Gerkveue zadeve. Pridiga premilostljivega gospoda knezoškofa Mihaela o prilož- nosti blagoslovitve vogeljnega kamena za novo farno cerkev v Čadramu na praznik obletnice cerkvenega po- svečevanja dne 20. oktobra 1895. (Konec). 5. V Gospodu ljubljeni kristijani! Vam pač gotovo dopada lepa cerkev. Vsi radi zahajate v čisto, znažno, vkusno postavljeno hišo božjo. Ali morda ni vsakdo izmed Vas vesel mične in vabljive cerkve sv. Barbare, v katero sem tudi jaz kot deček rad zahajal in v kateri sem nekako opravil prvo cerkveno službo, ko sem držal škropilnik, iz katerega so duhovnik škropili procesijo, došlo v križevem tednu v prijazno cerkev. 0 vsaki krasni cerkvi bi človek pel s kraljem Davidom: »Kako ljubo mi je svetišče tvoje, Gospod vojnih trum! Moja duša hrepeni in koprni po vežah Gospodovih. Moje srce in moje meso se veseli v živem Bogu. Blagor jim, kateri prebivajo v tvoji hiši, o Gospod, vekomaj in vekomaj te bodo hvalili. Boljši je eden dan v tvojihvežah, kakortisočdrugje. Izvolilsem, zaničevan biti v hiši svojega Gospoda, kakor bi stanoval v šotorih grešnikov. Ker usmiljenjein resnico ljubi Bog, milost in slavo daje Gospod. Dobrot ne bode kratil tistim,kiživ6nedolžno. Gospodvojnihtrum, blagor mu, kdor zaupa v lebe.« (Ps. 83, 2 nsl). Pa kakor dopada lep zvunanji tempelj, slično uga.a čista, brezraadežna duša Bogu in ljudem. Zato varujte te tempelje božje in branite je pred oskrumbo, da jih ne zapusti sv. Duh in je zasede hudobni duh. Bodite sv. tempelj, v katerem molite Očeta nebeškega v duhu in resnici (Jan. 4, 24), vkaterem mu služite v svetosti in pravičnosti vse svoježive dni. (Luk. 1, 75). Ker poznam VaSo globoko vernost in pobožnost, kristijani predragi, zato vem, da Vas hudo v srcu zaboli, kader slišite, da so hudobne roke kje kako hišo božjo oskrunile, da so jo dragocenosti oplenile, morebiti celo podrle, kakor so v gestnajstem stoletju krivoverniki podirali katoliške cerkve, altarje, so lamali svete podobe, odpirali tabernakelje in svete hostije onečaščevali, Denimo, da greste na praznik sv. Barbare na divni griček, kjer stoji vkusno prenovljena cerkev, posvečena tej mogočni devici in mučenici. Pa glej, ko pridete do cerkve, zapazite, da so vhodna vrata vloml.ena, in ko vstopite, zagledate, da so altarji poditi, svete podobe /lomljene, stene razkopane, sploh da je vsa cerkev poškodovana. Ali bi Vas pri 1 «-m poglcdu ii" spr*¦lelela gro/.a in no zgrabila žalost 111 s^cLa je_u, i;>k> da bi klicali in;iščevanje z nebes nad oskrunjevalca posvečene cerkve. In kdo bi Vam zameril to! Toda, ljubi moji kristijani, kaj je mrtev tcmpelj od kamenja in lesa nasproti živemu tempelju, neumrljivi duši? Ta tempelj je svet, pravi sv. apostol, in to ste vi. Kako grozna hudobija mora pač biti, ako se oskruni tempelj sv. Duha, ako se duša omadežuje, ako se ona oropa svatovskega oblačila milosti, pa se v last da napuhu, lakomnosti, neuistosti, zavisti, požrešnosti, jezi. Podrt je sedaj zid žive sv. vere, porušen je stolp krščanskega upanja, uničen ie altar krščanske ljubezni in sesuta je streha strahii božjega. Bog je zapustil svoje bivališče. Zakaj »kakošno družbo ima Kristus z belijalom? Kakošno zvezo ima tempelj božji z maliki? Vi ste namreč tfinpelj živegaBoga, kakor govori G O s'rt nri: P r i 1 i i h hnm n r p Vi i v j\ 1 in m p rl n i i iri i bom hodil in bodem njihov Bog, in onibodo moje l.udstvo.