatska, temveč mala slabotna državica, pomešana s parstotisoč Nemci, Madžari in Italijani. Madžari hočejo imeti Reko nazaj, da bi tako imeli izhod na morje. Toda morje se ne da prenesti kar čez hribe. Tudi države se ne dajo prenesti k morju. Pot Madžarske k morju gre samo preko trupel pomorjenega hrvatskega naroda. Samostojno Hrvatsko čaka samo — sužnost, pa če bi bila navidez še bolj svobodna, naj bi imela svojega kralja, svoj sabor, svojo vojsko, svoj denar. To je celemu svetu posebno pa Hrvatom dokazal žalosten slučaj Albanije. Italija jo je hotela imeti, da pride na Balkan, pa jo ima. Vse to daje tudi modrim in pametnim politikom v Hrvatski veliko misliti. Enako pa tudi Srbom. Saj Srbi niso na nič boljšem. Kaj jih pa čaka, ako bi se odtrgali Slovenija in Hrvatska? Kak protektorat, ali pravilno rečeno suženjski bič. Italija jim je prišla že prav za hrbet. Samo malo naj bo neprevidna, da bi "razžalila" veliko Italijo, pa je ne bi bilo več. Pa pravijo: "Raje vidimo, da nas tepe tujec kot brat". Kako nepremišljene besede! Če nas tepe brat, nas tepe, ker hoče kakih predpravic. Ni treba drugega, kakor da^ se mu postavimo v bran, pa se bomo zopet sprijaznili in! zopet bili dobri bratje. Kolikokrat se v najboljši družini skregajo in stepo. Če nas pa tepe tujec, nas pa tepe, ker nas hoče ubiti. Natepsti, ali pa ubiti, je pa velika razlika. Zato je za nas Jugoslovane samo ena zdrava in pametna in modra politika: skupaj! Sporazum! Pogovorimo se! Sedimo skupaj, pa si določimo medsebojne pravice in si razdelimo skupno hišo tako, da bomo vsi imeli dovolj kruha in dovolj prostosti. Kako nespametna je bila politika abstinence, ko hrvatski poslanci niso hoteli iti v skupni parlament! Mož se za svoje pravice bori, ne pa se skrije za plot in čaka, kedaj mu bodo dragi prinesli pravico na krožniku. Tako se mora tudi narod boriti, pa bo dobil. Kako smo se zato vsi Jugoslovani zveselili novice, da bo sporazum! Ne moremo pa razumeti skupine politikov okrog slovenskega voditelja dr. Kramarja in dr. Stojadi-noviča in nekoliko hrvatskih voditeljev, ki še sedaj rova-rijo proti sporazumu in vidijo rešitev države samo v centralizmu, t. j. Velika Srbija na eni strani, pod imenom Jugoslavija, in en narod jugoslovanski, katerega ni. Koliko NOVICE IZ MONTANE IN POTOVANJE NA RAZSTAVO V NEW YORK Walkerville, Mont. Želim napisati nekoliko novic iz Montane in pa kako smo potovali v New York na svetovno razstavo. — Tukaj je po vsej Montani nastala stavka WPA delavcev. Prišla je namreč postava, da bi morali po 13. juliju vsi ki delajo pri WPA delati od omenjenega dneva naprej po 170 ur za plačo $52.80. Dosedaj se je delalo samo 9 dni, kar je zneslo 72 ur za plačo $52.80. Ko so delavci to izvedeli, so se vsi vrnili z dela, češ, da hočejo delati kakor so delali dosedaj. Kako bo governer to stvar uredil, sedaj še ne vemo. Slučajno je prišlo, da sem se podala z mojim sinom v New Tako smo se odpravili jaz, moj sin Joe ter Mr. in Mrs. Shute s sinom Antonom in hčerko Mary z njih avtomobilom. — Ceste so j ako lepe vso pot od Montane pa do New Yorka. Šest dni nas je vzelo, da smo privozili do tja. Seveda, smo vozili le po dnevu, ponoči smo pa prenočevali v turistovskih kabinah, drugi dan pa spet nadaljevali pot, Tako smo srečno brez vsake nezgode prišli na cilj 6. junija jaz k moji sestri Mrs. Ana Kepic in njeni družini, ki so nas že težko pričakovali. Z velikim veseljem smo bili sprejeti, saj se nismo videli ž,e dolgih 26 let, to je od tedaj, ko smo se podali iz ljube domovine z mojim žal, že 11 let umrlim možem. Moja sestra Ana je bila tedaj stara 12 let. Sedaj York in Brooklyn. Prišli so nas j ima pa že lepo družino, tri le-o'biskat Mr. in Mrs. Luka Shu- * ~ 1 te že meseca maja in tedaj me bratu ali sestram, zlasti, če se ne vidijo tako dolgo let. — Pa sem vprašala sestro, kje je njen mož Jože in mi pravi, da dela. Ko jo vprašam še po bratu Markotu, mi pove, da tudi on dela. Kar težko sva ga s s,mom pričakovala,da pride domov, kajti on nas je še najbolj vabil, naj pridemo, da se zopet enkrat vidimo. On je ! odšel v Ameriko eno leto pred menoj in je ostal na vzhodu, jaz sem pa drugo leto prišla na zapad, da živimo tako daleč drug od drugega. — Ko je prišel z dela, smo se prisrčno pozdravili po dolgih letih. Veliko smo si imeli povedati, on nam je pa tudi veliko pripomogel, da smo toliko lepega videK brezplačno. Hvala ti dragi brat, ki si nam toliko pripomogel po velikem New Yorku, da smo toliko videli in vse na tvoje stroške. Res, ni nam žal, da smo napravili tako dolgo pot, kajti vredno je bilo iti za vse to, kar smo videli in še zlasti, da smo se zopet enkrat sestali skupaj. Vse nas je zanimalo,vse se nam je dopadlo, tudi podnebje. Ljudje pa, kamor smo prišli, so nas z veseljem sprejeli. Posebna hvala zlasti tem, ki so si ob tem času naročili na Ameri-kanskega Slovenca. Le pridno prebirajte ta list in postanite stalni naročniki. Bolj ko ga bote prebirali, bolj se vam bo l;st priljubil in v njem, bodite prepričani, bote našli največ novic od tu iz Amerike in pa tudi iz stare domovine. — Hvala moji sestri in svaku Jožetu za prijaznost in lepo postrežbo. Svak je ?.a nas pre-sskrbel sodček dobrega sladkega in zdravilnega vina, črnega in okusnejšega kot je dalmatinsko. Hvala Jože! Hvala tudi mojemu bratrancu Geo. Sustarich in njegovi prijazni soprogi lci živita na Green Ave, za velikodušno postrežbo, ko smo se nahajali pri njih na obisku, kakor tudi moji se-strični in soprogu Mr. in Mrs. Peter Maurin za postrežbo in Mr. in Mrs. Martin Maurin, naši bližnji sosedje v starem