Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 l> u It II II II 6 »I II II II II 8 'I Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. »t. 16. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — k- za pol leta . . o ., — ,, za Četrt leta . . 2 „ 50 , V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 kr h ■t ■ .te* ^-kklp Političen lisi za slovenski narod. V Ljubljani na dom poniljatf«,,.'? - * velja 60 kr. več na leto. '•^»V*'" VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden insice* v torek, četrtek in saboto. Itudget za I. 18T5. Že zadnjič smo povedali, da bode denarnemu ministru za prihodnje leto primanjkovalo okoli 12 milijonov goldinarjev. Sicer minister za 1. 1875 zahteva skoro 8 milijonov manj, kakor za preteklo leto, a to se le tako vidi; če pa od lanskega budgeta odpišemo 10 milijonov primanjkljeja za svetovno razstavo, letošnji budget lanskega presega za 2 milijona. Stroškov je letos pač za 1'/'a milijona manj od lani, dohodkov pa pri neposrednih in posrednih davkih 14 milijonov, ki so ravno vir letošnjega primanjkljeja. Lahko mogoče, da bodo davki več znašali, kakor je minister nastavil, mogoče pa tudi, da še tega ne bodo dobili, kar pričakujejo. Pomenljivo je, da za tobak bodo letos skoro 1 '/a milijona manj izdali od lani, ker imajo še silno velike zaloge tega blaga, za loterijo pa minister zahteva 823.000 gld. več kakor preteklo leto. To je znamenje, da ljudje manj kade, pa bolj pridno v loterijo stavijo, da se v svoji brezupnosti in revščini, kakor pravi ,,Politik", vsaj z nekakim goljufivim upanjem tolažijo. Na posodo ministru ne bo treba jemati, da poravna ta pri-manjkljej, ker hranuje še plačalnih listov (Contotitel) za 30 milijonov, ki se bodo za 18 ali 19 milijonov prodali; s temi bode minister poravnal primanjkljej, z ostalimi 6 milijoni pa se bodo napravili novi kanoni. Denarni minister je v svojem govoru rekel, da vzrok primanjkljeja je denarna kriza preteklega leta, ki se je vsled slabih kupčij še poostrila. Temu tudi mi pritrjujemo, nikakor pa ne moremo pritrditi, da to bi bil edini vzrok. Vzlasti ministru ne moremo prav dati, če trdi: „Da ti pogodki (denarna kriza nam- reč) niso še huje zadeli našega denarnega gospodarstva, se imamo, po moji misli, pred vsem zahvaliti delavnosti ustave in od nje povzročeni varčnosti, ki nam je pomagala prihraniti to, kar moremo zdaj porabiti". Prihranitev, o kteri govori minister, ni nasledek varčnega gospodarstva, ampak prodaje državnih posestev, znižanja obresti pri državnih obligacijah, spremembe ali zedinjenja državnih dolgov in drugih enakih reči, kterih se liberalizem tako hitro zmisli in posluži, da svojo začasno moč vtrdi. Mi pa menimo, da ravno sedanji politični sistem je tudi zakrivil žalostno denarno stanje. Ustavoverni možje so dolgo prikrivali našo revščino in na vsa usta klicali, kako se bogastvo in blagor Avstrije množi, zdaj se je pokazalo, da s tem bogastvom in blagostanjem je ravno taka, kakor z drugimi rečmi, s kte-rimi nas je ustava osrečila! Politični pregled. V Ljubljani 26. oktbr. Avstrijske dežele. Minister Šlrcmnj«'!* je imel pred nekaj dnevi priliko prepričati se, kakošen sad liberalna era pri dijakih rodi. Nedavno je namreč zapovedal, da profesorji morajo pri izpitih z dijaki bolj ostri biti. To je razkačilo profesorje in dijake, in pri inštalaciji je novi rektor v svojem govoru omenjal tega vtikanja, dijaki pa, kterih se je bilo pri tej priliki zbralo nad 700, so očitno pokazali svojo nezadovoljnost z ministrovim ukazom. Ko je Štremajer prišel k tej slovesnosti, so sicer dijaki molčali, a ko je v sobani vstal, da bi pozdravil prišle profesorje, začeli so sikati in vpiti: „Niedersetzen". Po končani slovesnosti pa so ga zopet s sikanjem in „pereat"-klici spremili iz sobane. Ta dogodek je v višjih krogih dunajskih neki zbudil veliko nezadovoljnost, a liberalni gospodje naj pomislijo, da so ga sami zakrivili. Na ČfsStciii je pri mestnih volitvah bilo voljenih 15 staročeskili kandidatov z veliko večino, le v eni volilni skupščini je bilo treba ožje volitve med grofom C lam-Mar ti-nicem in mladočehom dr. Gregrom. Vsled strašanske agitacije Mladočehov, kterim so neki pomagali še mestni policaji in brž ko ne tudi nemški liberalci,, ko so videli, da s svojim kandidatm nič ne opravijo, je grof Clam-Martinic propadel s 569 glasovi proti 621, ktere je dobil dr. Gregr. Ojgcrski listi so jako nezadovoljni, da se je v Zagrebu pri odtvorjenju vseučilišča tako malo oziralo na ogersko deželo. V celem mestu ste bili samo dve ogerski zastavi, in nazočemu ministru Paulerju se ni napilo posebej, ampak v zvezi z drugimi. Madjari bi radi, da bi jih vse kadilo, a pomisliti bi morali, da njihovo zadržanje proti Hrvatom ni bilo tako, da bi se ti za-nje navduševali. Vnanje države. K*riislia si prizadeva v Meksiki pridobiti si naselstvo (kolonijo), ter kot plačilo zato prevzeti posojilo. — Višja sodnija je zavrgla Arnimovo pritožbo zarad zapora. — Nemški poslanec v Parizu, knez Hohenlohe, je 23. t. m. prišel v Berolin in od ondot podal se v Varzin k Bismarku. Na Francoskem so pri volitvah predsednikov generalnih svetov konservativci nekaj pridobili in je med 86 predsedniki 53 konservativnih. Mac Mahon je 24. t. m. spre- 3?osinj*ke;;u kralja KarolaVII., Don Alfons, piše „ Vaterland", pride na Dunaj. Madridska poročila, ki pa navadno silno lažejo, pripovedujejo, da je Alfons še na Španjskem in da je poskušal vdariti prek reke Ebra, pa se je moral pred republikanci umakniti; neki poveljnik Karlistov, Lozano, pa da je prišel republikancem v roke in ga bodo postavili pred sodnijo, ker je razdrl neko železnico in dal ustreliti 4 železnične vradnike. Deželni /.luni Deželni zbor kranjski. Dvanajsta (večerna) seja 16. t. m. Dr. Poklukar poroča v imenu odseka za pretresovanje poročila deželnega odbora o njegovem delovanji od 1. novembra 1873 do konca junija 1874 o tem poročilu, pojasnovanje odsekovo poročilo po posameznih točkah. Med drugim omeni, daje deželni odbor se tudi poganjal za to, da se Wolfov slovar kmalo izvrši in da je sklical zbor strokovnajakov k posvetovanju zavoljo te silo važne stvari. Pri stroških za odgon pravi, da so narastli vsled navade laških delavcev, kteri pošljejo svoj tu zasluženi denar po pošti naprej, potem pa dajo se na stroške dežele v domovino odganjati. V splošni debati stavi posl. vit. Gariboldi predlog, da se čez to odsekovo poročilo, ker je prepičlo v besedah, preide na dnevni red ter da se poročilo deželnega odbora v prihodnji sesiji zopet predloži. Nemškutarji podpirajo ta , predlog, ki pa potem, ko je dr. Poklukar sklical se na to, da tudi druga leta poročilo odsekovo ni bilo obširnejše od letošnjega in da ima razen tega vsak poslanec sam priliko pregledati poročilo deželnega odbora, pri glasovanju pade. V specijalni debati se prvi oglasi D e ž m a n, kteremu, kakor se vidi, ni všeč, da se davki odpisujejo, ker je letos dežela zgubila po tem odpisovanji čez 26000 gld. Posebno malo všeč mu je pa poganjanje deželnega odbora za to, da bi se le v radoljškem in kranjskogorskem okraju davki odpisovali, ne pa tudi v mestu ljubljanskem. Poslanec Robič razloži Dežmanu, da so vremenske razmere po omenjenih dveh okrajih poljedelstvu, sadjereji itd. mnogo neugodnejše kakor pri Ljubljani, da se tam tudi pridelki teže v denar spravijo. Če se morda poročilo okrajnega glavarstva naslanja na to, da v radoljškem In kranjskogorskem okraju ni dav-kiuih zaostankov, se iz tega ne sme sklepati, da ljudje davek lahko