« (II. Kor. 6, 15. 16). Ge Bog dušo zapusti s svojimi milostmi, postane prazna, pa oslabi in omaga, ker nima zaslombe v živi veri, katero zanemarja; nima podpore v svetem upanju, ker gleda le na minljive reči; nima moči v božji ljubezni, ker je vdana ničemurnostim tega sveta. Čuječnosti in sramožljivosii ni več; odkrita je streha strahii božiega, in v dušo imajo prost pristop hudobije in skušnjave. Tu se vresniči svetopisemski pregovor: Domus impiorum dolebitur, tabernaeula vero iustorum germinabunt. Hiša brezbožnih bode razrušena, prebivališča pravičnih pa bodo zelenela. (Pregov. 14, 11). Gorjč človeku, kateri oskruni tempelj božji; vkončal in pogubil ga bode Bog, piše sv. apostol Pavel. Skrbite preljubi moji, da Vas ne zadene to strašno gorje. Saj veste, kako }e sicer mili in ljubeznivi Jezus kaznoval tiste, ki so oskrunjevali tempelj jeruzalemski. Naredil je kakor bič iz vrvic (Jan. 2, 15), pa je šel v tempelj in je začel izganjati iste, ki so v niem prodajali in kupovali. In jim je rekel: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. (Luk. 19, 45. 46). Če je božji Vzveličar našibal jude, ki so lelesni tempelj skrunili, kako bode šele kaznoval kristijane, ki oskrunjajo in kvarijo duhovne tempelje. Zato pa živite, ljubi kristiiani, verno in pobožno. Opravljajte v svoji duhovni hisi, v duSi, darove pokore, zatajevanja, molitve in drugih čednostij. Darujte na altarju svojega srca Bogu čisto vest, neomejeno pokoršuino in gorečo lj^bezen. Ne dajajte slabih vzgledov bližnjemu, da ga ne pohujšate, da mu ne oskrunite duše, katero je reSil in odkupil Jezus Kristus s svojo predrago krvjo. »Popustite, kakor opominja sv. Peter, vsohudobijo in vso zvijačo, pa hinavščine in zavisti in vsa obrekovanja... Ko ste pristopili k njemu, živemu kamenu, od ljudij sicer zavrženemu, odBogapa izvoljenemu inčeščenemu, stetudi vi kakor živi kameni na-nj zidani, ste duhovna hiša, sveto duhovništvo, da darujete duhovne daritve, pri.etne Bogu poJezusu Kristusu. Zatorej pravi Pismo: Glej, na Sijonu postavim največi vogeljnikamen.izvoljen in drag, in kdor veruje v njega, ne bo osramočen. Vam torej, verujočim, je k časti, njimpa, kateri neveruje.o, jekamen, kiso ga zavrgli zidavci, in je postal poglavitni vogeljnik in kamen spotike in skala pohujšanja tem, kateri sespotikajonadbesedo in ne verujejo, v kar so vendar poklicani. Vi paste izvoljen rod, kraljevo duli ovništvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo. da oznanjujelc kreposti tistega, ki v;i= > iz temc poklical k svoji preuudni svetlobi; kateri nekdaj niste bili njegovo ljudslvo, sedaj pa stel.udstvo božje; kateri niste usmiljenja dosegli, sedaj pa ste usmiljenje dosegli...Bili ste kakor izgubljene ovce, sedaj pa ste se obrnili k pastirju in škofu svojih duš«. (I. Petr. 2, 1. 