kraju. Hvala tudi Mr. in Mrs Peter Kure za lepo postrežbo. Mrs. Kure je moja prijateljica ŽENSKE PRIREDE PIKNIK Bridgeville, Pa. Tukajšnja podružnica Slov. Ženske Zveze priredi v nedeljo 23. julija piknik pri cerkvi sv. Barbare v Bnidgeville, Pa. Vabljene so vse sosednje podružnice,da se piknika udeležijo. db priliki vam vašo naklonjenost povrnemo. — Vabljeni so seveda tudi drugi rojaki in rojakinje, da se udeležite naše zabave. Mladini bo postreženo z dobro muziko, starejšim pa tudi z boljšimi poticami, ki jih bo toliko, da se bodo kar trkljale o k o 1 u cerkve. — Torej na veselo snidenje. M. U. OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Dogodki | med Slovenci po Ameriki > Obiskale so nas Chicago, 111. — Pretekli sredo so se oglasile v našem uradu Mrs. Anton Lemec, prej Mrs. Smoltz, iz Minnesote, k1 sedaj živi na Evelethu in Mrs-Mary Otoničar iz Cleveland«-Mudile so se na uradu tajnice Slovenske Ženske Zveze, Mrs-Račič in pregledovale polletne račune organizacije SŽZ. ter se ob enem zglasile v našem uradu in si ogledale tiskarno-Hvala lepa za prijazen poset! je Mrs. Shute vprašala za moj naslov, ker da se odpralvljajo v New York na svetovno razstavo. Rekla sem ji, da imam tudi jaz brata in sestro, ki mi vedno pišejo,naj pridem z mojim sinom Jožetom jih enkrat obiskat. Zlasti brat Marko Sustarich nas je vabil, da bi nas srčno rad videl. Povdarjal je, da je vožnja tako poceni in pa da ko pridemo tja, nas ne bo nič več stalo. Jaz sem zares že mislila, da ne bom niko^ li tam, ker je predaleč. Mrs. Shute mi je prigovarjala, naj bi šla kar z njimi, ker da je še dovolj prostora v avtomobilu. Jaz se še nisem upala, ker sč mi je res videla pot predolga, toda moj,i otroci so mi prigovarjali, naj le kar grem, ker ne bo več take prilike, da bi še enkrat videla brata katerega nisem videla 27 let in sestro, ki je omožena Kepic, katere tudi nisem videla 2C> let. pe hčerke in prav prijazne. iz mojih mjadih let. Bog te — Ko smo prišli v Brooklyn | živi Mary> morda pa še kedaj na Seneca Ave., je Tony Shute ustavil avto, moj sin Jože je pa pogledal, če je hišna številka prava. Ko nam pove da je prava, izstopimo in ko smo pozvonili pri hišnih vratih, nekdo priteče po stopnicah in ko odpre vrata, zavpije; O, moja sestra Mary je prišla — bila je moja sestra Ana — in-solze ji teko iz oči od presenečenja. — Le pojdite gori, je rekla. Imela je namreč že vse pripravljeno, jedi in pijače. Tako smo se malo okrepčali, Shutejeva družina se je pa odpeljala naprej k sestram Mrs. Shute, ki žive precej daleč od moje sestre. Dve sta omoženi in (imata svo-* je družine. Ena se piše Mrs. John Staudohar, druga pa Mrs. John Štefane. Kakor mi je povedala Mrs. Shute, so jih zelo ljubeznivo sprejeli. — Je zares lepo, če kdo tako da/leč potuje na obisk k svojemu pridem v New York na razstavo. Hvala tudi Mrs. Frank Ku-shar, ki je tudi moja prijateljica še iz stare domovine. Hvala Mr. in Mrs. Anton Starin in Mr. in Mrs. Peter in Katarina Maurip, za vso prijaznost in postrežbo. Mrs. Maurin je iz Jelenje vasi, Mr. John Maurin pa z Brezovice in la-stujejo lastno trgovino Ridge-wood, Brooklyn. Hvala še tem, ki so si naročili list Amerikanski Slovenec. Vsi rojaki pa podpirajte svoje lastne trgovce in pri njih kupujte stvari, ki jih rabite za vsakdanjo potrebo. — Toliko naj bo za danes, prihodnjič bom pa opisa la kaj smo vse zanimivega videli tam. I Mary Kotze Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj naroča! Joliet, 111. Članstvu našega društva se naznanja, da se bo naša mesečna seja vršila v soboto 22. julija zvečer ob 7:30' v navadnih prostorih, namesto v nedeljo 23. julija, ker bo ta dan eden najbolj imenitnih v zgodovini slavne K. S. K. Jednote, kar nas večina spada pod njeno okrilje. Ta dan bo Jednota slavila svojo 45 letnico in ob enem bo slovesna blagoslovitev krasnega novega Jednoti-nega doma, na kar smo lahko vsi ponosni. Zato se obračam na vse članstvo našega društva sv. Družine, da se v polnem številu udeleže tega slavij a, kot je bilo sklenjeno in sicer se zberemo v nedeljo 23. julija o'b 9:15 zjutraj v navadnih prostorih, da tako tudi mi, kot zavedno članstvo DSD pokažemo svojo zavednost. Zato ste zlasti prošeni, da se vsi udeležite zgoraj omenjene važne seje, pri kateri bote ob enem slišali finančno polletno poročilo naših nadzornikov. Upam, da bote s poročilom zadovoljni. Poleg tega. je še več drugih važnih reči na programu. — Nadalje tudi prosim vse one, ki dolgujete na ases-mentu po več mesecev, da dolg gotovo v kratkem poravnate. — Z 'bratskem pozdra vom. John Barbie, tajnik -o- NENAVADNA TRAGEDIJA Nedavno se je vršila večerna svečanost v proslavo 50 letnice Eiffelovega stolpa v Parizu. Ob tej priliki se je odigrala nenavadna tragedija. Bivši češkoslovaški častnik z imenom Beneš, ki pa ni v, sorodu z bivšim prezidentom ČSR, a- je bil zadnjji čas vojaški ataše češkoslovaške države v Parizu, se je vrgel iz višine 100 m v globino in je obležal na mestu mrtev. Redar-stvo še ni moglo ugotoviti, če je po sredi nesreča ali samomor. Benešu je bilo komaj 35 let. Pri svečanostih na Eiffelo-vem stolpu je sodelovalo na tisoče ljudi. Med gost,i so bili prezident Francije Lebrun s Poroke Cleveland, O. — Zadnjo soboto sta se v cerkvi Marij0 Vnebovzete poročila Miss Mary Anslovar, hči Mr. i'1 Mrs. Anton Anslovar z Ea^ 155th street in Mr. Chas. A-Terček, sin Mr. in Mrs. Luka Terček z Holmes Ave. — ^ cerkvi sv. Vida sta se istega dne poročila Miss Olga Korošec, hčerka družine Mr. Mrs. Anton Korošec z Addison Rd. in Wm. Slabe z 68. ceste.. Milwauske vesti Operirana