plačujejo. Gorenjcu se zdi zramotno, če br:č pride v kišo rubit, zato rajši zadnji krajcar da za davek, kot da bi ga bil dolžan. Tudi poročevalec dr. Poklukar opomni Dežmana, da je polje mesta ljubljanskega dobro, vrh tega pa ne glavno, marveč le majhno premoženje meščanov. Dr. Razlag želi v nemškem jeziku, da bi se gozdne razmere na Gorenjskem kmalo vravnale, deželni načelnik Widmann obljubi, da bo vlada vse storila, kar jej bo mogoče, da se ta stvar kmalo reši. Poslanec Zagorec se pritožuje zarad vojaških kordonov po Dolenjskim, kteri so neprimerno nastavljeni; vladni zastopnik tudi njemu obljubi hitre pomoči. Pri točki, ki govori o tem, da je deželni odbor vsim občinam priporočil zavarovati vsa občinska poslopja zoper ogenj, omeni dr. Razlag, da sta farovža v Čatežu in Škocijanu na Dolenjskem pogorela, a ne bila zavarovana, toraj se morata zdaj z novega zidati na stroške občin. Da bi se kaj tacega več ne pripetilo, nasvetuje govornik sklep: naj se deželni odbor obrne do škofijstva, ktero bi imelo gledati na to, da se farna poslopja primerno zavarujejo. Na to pa poslanec Tavčar pove, da je škofij-stvo že samo opominjalo k zavarovanju pohištev; občine za to navadno nič ne store, za-varovnino morajo le župniki plačevati, ne občine. Dežman stavi predlog, da bi se tudi letos deželni odbor do državnega zbora za 30000 gld. podpore po toči poškodovanim Dolenjcem obrnil. Se enoglasno sklene. Šesta točka poročila govori o cestah. Tu želi Dežman, da bi se cesta pri Grosupljem kmalo naredila. Poslanec Tavčar meni, da glavne zavire v teh rečeh bi utegnili biti pri krajnih cestnih odborih, ki morda dotične postave niso prav razumeli; zato prihajajo od vseh krajev pritožbe. Robot za cesta bi ne smela od- českega upora, ki so bili svoji domovini napravili toliko nadlog, duševnih in telesnih. Imeli so toraj čas uiti, ako bi bili hoteli. Se le čez en mesec so jih kot upornike zoper cesarja djali v zapor, potem pa so jih obsodili k smrti in njih 28 obglavili 21. jun. 1821. Res huda je bila ta kazen; pa se je li poprej ali pozneje z načelniki puntarjev drugače ravnalo? Opomnimo le na osodo ogerskih glavarjev 6. okt. 1849 v Aradu. Protestantovski Angleži so bili svojega katoliškega kralja Jakopa II. spodili. Njegov vnuk Karol Stuart, čvrst junak, je I. 1745 poskusil angleško krono spet pridobiti; nekoliko časa mu je šlo po Škociji po sreči, ali 16. aprila 1746 so bili v bitvi pri Kullodnu njegovi popolnoma premagani, in Angleži so se zdaj pod poveljem vojvoda Kumberlaudskega, sina kralja Jurija II. iz rodbine Hanoveranske, vedli kot dereči volkovi. Kar so našli ranjenih, so jih pomorili, kar jih je pa domu ušlo, so bili v svojih hišah so-žgani. Od vjetih Stuartovcev je bil vsak dvaj seti mož obešen, drugi pa so bili za sužnje na amerikanske otoke v zapadno Indijo odpeljani, celo njihovi otroci in žene so bili pobiti. Vjete glavarje pa so na Angležko tirali, kjer je bilo njih 80 umorjenih. Veliko njih je bilo obešenih, pa ko so še živi bili, so jih iz vislic sneli, jim život prerezali, srce iztrgali, v ogenj vrgli in na zadnje truplo na štiri kose razmesarili. Čemu toraj g. Šuklje le Ferdinanda opisuje zarad krutosti in nečlovečnosti? Prve bukve Makabejev v sv. pismu (2. pogl.) pripovedujejo, kako milo je tožil duhoven Matatija čez oskrunjenje jeruzalemskega tempeljna in zatiranje izraelskega ljudstva po ajdovskih Sircih in kako je navduševal svoje petere sinove in vse, ki so se okoli njega zbrali, ne se vdati hudobnim poveljem kralja Antijoha Epifana, ampak ostati zvestim postavi, ki jo je Bog po Mojzesu dal ter oteti božji tempelj in sv. mesto iz rok nevernikov. Ubogali so starega moža ter v dolgih in hudih bojih rešili svojo domovino in njeno svetišče pred gnjusobo