4-10. 25). * * Preljubi v Gospodu! Ob koncu svojega govora Vas Se naj opomnim na to, kar mi velevajo sveti obredi. Po dovršeni blagoslovitvi vogeljnega kamena pravi namreč obrednik, naj škof povabiio vernike, da po svojih močoh pripomorejo k zidanju cerkve. Exhortatur populum ad contribuend"n pro structura ecelesiae. Mnogoteri izmed Vas dramu, katero je bilo od mojega preblagega prednika rajnega knezoškofa Jakoba Maksimilijana dne 7. januvarija 1885 potrjeno in po visoki c. kr. namestniji v Gradcu dne 5. februvarija tfstega leta dovoljeno, in so kot društveniki v sveti namen že ninogo darovali, za kar jim danes izrekam svojo višepastirsko zahvalo in pohvalo. Drugi pa še bodo žrtvovali. In tako bodete vsi koristili sebi. Zakaj kdor daruje cerkvi, posojuje Bogu, ki je najvestneiši povračnik. Kdor pomaga, postaviti Jezusu dostojno prebivališče na zemlji, on si kupi pravico do sedeža v nebesih. Vselej sem globoko ganjen, kader berem v 35. in 36. poglavju druge knjige Mozesove zanimivo poročilo o izdelavi svetega šotora. Srečno so bili Izraelci iz Egipta, iz dežele hlapčevanja, prispeli do vznožja gore Sina.ske, kjer jim je Gospod dal deset božjih zapovedij. Ob enem je veleval svojemu zvestemu služabniku Mozesu, naj napravi škrinjo zaveze in naj postavi krasen šotor za bogoslužje. Brž ko je Mozes prejel povelje, je zbral ves narod in ga je povabil, naj prostovoljno daruje za napravo svetega šotora. In kakošen je bil vspeh tega povabila ? Ganljivo poroča o tem sv. pisatelj, rekoč: »Tedaj je šla vsa množica Izraelovih otrok izpred Mozesa, in je prinašala s prav voljnim in pobožnim srcem prvine Gospodu v dar, da bi se napravil šotor zaveze. Karkoli se je potrebovalo za službo božjo in za sveta oblačila, podelili so možje in žene, ročnih pripetnic in uhanov, prstanov in zapestnic, razna zlata posoda je bila odločena Gospodu v dar. In ako je kdo imel višnjeve in temnorudeče volne, dvakrat barvanega škrlata, tančice iz kozjih dlak, iz rudečkastih ovnovih kož in modrih kož, zlata, srebra in brona, akacijinega lesa, to so darovali Gospodu v poljubno porabo. Pa tudi žene, ki so znale šivati, so dale, kar so naredile iz višnjeve in temnorudeče volne in dvakrat barvanega škrlata in iz tančice in kozje dlake. Vse to so prbstovoljno dale. In knezi so prinesli onihovih kamenov in drugih dragih kamenov za naramnik in za naprsnik, in dišav in olja za napravo svetilnic in za naredbo mazila in prijetno dišečih kadil. Vsi možje in žene so s pobožnim srcem nosile darove, da bi izvršili delo, katero ie zapovedal Gospod po Mozesu. Vsi otroci Izraelovi so žrtvovali prostovoljnih darov Gospodu.« (Eks. 35, 20—29). Mozes je poklical može, katerim je dal Gospod modrost in znanost, da so umeli delati, česar je bilo treba za svetišče in kar je bil naročil Gospod. Tem zvedenim možem je izročil vsa darila Izraelovih otrok. »Ko so pa bili le-ti pri delu, piše nadalje sv. poročevalec, je Ijudstvo vsaki dan zjutraj donašalo prostovoljnih darov. Zatorej so bili umetniki primorani iti in reči Mozesu: Ljudstvo veu prinaša, kakor je potreba. Tedaj je Mozes ukazal, oklieati po oznanjevalcu: Ne možki no žonska naj nič veu ne nosi k izdolavi svHišča. ln tako so nehali darovati, ker je bilo daiov dovolj in še preobilo.