je bila v St. J°" seph bolnišnici Mrs. Marga* reth Udovich, z W. Nations' Ave., ki je operacijo srečno prestala. — V St. Luke's bolnišnici je pa bil operiran slepiču mladi Louis ž^elich, si" blagajnika Lilije, ki je tudi srečno prestal operacijo. Vile rojenice so se zglasile P1'1 družini Mr. in Mrs. Louis R°z* man na W. Madison St. ter jim podarile zdravo hčerko-— Enako so se rojenice ustavile tudi pri družini Mr. 1,1 Mrs. Geo S. Paurich na So-59th St. v West Allisu in jiin pustile za spomin krepkega sinka. — Na svojem domu ^ So. 4th St. je preminula Mrs-Mary Perich, v starosti 40 let' rodom iz Novega mesta. Zapušča moža, ki je rodom Srb; dva sina in eno hčer. V sta11 domovini pa mater. Nagla smrt rojaka Ely, Minn. —Tukaj je pre« kratkim nenadoma premih rojak John Stu'bler z East She' no&i v Delal je še po - je začut" ridan St. rudniku. Popolnoči _ neko slabost in je šel domov-Zjutraj, ko je,doma sedel n® stolu, se je nenadno zgrudil i'1 izdihnil. Zapušča soprogo dve hčeri. in Vest iz domovine Yukon, Pa. — Tukaj šnJ* rojakinja Anna Kravanja 3 prejela iz starega kraja ^ ' " ji je v vasi S0' umrla nJ®' v častitljivi staro ,st» r.oprogo ter vojvoda Windsor- ygafco nedeljo prvo in n»J' ski tudi s soprogo. Windsor- starejg0 jugoslovansko ski vojvoda se je udeležil proslave še posebej zaradi tega, ker je obhajal svoj 45. rojstni dan. dio uro od 9. do 10. ure do; poldne na WGES posta]'' 1360 kilocycles. . TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Vwr1 »y oBS* Tarzan se je z veliko vnemo lotil reševanja slona. S svojo veliko močjo je ril z veliko in močno bambusovo palico v Zemljo in počasi, toda uspešno zasipal jamo ter tako delal pot. po kateri bi naj Tantor prišel v prostost. Bilo je to velikansko delo, ki jo bilo šele drugi dan gotovo, ..... Strašno shujšan in slaboten se je končno veliki slon, kakoršnega Tarzan še ni videl vse svoje dni, polagoma privlekel iz jame. Pri tem je Tarzan opazil, da je bil eden slonovih zob veliko temnejši od drugega. Ko je slon prišel iz jame, je s svojim rilcem jjrav narahlo objel Tarzana, Ko je slon Tarzana zopet izpustil iz objema, se je Tarzan obrnil in odšel zopet svojo pot naprej, veliki slon jo ic pa ubral prav počasi po slonovi ste. zi proti vzhodu, kjer je zavohal bližnjo reko. Tako sta se razšla Tarzan in slon, da se čez čas zopet snideta v nenavadnem položaju . . ^ ____, . . . Medtem časom, ko je Tarzan reševal velikega slona, je Stanley Wood nestrpno pričakoval kakih novic od Tarzana. Ves vznemirjen je naprosil Mttvira, poveljnika Tarzanovih Wazirpv, da bi mu dal nekoliko mož, s katerimi bi iskal Gonfalo. Po dolgem moledovanju se je Muviro vdal prošnjam, . . j..^ »rt«, t. at a—n; ■ten t __AMERIKANSKI SLOVENEC___Petek, 21. julija 1939 jfoek, 21. julija 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S 1 shod baragove zveze V PONEDELJEK, 24. JULIJA V JOLIETU, ILL. Važni dan bo v nedeljo 23. julija za K. S. K. Jednoto v ohetu, in prav tako važni dan bo drugi dan, ponedeljek t*- julija, tudi v Jolietu, ko se vrši letna seja Baragove veze. Kdor koli more naj se te letne seje udeleži in tako Pomaga vsaj moralno tej važni akciji. O pol 10. se vrši slovesna sv. maša v cerkvi sv. Jožefa, P1'! kateri bo nagovoril zbrane Fr. Aleksander Urankar •'•M. Takoj po maši pa se seja nadaljuje v cerkveni aVorani. Vsi slovenski duhovniki in lajiki so nujno vablje-I11) da se udeležijo, da bodo slišali zelo zanimive podatke, j^tere ima naš tako agilni finančni tajnik, Father M. J. f/1^ o zadevi Baragove beatifikacije — Baragovega pri-stetja blaženim. Pridite vsi, da pomagate ukrepati glede Potrebnih bodočih korakov v to svrho. Na svidenje toraj v ponedeljek 24. julija v Jolietu. Father Oman, predsednik B. Zveze. Razmišljanja k beli knjigi o palestini OBRAMBA ZED. DRŽAV SE OJAČILA . 1 bledica, svetovne vojne je ^ drugim bilo tudi to, da arabske pokrajine, ki so do Jdaj pripadale turškemu ce-^rstvu, prišle po svoji večini jd nadzorstvo Anglije. Bridkemu gospodarstvu se je P°8rečilo, da je zavladalo nad -oral j i me{j Sredozemskim °rJem in Perzijskim: zalivom. ^ je bila utrjena angleška °ntrola nad poti, ki vodijo J^orju, po suhem in v zra-u iz Evrope na Daljni vzhod, k Indijo in Avstralijo. Toda ^u je morala Anglija raču-ti Z novimi dejstvi: pričel Prebujati arabski nacio-'all2em. K temu pa je treba fsteti še imperialistične tež-Je Italije in Nemčije v teh predelih ^veta. angleško-nemški tekmi , 4 bližnjem vzhodu igrajo ^»bske dežele odločilno vlo-v0' Tu namreč so najbolj ob-utl3ive točke britanskega im-^ija. Tu vodijo pota v In-'l0, tu je Sueški prekop, tu Neizčrpna ležišča nafte, ki za neobhodno potrebna k in morsko brodovje. Ka-^ važna je vloga Sueškega pre-c ^a v življenju britanskega ce-kažejo naslednje šte- "ke; fctel v letu 1938 je plulo po '.^opu več ko 6000 ladij s 33 b.j 1J°ni ton tovora. Od tega je j™ 47% angleških, 16% itali-D^kih in nato pride Nemčija z ozemlju prednje Azije se ,Zajo tudi zračna pota od za^ Pad; v'0di a na vzhod. Čez to ozemlje čw.lj0 ^avne angleške zračne •.. e' Prav tako tudi holandske, (, 0fJkrbujejo promet z Javo. to ozemlje so tudi Nemci j.'n°vali svoj zračni promet z tllJ?°Jn Japonsko. Obratno pa e zvez z Evropo. ^Ci daljni vzhod po isti poti K* se tiče poti po suhem, je .. Sueškega prekopa nekaj Setlet;; -—"-------- H. v ij bila manjšega pome. Obrambna sila Zed. držav se je ojačila za eno novo bojno ladjo, ko je nedavno spuščen v moje novi rušilec Wilson, ki ga kaže slika. v Bremerton, Wash., raznoterosti Kučuk na meji Iraka in Sirije. Istočasno je pa tudi turška vlada pričela graditi železnice v smeri proti Iraku, v pričakovanju, da poj de promet med Evropo in Azijo po turškem ozem-lju. V bližnjem orijentu so bogata ležišča nafte. Večina od njih pripada Angliji. Ameriški in francoski kapital ima pri tem le podrejeno vlogo. Računa se, da je 1. 