nevernikov. S to zgodovinsko prigodbo se sme | primerjati Ferdinandovo početje po premaga- merjena biti samo po zemljiških, ampak po splošnih davkih. Zdaj n. pr. fabrike pri cestah niso skoro nič prizadete, dasiravno jih najbolj rabijo. Tudi bi imela vlada kake stroške trpeti, tako n. pr. za most pri Litiji, za vravnanje Save itd., za kar zdaj strašno malo stori. Govornik stavi tedaj predlog: deželni zbor naj izreče, da ima vlada dolžnost, vzdrževati litijski most. Dežman povd, da je ukaz, kako se mora cestna robot razdeliti, od deželnega odbora že šel na vse cestne odseke. Pri sedmi točki, ktera govori o protestu zoper germaniziranje šol, se oglasi Dežman, rekoč, da on ne bo glasoval za tak protest, iz kterega se da sklepati, da se pri nas po šolah čisto nič slovenskega ne uči. Vladni načelnik vit. Widmann pravi, da je očitanje vladi, češ, da germanizira, krivično ; vladi je marveč namen, slovenski mladini z nemščino dalje po svetu pomagati, kakor bi s samo slovenščino prišla. To je dolžnost vlade, vsako drugo natolcevanje pa mora on strogo zavračati. Poslanec dr. Poklukar ga zavrne. Dela govore, da se pri nas germanizira. Če ta dela niso resnična, naj vlada ugovarja, če so pa istina, je to germanizacija. (Dobro! na desnici in med poslušalci.) Pri enajsti točki, naštevajoči izdane svote za različne razprave, se vzdigne baron Apfaltrern, hoteč opravičiti svoje besede, s kterimi je bil dopoldne deželni odbor razžalil. V ta namen uašteje več zneskov, kteri so bili po njegovem mnenji zapravljivo izdani; tako n. pr. dramatičnemu društvu 2400 gld., dasiravno je 100.000 gld. primanjkljeja, in zdaj zopet veliko svoto za dolenjsko kmetijsko šolo. Dalje pravi naravnost, da je sedanjega deficita deželni odbor kriv. Leta 1863 je bil znesek proračunov stavljen komaj na 200.000 gl., letos pa že na 400.000 gld. Tako tvezi gospod baron dalje v jezi, ktera stori človeka rada slepega. Zavrneta ga deželni glavar vitez Kalten-egger in dr. Prvi opomni gospoda barona na to, da je vse, kar je deželni odbor storil in kar koli je izdal, storil le po sklepih deželnega zbora, da tedaj graja baronova leti le na zbor, nikakor pa ne na dež. odbor, ki ne more ničesar storiti brez privoljenja deželnega zbora, v kterem tudi gospod baron I že dalje časa sedi. Še bolj sijajno ga pa dr. Costa poseka. nem češkem puntu. Gnjusobe po kat. cerkvah, zatiranje katoličanov, javno puntanje proti cesarju, odkriti namen habsburško dinastijo odstaviti, je bil posel protestantov. In kolike hudobije so uganjali iz Češkega pregnani voditelji Friderika palatinskega! M a n s f e ld je nabral z holandskim denarjem do 20.000 kla-težev in je ž njimi počenjal hudobije, kakoršne se komaj od Hunov in Saracenov berejo. Sosebno je napadal škofije ob Renu in v frankenski deželi, neoborožene kmete je v goreče hiše podil, in tiste, ki so hoteli uiti, postreljal. Njegov tovariš je bil Kr isti jan, administrator poluteranjene škofije v Ilalberstadtu. Ta pošastni nečlovek je imel nalašč izurjene po-žigalce (Brandmeister), da so sela po vrsti požigali. Svojim drhalim je ukazoval in tudi z lastnim zgledom kazal, kako naj cerkve ropajo in ženstvo šiloma skrunijo. Gorje katoliškim duhovnom, ki so mu v pest prišli! Krutno je ukazoval kak ud jim odrezati. Tudi mejni grof Friderik badenski se sem | prišteva. On mu natančno dokaže, da je letošnji proračun le izvanredni in pri vsem tem le za tretjino viši od onega 1.18G3; letos je 108.000 gld. izvanrednih stroškov v račun vzetih, ki bodo pozneje odpadli. Za kar je pa sicer zraste), to je bilo vse v deželnem zboru sklenjeno, povišane plače uradnikov itd. Naj pregleda gospod baron proračune drugih dežel, in videl bo, da so se povsod povišali. Poročevalec dr. Poklukar pristavi, da kdor