« (Eks. 36, 3—7). V kratkem so dovršili imeniino delo. In ko je bilo vse dokončano, je oblak pokril šotor zavcze, in veličastvo Gospodovo ga je napolnilo. (Eks. 40, 31—32). Ljubi moji kristijani! Izraelci so radi več, kakor je trebalo, darovali za napravo šotora, ki je bil le slaba predpodoba, je bil samo le senca naših cerkva, v katerih prebiva sam božji postavodajalec, in je v njih Sin božji Jezus Kristus resnično, gotovo in bistveno pričujoč. Koliko več mora torej vredno in bolje biti, če darujemo za napravo ali za popravo katoliških cerkva, teh pravih hiš božjih. Če je Bog radovoljne darove za šotor stare zaveze bogato poplačal Izraelcem, kako bo šele povrnil prineske za svetišča nove zaveze! PreFoSke besede, katere je-pobožni Tobija govoril o ti3i*ii4, j_i 30 pC VjTuufcVi i_ Dauiidoivc cuj.uujlj pO- magali vnovič zidati mesto Jeruzalem, te besede se bodo izpolnjevale tudi nad tistimi, ki bodo pomogli, zidati to cerkev. »Blagoslovljeni bodo, ki.bodo pozidali tebe.« (Tob. 13, 18). Saj sem molil pri blagoslovitvi vogeljnika, proseč: »Blagoslovi Gospod ta kamen, in dodeli na klic tvojega presvetega imena, da bodo vsi, ki k zidanju te cerkve pripomorejo z dobrim namenom, dosegli zdravje na duši in na telesu.« Z nepopisnim veseljem so zidali za kralja Salomona čudoviti tempelj v Jeruzalemu. (III. Kralj. 5. 6. in 7. pogl.). In Bog je slovesno obljubil, da bode njegovo ime, njegovo srce in njegovo oko vse dni v tem tempelju, to se pravi, da bode Gospod imel tamkaj odprto srce in čuječe oko za vsakega, ki bode tam molil. (III. Kralj. 9, 3). Pa kaj je ieruzalemski tempelj v primeri s katoliško cerkvijo ? Je le kakor podoba v zrcalu. Pozneje je bil tempelj poškodovan od sovražnikov, ki so Izraelce odgnali v sužnost. Po srečni vrnitvi so ieli judje zopet zidati in popravljati svetišče. Toda kmalu so popustili delo, čeS, da si poprej hiše postavijo in druga opravila izvršijo. Zavoljo te malomarnosti jih je Gospod posvaril po preroku Hageju, rekoč: »Vzemite si k srcu svoja pota. Mnogo ste sejali, pa malo ste želi; jedli ste, pa se niste nasitili; pili ste, pa se niste napili; oblačili ste se, pa se niste zagreli. In kdor je dobi! prislužek, vrgel ga je v razstrgano vrečo . . . Pričakovali ste obilo, in glej, bilo je malo; v hišo ste nosili, in Jaz sem tisto odpihal. Zakaj to? Zato, ker je moja hiša zapušuena, in ste vi hiteli sleharn k svoji hiši. Zategavoljo je nad vami zadržano nebo, da ne daje rose; in zadržana je zemlja; da ne daje sadu. In poklical sem sušo v deželo, na gore, na žito in vino, na olje in na vse, kar rodi zerrilia, na ljudi in na živino in na vsako delo vaših rok.