1938 bilo na tem ozemlju pridobljene 13 in pol milijonov 1 ton nafte. Mnogo te dragocene tekočine teče po posebnih ceveh skozi Sirsko pustinjo v Haifo in Tripolis v Siriji, kjer jo nalagajo na ladjo. Velika ležišča nafte v Iraku so že dolgo zanimala Nemčijo in Italijo. Nemški trgovski posli s Turčijo, Iranom, Afganistanom in arabskimi deželami zelo hitro naraščajo. Leta 1934 je znašal nemški izvoz v te dežele 107 milijonov mark, v letu 1937 pa že 251 milijonov mark. Prav tako jc narastel tudi uvoz od 148 mi lijonov na 185 milijonov. Nemčija zavzema danes prvo mesto v zunanji trgovini Turčije, drugo mesto v Iranu, kjer je Anglija šele na 4. mestu in drugo mesto v Egiptu in Palestini. Krupp gradi veljko tovarno v Karabuku v Turčiji. Druge nemške tvrdke grade turške železnice in dobavljajo material za gradnjo trgovskih ladij. Krupp gradi v Iranu velikansko tovarno v Haniabadu, kjer bodo topilnice bakra. Nemčija dobavlja tudi dnevno 300 ton litega železa za vlado v Teheranu. Prav tako dobavlja Nemčija skoraj izključno ves material za radio centrale in za železnice. V velikem porastu so tudi nemške nabavke za Egipt, kjer so nemške tvrdke posebno v železni industriji marsikje izpodrinile angleško trgovino. Nemško gospodarsko prodiranje na vzhod za- je Zacetku 20- stoletja pa se deVa v prvi vrsti angleške inte-Hiloanimanje zanje zopet dvig-)rese> dei0ma pa tudi italijanske, • to pa zaradi nemških na- ker zraanjguje italijanski izvoz t]Ur"v z železnico Berlin—Bag-lla v ^-Perzijski zaliv. Ta nemški vJlt je preprečila svetovna Anglija je hotela zvezati Hic.l0l)0 z Indijo s posebno želez-cl^'.ta bi z Ilaife vodila v Bag-ki ] -m P°tem dalje na vzhod in ^ 1 imela za Angleže velik po- tGlf0<*a angieški načr-ti so naleta ogorčen odpor arabskih V°nalistov v Iraku' v Siriji ln ^,est|ni. Nagajala pa je tudi W ki bi od svoje strani a dobiti zvezo med Sirijo in ki j° pozneje zve-z Iranom ter tako usmerila iz prednje azijskih dežel sirska pristanišča. Kljub se an- prizadevanj am ('^^omaciji ni pbsrečilo, 1 Arabce na svojo stran. Haifa—Bagdad je mo ž§na {ti za nedoločen čas odlo-' ^ač pa se je posrečilo da je 1. 1936 podaljšala Ko železnico do postaje Tel,A v te pokrajine. OD ROJSTVA SLEP — SPREGLEDAL Tudi Turčija ima izvrstne zdravnike, čeprav bi morda kdo utegnil misliti, da je ta dežela še preveč zaostala, da bi se znanost v njej dala vsaj malo primerjati z ono v modernih evropskih državah. Veliko presenečenje je te dni vzbudila novica, da je bil v carigrajski bolnišnici operiran nek 35 letni turški kmet, ki je bil že od rojstva slep, a je po operaciji spregledal. Budak Šukri — tako je bilo ime temu kmetu — je pred nekaj dnevi prišel v carigrajsko bolnišnico in prosil zdravnika, naj ga operira, ker vseeno upa, da se njegova slepota z operacijo vendar še da odpraviti. Zdravnik, ki je še sam dvomil v uspeh, ga je le operiral. Na veselo presenečenje obeh pa je slepec po operaciji res spregledal. Ali si morete zamisliti, kakšni občutki so navdajali' i tega, od rojstva slepega turškega kmeta, ko je zagledal pred seboj svet, kakršen je v resnici, in kakršnega je še po 35 letih svojega življenja zagledal. Z velikim začudenjem je opazoval okrog sebe razne predmete in ugibal, kakšnemu namenu naj služi ta ali oni, o katerem je slišal prej le govoriti, videl pa ga ni nikdar. Njegovo začudenje priča, da si je kot slepec razne stvari predstavljal čisto drugače, kakršne pa so v resnici. Turški zdravniški krogi so prepričani, da ta uspešna operacija pomeni vsekakor največje presenečenje ne samo za turške zdravnike, pač pa tudi za ves ostali svet. Saj se vendar ne sliši vsak dan, da bi kdo, ki je od rojstva slep, v 35. letu starosti spregledal in videl prav tako dobro kot tisti, ki se je rodil z zdravimi očmi. so mu ušesa in izbili levo oko. Toda Antonio je vztrajal v svoji veri. Vsega izmučenega so slednjič ustrelili. Njegovo truplo je dva dni ležalo nepokopa-no na dvorišču, dokler niso prišli nacionalisti, ki so svojega vnetega sovrstnika položili v skromno leseno rakev in pokopali. Po 15 mesecih so njegovo truplo izkopali, da bi ga pokopali na častnejše mesto. Ta grob so pred kratkim v navzočnosti dveh duhovnikov, ki jih je kot svoja zastopnika poslal nadškof in kardinal iz Seville, odkopali in s privoljenjem kardinala sedaj španska mladina ob tem grobu moli, da bi bil Antonio Lazo. prištet med blažene. RADIJ — NAJOPASNEJŠA KOVINA spomini NA VOJAŠKO SLUŽBOVANJE V JUGOSLAVIJI PRED 15 LETI. Piše John Strah, Eveleth, Minn. denarne p0šiuatve nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele svata po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo i lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile nase cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30................ 100 Din Za $ 4.S0................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30................- 100 lir Za $12.00................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir Za $57.00.................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, J CHICAGO, ILL. | NOV MUČENEC V ŠPANIJI Iz Španije poročajo, da se ie tam začelo veliko gibanje, da bi bil neki. vojak iz Franco-vih čet,po imenu Antonio Mol-le Lazo,. prištet med blažene in pozneje morcla tudi med svetnike-mučence. Antonio Lazo se je rodil na Veliki petek 1. 