trezno sodi, mora videti, da je to, kar je baron Apfaltrern deželnemu odboru očital, po vsem krivično. Tako se je bil baron Apfaltrern v svoji jezi močno blamiral, to so mu pripoznali tudi pajdaši njegovi, nemškutarski levičnjaki, ker ga je moral sam dr. vitez Kaltenegger zavračati. Potem se je odobrilo poročilo deželnega odbora o njegovem delovanji po večini, levičnjaki so pri glasovanji obsedeli. Predlogu poslanca Iloraka zarad dovoljenja 30% hišnega davka za vzdržavanje poslopij gospodarski odsek ni mogel popolnoma pritrditi, predlog dr. Razlaga zarad vravnave Krke in peticija kupčijske in obrtnijske zbornice kranjske zarad dolenjske železnice se izročita deželnemu odboru za izvrševanje, potem se reši še več peticij. Dr. B1 e i w e i s želi sklep, da se deželni odbor obrne do finančnega ministerstva s prošnjo, naj se pri nas nastavlja manj tujcev in bolj ozir jemlje na domačine, ki našo deželo bolj poz najo, zlasti pri vravnavanji zemljišnjega davka. Ta predlog pa zopet iz kože spravi Dež-mana, kteri se strastno poteza za tujce in pravi, da so nam veliko dobrega v deželo prinesli. Dr. Blei\veis mu odgovori, da nima zoper take tujce nič, ki se ne vtikajo v naše razmere in niso nasprotni našega naroda. Vladni zastopnik obljubi, da bo vlada se ozirala na ta predlog; kar se pa tiče druzega očitanja, zlasti germanizacije, je že gospod Iločevar vse obširno zavrnil. Pozno zvečer sklene deželni glavar letošnje zborovanje zahvalivši se vladinemu načelniku za pazljivost, ktero je skazoval zborovemu obravnavanju, poslancem pa za marljivost, s ktero so skupno delali za blagor dežele. Njemu se zahvali Dežman, in ko je tudi še vladni načelnik nekoliko spregovoril in izrekel svojo zadovoljnost zarad tega, ker je mogel nazoč biti pri zboru in seznaniti se z najboljšimi možmi dežele, so se po trikratnem klicu „Slava" „IIoch<> Nj. Veličanstvu poslanci razšli. Iz deželnega zbora tržaškega. (Izv dop.) Kakor je bilo že naprej videti, končal se je tržaški dež. zbor, ne da bi se bila mogla nadaljevati razprava o volilnej reformi. Akoravno je bila namreč večkrat na dnevnem redu, se vendar, odkar so bili okoličani zbornico zapustili, zarad pomanjkanja postavnega števila poslancev ni moglo o tej reči razpravljevati. Kake važnosti je za naše lalione ta reforma, vidi se iz št. 247 časnika „Cittadino", v kterej številki ta časnik ves svoj strup izliva na okoličanske poslance, češ, da so s svojim izstopom pokopali po njihovi misli tako potrebno reformo. Zasramuje jih kot boječneže, ker si niso upali v boj s protivniki, ampak so z bojišča pobegnili. Pa okoličanski poslanci so delali v smislu svojih volilcev, ker so v zboru v manjšini, jim druzega ni kazalo kakor protestirati in izstopiti iz zbora, ko je okolici prtila tako v nebovpijoča krivica. Pa tudi mestni poslanci so bili letos zelo mlačni v obiskovanju sej. Dasiravno so jim časniki tako živo pri poročali in priduševali jih, da naj gotovo pri- hajajo k sejam, da se bo mogla reforma razpravljati, jih je vendar k sejam z okoličani vred prišlo le 41, ravno potrebno število, da bi se o prenaredbi volilnega reda bilo moglo sklepati. Ko so pa okoličani zbornico zapustili, nobenkrat več ni bilo postavnega števila, in volilua reforma je za sedaj zopet — pokopana. Izvirni dopisi. 