< (Hag. 1, 5—11). Izraelci so ta resnobni opomin poslušali in so pričeli z"vso vnemo zidati tempelj. In ko so dokončali sveto delo, govoril jim je Gospod zopet po preroku Hageju, rekoč: »Poraislite, kako je bilo, poprej ko se je kamen na kamen polagal v tempelju Gospodovem. Kako ste pristopili h kopi žita za dvajset meric, pa bilo jih je le deset; in ste prišli k tlačivnici, da bi oželi iz grozdja petdeset vrčev, pa bilo jih je le dvajsti. Udaril sem s smodom, z rjo in s točo vsa dela vaših rok . . . Vzemite si k srcu od tega dneva in v prihodnje . . . od dneva kb je bil vložen temelj za tempelj Gospodov. Mar li serneže kljje? Tudi trta in smokev in granata in oljka še ne cvetč. Pa pd tega dneva bom blagoslovil to.» (Hag. 2, 16—20).. Žito še tedaj ni zelenelo, trta in drevje ,e ni brsti poganjalo, in vendar je Bog že naprej obljubil, češ, da bodu vse bogato blagoslovil, ker so spodobno popravili tempelj. Pi-m' ! ; krisiii:. ¦!' Vsfinogočnost 1m>> a ni oslabela in ni onntgaia od diirvuv llagejevih. Roka liožje dobrolljivosti in pravičnosti ni prikrajšana od tedaj, da bi ne poplačala verno darov, katere ste že ali še bote podarili v čast božjo za zidanje nove cerkve. »Daruj veselih očij po svojem premoženju, veli sv. Dub, zakaj (iospod je vračnik; On ti bo sedmerno povrnil.« (Ekli. 35, 12. 13). »Moje je srebro, moje je zlato.« (Hag. 2, 9). »Daj milošnje po svojem premoženju. Kakor moreš, tako bodi usmiljen. Imaš mnogo, daj bogato, imaš malo, daj malo, pa tudi to z dobrega naraena. Zakaj dobro plačilo si naberaš na pot sile; ker milošnja daje veliko zaupanje prednajvišjim Bogom njemu, ki jo deli.« (Tob. 4, 7—11). S pogledom na te svetopisemske besede in na opomin našega ljub^ga Vzveličarja: »Dajte, in dalo s(> vam in zvrhano vam bodo dali v naročje vaše. S kakoršno mero namreč merite, s takošno se vam bode merilo« ' (Luk. 6, 38), z ozirom na ta pomenljivi izrek Jezusov, pravim, sem oznanil darovanje, ki se bode po slovesni sv. meši vršilo okoli altarja. Tudi jaz in vsi priuujoči častiti gospodje duhovniki se hočemo vdeležiti darovanja. Saj vsi potrebujemo zvrhane mere božjih darov. — Z druženimi močmi bodete srefino dovršili stavbo, ki bode koristila rodom in rodom, in ki Vam bode še na čast in v hvalo, ko bode že zdavna večerni veter hlidel preko Vaših grobov, ko bode že trava rastla tam. Ravnajte se po mojih višepastirskih opominih in nasvetih, in kmalu bodete smeli veselo klicati: D opolnjeno je! Sklepna moja beseda pa bodi prelepa molitev, katero je sv. Avguštin rad in pogosto molil: »0 Bog, ki si me ne po mojem zasluženju temveč po svojem usmiljeniu pri svetem krstu posvetil v svoj tempelj, dodeli mi, prosim te, da bi vedno bil čist in svet tempelj. Očisti tatempelj vseh madežev, okrasi ga s čednoslmi, prijetnimi tebi, in ne dopusti, da bi v tem tvojem prebivališču kaj bilo, kar bi žalilo oči tvojega veličanstva. Dodeli slednjič, da bom kakor živi kamen, katerega so težave in nadloge tega sveta zadostno izklesale in ogladile, enkrat vzidan v zidanje nebeškega Jeruzalema. Amen.« Ocena cerkvenih kompozicij. 