1915 v mestu Ar-gos della Frontera. Ljudsko šolo je obiskoval v nekem samostanu v Jeres della Frontera. Že ob prvi boljševiški ustaji leta 1931. je kot 16-letni mladenič odločno stopil na stran Cerkve in tudi pri volitvah leta 1936. je večkrat v življenjski nevarnosti va-, roval duhovnike in redovnike. Ob tej priliki so ga boljševiki tudi ujeli in je bil za svoj 21. rojstni dan v jeci. Ko so Andaluzijo zasedli nacionalisti, je prišel iz ječe in je s 30 svojimi sovrstniki šel na pot, da se je pri Penafloru pridružil Franco vi vojski. Pri nekem napadu boljševiških čet je bil ponovno ujet prav v trenutku, ko je neki ženi z otrokom pomagal, da bi pobegnila čez zid. Rdeči so ga v ujetništvu kruto pretepali. Zahtevali so od njega, da zataji vero. Odrezali V bodoči vojni bodo bombardirali 'rriesta iz zraka in težko bo preprečiti,da pri tem ne bodo prizadete in uničene celo bolnišnice. Velike države se zaradi tega že danes pripravljajo, da j,ih ne zadene takšna nesreča in grade bolnišnice pod zemljo, kamor ne bo segel učinek bomb. Posebno pozornost posvečajo shrambam za radij. Že v sedanjih bolnišnicah hranijo raidij v posebnih svinčenih skrinjah, ki jih obdajajo debele plošče. Te plošče so vzgrajene v zidove, poleg tega leži radij v komorah, ki so hermetično zaprte. Če bi bomba priletela na takšno shrambo in jo raztreščila, bi nastala velika nevarnost za ljudi, kajti radij bi se utegnil razpršiti. 1 Da se to prepreči, je angleška vlada sklenila, da se mora v vsaki bolnišnici, ki razpolaga z radijem, zgraditi poseben hodnik globoko pod zemljo. V teh hodnikih, ki bodo pod več metrov debelim betonom, bodo v bodoče hranili radij, ki je najdragocenejša, a tudi najbolj nevarna kovina na svetu. V štirih londonskih bolnišnicah so takšna zaklonišča že zgradili, v ostalih jih gradijo zdaj. -Hodniki so povprečno petdeset metrov globoki, njih zidovi so iz svin- razpolaigajo trenutno s 120 grami radija. -o--^ BEG BENEŠEVEGA BRATA VOJTA "United Press" poroča iz Varšave,kako je pobegnil brat bivšega prezidenta ČSR Vojta Beneš iz češko-moravskega protektorata na poljsko ozemlje. Beneševega brata so na begu' spremljali trije češki generali. Dva tedna pred pobegom se je Vojta Beneš dogovoril s češkimi cariniki, da bodo spustili čez mejo pet oseb. Tri. dni pred prestopom meje so cariniki Benešu in četvorici drugih pomagali v tovorni vagon. To se je zgodilo na neki podeželski postaji blizu poljske meje. Begunci so vzeli s seboj živila za več dhi. Vagon je bil plombiran in priključen tovornemu vlaku, namenjenemu na Poljsko. Ko je vlak brez težav prispel na poljsko ozemlje, so ga na majhni poljski postaji odprli poljski cariniki, ki so slišali iz vagona češke glasove. Trojica generalov, ki so spremljali Vojto Beneša, je o-stala v Krakovu, Vojta Beneš z ženo pa je odpotoval naprej v Varšavo. w> RADIO NA ČEŠKEM V zadnjem času silno narašča število naročnikov radie-na Češkem in Moravskem. Letos so našteli v protektoratu nad 721 tisoč naročnikov radia. Med njimi jih odpade skoro četrtina na Pražane. Čehi pravijo, da predstavlja radio v današnji dobi edino ddbro in ceneno zabavo. ,-o- POLICIST IN SODNIK BILA RAZLIČNEGA MNENJA Chicago, 111. — Pred prometno sodišče je pripeljal zadnji ponedeljek neki policist zakonski par Ernesta in Anito Knapp, 2017 Lawrence ave. Ernest je namreč vzel v nedeljo zjutraj svojo ženo, da jo nauči voziti avto. Pri tem pa ie žena zadela v neki policijski avto, na kar je policija oba pozvala pred sodišče,ženo pod obdolžbo nepazljive vožnje in, ker je vozila; brez vozniške licence, moža pa pod obdplž-ca in jekla. Svinčene plošče^bo nerednega obnašanja. xNa 5 presenečenje vseh pa na vsaki strani so pet pedi debele. Vsem imejiteljem radija je angleška vlada priporočila, naj na enak način zasigurajo dragoceno kovino, da ne bo nesreč zaradi nje. V Angliji vseh pa . je sodnik oba oprostil in pri tem še pohvalil Ernesta, ker se je potrudil, da ženo nauči voziti. Pep pa bo Knapp plačal za popravila na policijskem' avtu. (Dalje)' Tobak je v teh krajih tudi glavni poljski pridelek. Posamezni kmet zasadi po cele hektare tobakovih sadik, na kar naznani drž. monopolu, katerega oblast pride preceniti in prešteti sadike. Ob žetvi mu ista oblast enostavno zapleni in plača primerno odškodnino za obdelovanje in pri tem tudi odstopi primerno količino tobaka bivšemu lastniku za domačo porabo. Značilno pri tem prebivalstvu je pa tudi tole: Posamezni kmetje se bavijo z pridelki največ samo z ene vrste pridelkov, katere producirajo na debelo. Na primer eni se bavijo z tobakom, drugi spet z melonami, katere se v teh krajih v velikih množinah prideluje. Tretji spet z čebulo in Česnom, nekateri samo z rdečo papriko, in nekateri samo z vinogradništvom. Tudi grozdja se prideluje veliko, dasiravno njih vera prepoveduje pitje vina. Grozdje jedo, a vina ne po-kusijo. Skoro smešno, ampak biznes je biznes. Za denar se tudi tam vse naredi. Nekateri spet se bavijo s produkcijo drv in to so kmetje iz okoliških gorskih vasi, kateri lastujejo najmanj eden po 2 ducata "magara" (tovornih konj in oslov). Nasekajo namreč meterskih bukovih drv, katere naložijo na ubogo tovorno žival, in tovorijo v mesto. Za tovor katerega prinese navadni magare, dobi lastnik eno "banko" (t. j. 10 Din). Sedaj pa naj omenim kaj pomeni "banka". Deset dinarski bankovec je tedaj nosil na eni strani sliko navadnega kovača pri delu, na drugi strani pa sliko narodne banke v Beogradu. Mi Slovenci smo ga torej nazivali ta bankovec enostavno "kovača", Mace-donci pa: "banka". Deset "kovačev" je pomenilo sto dinarjev in deset "bank" isto svoto. Ne-ko£ sem vprašal nekega tovornika, koliko dobi za tovor drv. Vljudno mi pove da za vsak tovor "jednu banku". Imel je 8 konj, in 12 magarcev. Torej 200 Din. Vso to sodrgo pa ima povezano drug drugemu za rep, tako da ta uboga para koraka drug za drugim po eden in ne po dva skup. Da te dolge vrste tovornikov vodi samo en sam mož, je povsem enostavno. Vsi od zadnjega do prvega so povezani drug k drugemu, samo prvega gonjač drži za rep in prav enostavno njega vodi, namreč ako je treba kreniti na levo, ga potegne za rep na desno, ali obratno in navajena žival že ve, kam je treba mahati. Pri tem pa gonjač tudi pospešuje korak, ila vpije nad ubogo živaljo: čuksa prrr, čuksa prrr. Ako pa hoče tovor ustaviti pa spet samo prrr zagrči in "vlak" se ustavi. V tem mestu tudi prav lepo cvete kotlarska industrija. Delavnice so namreč kar na ulici pod milim nebom. Ako slučajno rabiš poljuben kotliček, greš k kotlarju, naročiš in takoj kotlar odreže primerno ploščo, (bakreno) drugi dan že dobiš proti takojšnji plači zahtevani kotliček. Ravno tako je z usnjarsko obrtjo. Opanke (čevljev tam ni na prodaj) usnjarji ravno tako pro- IZOLIRANA GARAŽA ZA D VA AVTA Nizka cena Hj iMTub — nft' Postavite na svoji letniških 1 loti - DOMOV •«• Thti «ODEU hoihe tooav U J: * tird. Docela postavljene na vaših lotah z dobrim materijalom, popolnoma dokončane. Vse delo z unijskim delavstvom. KAREL KAFKA, poslovodja Povabimo vas, da si ogledate naše garaže, predno kako kupite. Nizke cene zaprtih porčev in letnih domov. l UGODNI OBROKI. " ' CITY WRKG. & LUMBER CO. ST Odprto ob nedeljah 10 do 4 ski ravnini, sem že začutil, da je moja spodnja "košulja in gače" postalo nemirno. Neverjetno pa resnično. Po preteku 2 urne vožnje sem že lahko pokazal pika-polonci debelo uš. Nevajenemu, kot sploh Slovencem, je ta mrčes jako nadležen, ostuden in naravnost poniževalen. Ko sem se jaz tega mrčesa navadil in jo nič več čutil, sem namesto obiranja in drugih prostih ur, čas posvečal učenju cirilice, kar me je prav veselilo. Četrti mesec sem že gladko či-tal in lično pisal cirilico. Nekega dne dobim od doma par "kovačev". V pisarni mi podnared-nik iste izroči, na poštno nakaznico sem se pa podpisal seve kar v cirilici, zakar se je podnared-nik čudil lepi pisavi in odkod da znam isto, ker Slovenci niso vešči cirilice. Ko mu povem na kak način in kdaj sem se naučil, mi reče da v kratkem gre naš "četni čato" (pisar) v civil in mar ne bi jaz hotel nastopiti izpraznjeno mesto. Služba me je mikala a sem se mu vseeno zahvalil in odklonil. In to zato ker tudi čato je deležen batin. V ča-tovo področje spadajo tudi pisanje "zapovjesti" za prihodni dan, katere se čitajo tik pred molitvo v stroju (u vestah). Za slučajno pomoto jih "čato" biez kakih drugih neprilik prejme kak ducat vspričo celega pol-,ka. Zato je lepše, da iste vojak prejema privatno in ne uradno. Kar se tiče sicer pismenosti, moram omeniti tudi tole: Nekega dne junija meseca je bilo. Polkovnik Mi j o Radulovič pozove cel polk u vrste pred kasarno in to takoj po večerji. V kratkem govoru nam obrazloži, koliko je človek vreden, ako je vešč pisave in branja. Nato pozove vse tiste, kateri so pismeni, da stopijo za tri korake iz vrst naprej. Veste kaj se je zgodilo? Domalega se je cel polk pomaknil naprej. Meriil je menda, da bo vse pismene preje preštel nego nepismene. Vsi Slovenci in Hrvatje smo izstopili in le par ducatov jih je ostalo na mestu in to so bili vsi Srbi in Macedonci. Polkovnik se je tudi malo ne čudil in se tudi pohvalno izrazil o nas. Pri tem sem tudi sliSal opazko nekega Srba, "pazi Slovenaca i Hrvata, sami advokati i doktori". Značilno je to, ako vprašaš Srba novinca če 5e pismen, boš od vsakega skoro dobil odgovor da ne ve kaj je to in da je u civilu svinje čuval ali ovce, itd. Ta dan je torej polkovnik izdal "na-redjenje" da vsak kdor ni pismen, se mora učiti branja in pisave v prostih urah. Takoj drugi dan so bile prinešene v kasarno velike šolske table, katero so prislonili kar na zid kasarno. Od sedaj naprej smo videli vsak večer po večerji pridne učence, kako so se mučili z njirni celo, nerazumljivimi klukami cirilico po teh tablah. Ne pa toliko iz zanimanja do pisave, ampak i strahu pred batinami. Veste, Sr-bin jo ravnotako "hvaležno" sprejme kot Slovenec ali Hrvat, V tem oziru ni izjeme. Nekega dne je bilo, ko nas je jajo na odprtem prostoru. Ako vodil naš narednik-vodnik (feld- se ti slučajno "opanka" pretrga, kar lepo stopiš k usnjarju, stare vržeš proč, usnjar ti vrže izbrano, še prej odrezan kos usnja na katerega stopiš, "šuštar" ti brž ovije nogo z tem usnjem, par-krat preplete z jermeni in "o-panka" je gotova. Plačaš, jednu banku in obut si za par mesecev. In to v teku 15 minutj ali še preje. Sedaj se pa vrnimo v kasarno, k obiranju lazic. Najprej naj ojnenim da lazic nisem dobil šele v Prizrenu. Dobil sem jih še takrat, ko sem narukoval, namreč takoj ko sem stopil v vojnički voz (vlak) v Beogradu. Takoj ko smo drseli po širni srb- vebel) na "večeru". Menda je bil pa ponosen na svojo četo, jev nas vodil z paradnim maršem in pri kotlu celo smo mogli stati v poziciji "mirno". Bil sem slučajno naj zadnji v vrsti. Kar me moj sosed vpraša, je-li naš narednik Džordževio obnorel ali kaj, ali je to običajna disciplina, da nas tako strogo drži. Jaz mu nisem odgovoril pač pa pokimal kar je, briht-ni narednik to opazil in tebi nič meni nič, primazal šest gorkih za pregrešek nemirnosti v stroju. (Dalje