2. »MissaEccepanis angelorum«:, zložil Josip Lavtižar, župnik v Kokri na Gorenjskem, za en glas se spremlievanie morgelj. Tako naslov maši, ki stane 80 kr. (Posamezen glas 15 kr.) ter se dobiva pri skladatelju v Kokri na Kranjskem. Č. g. Lavtižar nam ni neznana oseba na cerkveno-glasbenem polju. Že mnogo let se z besedo in z djanjem trudi za zboljšanje cerkvenega petja na Kranjskem, in da ni bil zaman skoro leto dnij v Reznu (Regensburg) na Bavarskem, kjer se je pred nekaterimi leti na slavni cerkveno-glasbeni šoli učil, dokazuje nam prelepa, v resnici umeteljno zložena maša z naslovom »Ecce panis angelotum«. Skladba se tako zove, ker ji je vodilo (motivum) 21. vrstica \?. sekvencije »Lauda Sion Salvatorcm«, katera se glasi: »Ecce panis angelorum, factus cibus viatorum«. In ta napev se vije, kakor rudeča nit skozi celo skladbo, ter ji daje nekako ednotnost. Melodija jako gladko teče, in umetno spremljevanje orgelj ji daja tako rekoč svit in sijaj. Vse kaže umetni okus. cerkvenega duha in čut za pobožno-dramatičen efekt. Že dolgo let nismo dobili v Slovencih laki) dovršene cuikvene skladbc, kakor je dinenjeno lepo delo g. Lavtižarja. In kako lahko jc peti lo enclasno lrutšo! Zado.slu.ic en sain le koliko luliko izurjen pevec, kaleri zna lepo besede izgovarjati (kar je naiimenitnejše in najpotrebiiejše pii petju) in glas spreininjati glede forte in piano, in skladba bode, ako jo organisL lepo spremlja, na pobožne naredila jako dober utis. Da, ako jo organist lepo spremlja, praviin, kajli skladba zahteva že nekoliko izurjenega organista. ()b lepem orgljanju pa in ako glas več pevcev in pevk gladko poje, sedaj en pevec, sedaj celi zbor, kakor je g. skladatelj tekom skladbe označil, navaden poslušalec še spoznal ne bo, je-li petje enoglasno ali večglasno. Vse diha življenje in na nekaterih mestih vspne se celo g. skladatelj do sv. navdušenja! Zatorej kličem vsem organistom: Evo Vara skladbo! Kakor navlašč za deželo, a tudi po mestnih cerkvah se bode lepo in dostojno čula — seveda ob dobrem petju in lepem orgljanju. ~Za one pa, katerim man'ka"marljlvosti"~sploh, katen nocejo au nc morejo se ioiiko se pnuciti, kolikor zahteva ocenjena lepa skladba g. Lavtižerja, za one pa, celi vek znajdb, 19. vek, nima skladbe, ne glasbe. — Zunanja oblika imenovane »Missa«, je nenavadno lepa, fina in okusna. 3. »Immaculata«. Latinska maša v čast Brezmadežnemu Spočetju zlpžil in založil Gotthard Rott, župnik v Stari cerkvi na Kranjskem. To se mora reči, slovenski župhiki so pač marljiyi! Le-ta okusno pri Milicu v Ljubljani natisnjen zvezek obsega poleg maše še gradual in ofertorij za praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Maša uštreza povsem zakonom glasbenim, liturgičnim , zahtevam, sv. jcerkve in je jako lahka. Zložena je za čveteroglasni mešan zbor brez spremljevanja orgelj, kjer pevci in pevke še niso dobro izurjeni, tam se lahko tudi se spremljevanjem orgelj poje. Naj bi vendar tudi v naši lepi škofiji vsaj po mestih in trgih že začeli dostojne latinske maše, kakor to strogo sv. cerkev zahteva — peti! Za začetek bila bi omenjena maša kakor ustvarjena. Zatorej sezite po njej! Škoda, da ni g. skladatelj in založnik naznanil cene svoji skladbi! Cena morala bi biti pri vsakera tiskovnem delu naznanjena. ' L. H.