prih.) -o-- •ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Stran '4 XMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. julija 1939 "Podkrnoški gospod" — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. Dolores yieser: I Zdaj leži za časek tiho, medtem ko mu V srcu vedno više prikipeva vroča groza. "Sem moral zgubiti dosti krvi. Kako dolgo že ležim tu? — Mora iti na poldne. — In venomer krvavim — izkrvavim?" • ■ ""P' Umreti! — Nočem! Človek mnogo prenese pri štiri in dvajsetih letih — Pa tanka rdeča pisa se živo sveti, srce bije le z medlimi, trudnimi udarci. Gre zares? Lenart hripavo krikne, krik odjekne zamolklo od vlažnih sten. "Hoj!" "Hoj-" , Davi ga v grlu, žge v prsih — Ah — slišal ga tako ne bo nihče. Stisne krvave ustnice. Zares gre! Zdaj zapre oči, zdaj spet počasi obrne obraz k nebesni progi. Tisti, ki ga je učil na Dunaju orožja, tisti je dejal: "Pravi vitez, ta bi moral znati umreti brez strahu in graje, kakor se je bojeval, in ne bi smel nihče opaziti pri njem nobene druge bolečine, razen kesanja nad grehi in —" Ne pride Lenartu nikakor več na um, kako je naprej; je nekaj o tistih, ki morajo umreti v tujini. Tega njemu ni treba — kjer leži on, to so podkrnoška tla. To ime ga mahoma potlači kakor temen kamen. Rad bi spet začel klicati. Toda le rahlo premika ustnice in molče misli: "Kajti pravi vitez mora znati umreti brez strahu in graje." Kaj zato? Saj je zadosti ljudi na svetu. Nekoč mora priti, — ali prej ali kasneje, to ne de dosti. Sleherni mora prebiti. Toda — vprav to je — smrti ne prebije nihče, to je vprav zadnji konec. Vsega je konec — Polože te na oder, zabijejo krsto in te pokopljejo. Drugi pridejo za teboj. In ti —? Si spodaj v črni zemlji — pod kamenit-no nagrobno ploščo in ne veš ničesar več. Lenart zaječi med stisnjenimi ustnicami. Na to ne mara misliti. Čuti svoje živo telo tako toplo ležati na kamnu — tako toplo. Toda — moj Bog! — udje so mu — že veli in otrpli. Srce se vleče tako tja naprej, dokler —. In preden pride večer, bodo čepeli vrani tu gori na jelševem po-robku. Nič več ga ne bo bolelo. Toda to ni mogoče,—to je nemogoče,— ne, ne, ne, — ne more biti vsega konec, — kratkomalo konec. Groza, ki jo je dozdaj krotil, 'plane na dan, velikanska in divja kakor zver z ža-rečimi, zavijajočimi se očmi. Lenart se vzpe z zadnjo močjo. "Ne, ne," ječi hripavo. Oči mu oprezu-jejo zmedeno vzdolž grape. Saj vendar morajo priti Podkrnošani, in ga najti! Hoče počasi zdrkniti po kamnu. Ne more — ne more! Oh! Drhtava slabost in silna nevečnost se ga polotite, tako da ubito vzkrikne in divje zaihti. Pri zavesti, kar mu je je še ostalo, se hoče vzdigniti, stisniti zobe. Toda ah, vse NAŠE BIVANJE NA DUNAJU (Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.) to je nespametno, je nauk o človeku, ki ni vedel, kako diši smrt! Gotovo je samo eno, da mora zdaj umreti, umreti, da se ne vrne nikdar več — breZ upanja. Izgubiti eno edino življenje! Tako ihti Lenart svojo zadnjo, najgren-kejšo stisko v molčeče skale, dokler mu solze šiloma skoraj ne zaduše pojemajočega življenja in ga hoče rahlo zibanje spet odnesti v temo. Čuti, kako mu postaja telo od slabosti lahko in da kar plahne. "Zdaj —," si misli. In mahoma v njem vse utihne in togo prisluškuje kakor v cerkvi. *Ring Strasse, ki je nekako v središču mesta, odkoder smo imeli za o-gledovanje mesta v vse smeri enako daljavo. Četudi je Dunaj milijonsko mesto, se tukaj vendar ne moreš izgubiti, kajti pota in bulevardi so vsi izpeljem tako, da si lahko zapomniš smeri, kam se imaš obrniti, da prideš na cilj. — Takoj se upišemo v hotelsko knjigo in izročimo naše potne liste. To vadi po celi Evrop|i, v Jugoslaviji. Nato so nam bile odkazane sobe, s katerimi smo bili zadovoljni, ker so bile opremljene z vsem komfor-tom, ki ga more človek pričakovati v modernem hotelu. Ce-'udi je bila že ena čez polnoč, smo vratarju naročili, da nam rezervira na avtobusu štiri sedeže za prihodnji dan, da ne bomo na Dunaju zaman tratili časa ampak ga kolikor mogoče koristno izrabili. Drugi dan takoj po zajutre-lcu vstopimo v frizerski salun, katerega vodi moja sestrična Hedi Hauser. Pozdrav je bil zelo prisrčen kajti je moje starosti in smo se zadnjič videle pred 11 leti. Doma je iz Maribora in se je že pred leti naselila na Dunaju kot frizerka ter se tu popolnoma privadila. Pred leti je želela priti v Ameriko in smo imeli za njo že vse pripravljeno, toda imela je vedno kake zapreke in tistega čakanja se je tudi ona naveličala ter se naselila na Dunaju. Takoj smo se izgovorili za tisti večer kafm poj-demo in , ona je že imela ves program skupaj, kako proslaviti naše zopetno snidenje. Poslovili smo se in odšli na bus, kajti morale smo biti točne. Pri Opera Haus so nas že čakali razni šoferji z raznimi tolmači, kot nemškega, francoskega, italijanskega in drugih jezikov. Izbrale smo si angleškega in že smo se začeli j pomikati z busom 'Rundfahrt' po 'mestu. Naša vožnja je trajala tri ure in videli smo razne zanimivosti. Med tem,i tudi kipe velikih skladateljev kot Mozart, Hayden, Bethoven, Schiller,, Straus in druge. Videli kip Radckega, Marije Te-rezeje, Franca Jožefa I. in veliko drugih reči. Dalje univerzo, tehnično visoko šolo, veliko in krasno cerkev sv. Karla, cerkev sv. Štefana, ki ima do 400 čevljev visoke stolpe in katere notranjščina je zelo podobna na cerkev Notre Dame, samo da se mi je zdela bolj veličastna. V cerkvi je tako temno, da človek misli, da je vedno noč, ko se nahaja notri. Videli, smo palačo mini-sterstva, nato uradno hišo v kateri je bil umorjen prejšnji predsednik avstrijske republike Dollfus, potem Adolf Hitler Platz, industrijsko palačo, sta-'dium, koncertno palačo, dominikanski samostan, pala,čo vojnega ministerstva, veliko bolnišnico, borzo, "Hoher" racket na prostem,policijski urad, IVERI. Beseda "čistka" je ruskega, žal, prav slovanskega izvora. Ali res Rusi uprizarjajo čistke, ali le "Rusi," je težko dognati. Najnovejša in moderna roba pa je in nekako nalezljiva, ker so se te nečedne praktike oprijeli še drug?. G. Mo-lek vse te nečednosti opisuje v posebnem članku in je hud na čistke. Prav, ako je. Komunisti, boljševiki, naziji, fašisti, totalitaristi . . . vse je pri čistkah. Ali so bili socialisti, ki so mestoma stali na najvišjih državnih mestih, samole opazovalci in morda ogorčeni? Ile? Sklicujejo se nekaj na "mob," pa bo težko držalo. Ogorčenost nad čistkami pa je na mestu. Paj "prime" g. Molka. Prav katoliška cerekv je o-pravljala take čistke baje že stoletja, jn roba bi ne bila moderna. Za prva stoletja prizna ji nekaj brez čistk, potem ' pa je bilo po Molku vse delo katoliške cerkve le — čistko-vanje, da je g. Molek ves penast. Ehi. .er. . .zdravniki včasih zmajejo z glavami, ko vidi kdo same jezuite in same katoliške in cerkvene čistke. Pravijo: psihoppatija, duševna obremenjenost. Antisemitizem se tudi Pr! nas v Ameriki hudo širi. List The Saturday Evening Post je prinesel izčrpno razpravo 0 na/?ih antisemitih. Vse je le rasni antisemitizem in to je grd ob a vseh grdob, bes naj £a plenta pri nas in prav povsod na vsem svetu. Ako so se tudi neki katoliški krogi na* lezli rasnega antisemitizma, je to pač le posledica modernih zmot, in prav je, da se ston vse za obvarovanje katolikov' pred tem rasnim antisemitizmom, ker bi se takoj prika-zal v posledicah tudi na verski plati. Z odpravo rasnega antisemitizma pa nikakor ne bo odpravljen tudi — antisemitizem, ki je potreben in nujen odpor zoper kvarljiv vpliv ju" dovstva v raznih panogah, l51 nimajo z raso nobenega opravka, in prav tu bi morali bit1 Slovani antisemiti, ker je ta justično palačo,itd. Videli smo krasni veliki muzej, v katerem je shranjena vsakovrstna u-metnost in razno orožje, katerega so rabili Habsburžani. Blizu muzeja je velika zimska palača, v kateri so zimo prebili člani cesarske hiše, katero je sezidala cesalrica Marija Terezija. Pred vhodom v to palačo stoji njen kip, ki je izredne velikosti, katerega kra-f-e izbrane cvetice, umetno posajene. — Vozili smo se nazaj ob krasni Donajvi,kateri je posvečena ona krasna pesem "The Beautiful Danube" in prišli do katedrale sv. Petra, katero je. postavil še cesar Leopold v zahvalo, ker je pojenjala tista strašna nalezljiva kuga, katera je ogražala ves Dunaj in njegovo okolico. Na Schvarzenburg square je postavljen spomenik Johnu Strausu,kateri je postal "kralj valtzev" in ki je spisal in spesnil toliko lepih pesmi, med njimi tudi 'The Blue Danube.' — Na Dunaju je vsega skupaj 147 katoliških cerkva. Peljali smo se mimo Pratra, ki je svetovno znano zabavišče. Veliko kolo (Ferris Wheel) je zgrajeno po britskem inženirju v letu 1896 je 2101 čevljey visoko. Ko sem se pred 11 leti ' ustavila tudi na Dunaju, smo se podali tudi na vožnjo na tem kolesu, to pot pa se nisem tega upala storiti, ker nisem še pozabila kako smo se počutili, ko je kolo za nekaj minut obstalo ravno ko smo bili na najvišjem mestu. — Videli smo okolico kjer žive izključno Judje, ki jih je tukaj še vedno do 200.000, kljub napovedi, da morajo Dunaj zapustiti. — Ker smo brali v časopisih, kako so Judje na Dunaju preganjani itd., smo mislili, da bodo cele ulice izpraznjene, v katerih so nekoč bivali Judje. Toda ni bilo tako/ Nekaj več trgovin smo res videli zabitih in tudi nekaj oken pobitih, vendar nam je bilo povedano, da še vedno živi tukaj večji del Judov, ki se pa polagoma selijo, kamor pač morejo. — Teater, ki stoji v Ring Strasse, je bil zgrajen leta 1881, takoj potem, ko je prejšnji pogorel in v katerem je naslq smrt 400 ljudi. — V tem času, ko smo se vozili z busom smo to-bko videli po Dunaju, da se ne da popisati. Če bi pa hoteli videti vse znamenitosti, bi ne zadostovalo deset dni, ali pa še raje več. (Dalje sledi.) judovski vpliv pri njih najhuj* ši. Rasnega antisemitizma, 3 kakršnim je operirala tudi ca-rjstična Rusija, pa niti Slovanom ni treba, ker je pokveka in budalost. Izgleda, da se nekaj le tudi pri nas jasni. Liberalni krof?1 so izdali nek manifest, ki se obrača zopet nazizem, fa^1' zem, totalitarizem. Pri kom11' nizmu jim je zmanjkalo sape> ompak pri razpravah o manifestu le tudi pokazujejo na komunistične Jude, ali na j11' dovske komuniste. Tu je ka?-'" p o t, in če se antisemitizem napelje na to pot, bo ta antisemitizem najboljša obramb*1 za Jude same. Vsak pošten Jud bi imel biti antisemit PrJ-recimo, judovskem komunizmu. Vidim tudi že precej tega antisemitizma zoper kvarljiv vpliv judovstva na katoh" ški stratli, in tako spoznanje bo koristilo Judom samim najbolj. resnega antisemitizma Pa ne sme poznati noben katoh" čan, če noče morda postati 1® "katoličan," kakršnih je dost1' -o- Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec"! NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! av-\ Kadar želite krasiti grobove svojih dragih,"ne Pozabite, da imate razpolago lasneg8 rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmeri\e' delo jamčeno, postrežba solidna. priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti «>a* grobni spominski kameri, pišite A3 podpisanega za vsa pojasnila in 23 cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street* JOLIET, ILL. Telefon 2-4787