11. o 1 ra 11J * k«'»• 23- oktobra. (Še nekaj o hranilnicah. — Župani in divjaščina.) Veliko se je že pisalo o potrebi malih hranilnic in posojilnic, in vendar se je pri nas na Kranjskem ie silno malo storilo. Kje da je temu uzrok, nočem preiskavati; hočem pa rajše ta-le svet odčinstvu v prmislek dati: Imamo banko „Slovenijo;" bauka »Slovenija'- pa ima po deželi svoje zastopnike, to je istina. Vprašanje je tedaj: Ali bi se ne dala zastopništva banke •Slovenije" po Kranjskem tako osnovati, da bi bila ob enem tudi hranilnice in posojilnice pod varstvom imenovane banke? Koristi bi bile mnogotere, ljudje bi imeli blizo priliko svoje male solde vlagati v hranilnico, ker bankina zastopništva so po mnogoterih krajih: ljudje bi si v silnih potrebah lahko blizo za male obresti izposodili denarjev; ljudje bi pa tudi pri banki Sloveniji rajše zavarovali svoja imetja in v slučajih bi banka Slovenija tudi ložej hranjene denarje na najizdatniše obresti nakladala. Novice so na 1 str. št. 42 list pod napisom „Nov ukaz o lovstvu' prav s piko zadele, ko so pisale: Vstreglo bi pa jako poljedelcem vis. min. poljedelstva, ako bi županijam naročilo predlaganje vsakoletnih izkazov; koliko naznanil zarad izkazevanja potrebnega lesa za kurjavo in stavke itd. do tičnih poljedelcev od ces. gosposk ob koncu vsacega leta ni bilo rešenih, in koliko pritožb v enaki zadevi poljedelcev svoje soseske pri višjih ces. gosposkah še rešenja čaka? Dopisnik iz Notranjskega (dasiravno je morebiti pasijoniran lovec, to nič ne de) ima pred očmi prid in korist svojih soseščanov, in to je pošteno. Župani naj se pečajo s potrebnimi srenj-skimi rečmi, kakoršne so ceste, varstvo pred ognjem, ponočni mir itd., slavna vlada pa naj jih v tem težavnem poslu radovoljno in zdatno podpira Kar pa divjaščino tiče, ne vem, ako je kteri lovec tako dobrovoljen, da bo po trudapolnem in večkrat dolgotrajnem stikanju za divjaščino šel k gospodu županu naznanit, kaj je vjel, še manj pa pred njega nesel težo, ako mu je bila boginja lova mila. Po 2 in še več ur hoda divjaščino skazovat — pač da, to ne bo šlo! Vsak je vesel, ako se more po trudapolnem delu pri kupici dobre kapljice in dobrem prigrizeku div-jaščine malo okrepčati. A. P. Yt. Trsta. 22. Oktobra. (Nekaj o naših šolah). Že večkrat se je govorilo in pisalo, kako mestni magistrat denar proč meče, kterega iz krvavih žuljev davkoplačevalcev iztiska, da le svoje namene doseže. Pred tremi leti odreklo je mesto škofijskemu ordinarijatu prostor, kjer je bilo semenišče, in ker niso mogli druzega vzroka navesti, so iztuhtali, da ono hišo mesto potrebuje za žensko izobraže vališče in z njim sklenjeno vadnico. Iliša ta pa je blizo nunskega samostana, in s to novo-ustrojeno šolo hoteli so učenke nunski šo i odtegovati. Ali novošegna šola je ostala prazna, nunske pa so bile prepolne. Dve leti pozneje je ko misija našla, da oni prostori niso čisto nič pristojni za šolo, in je toraj treba druzih pro štorov istakati, in res jim je kmalo nekdo ponudil hišo v ulici „Madona del mare." Hiša je bila kupljena ter predelena, za kar se je potrošilo nad 15.000 gold. Z mesecem novem-jrom se bodo šole v njej pričele. Pa komisija je zopet sklenila, da gori omenjena hiša „eks-semenišče," je sposobno za šolo, toraj naj se v to poslopje spravi deška šola (Knabenschule), v dosedanjem poslopji deške šole (ktero je ravno nasproti nunske), naj se pa vstanovi dekliška šola. Vendar ta sklep pa ni obveljal, obveljal pa je sklep, da se vstanovi štiriraz-redna dekliška šola v poslopji eks-semenišča, da se kolikor mogoče dela konkurencija nun-skej šoli. Pa kakor druga leta, tako so prebivalci starega mesta tudi letos pokazali, da so katoličani, in da jim je veliko na krščanski izreji njih otrok, posebno deklet. Nunsko šola je prepolna, vpisanih je deklic 360 brez nedeljske šole — in mnogim so morali odreči sprejem zarad pomanjkanja prostorov, mestna šola pa, ki je sprejela vse, kar jih nune niso mogle sprejeti, ima vpisanih le 150 učenk. Ker ravno o šolah govorim, naj še omenim, da v državno nemško realko se je letos vpisalo 256 učencev, precejšno manj od lani, Uzrok temu je gotovo ega te šole, ktero so začetkom tega leta prenesli v neko v ta namen najeto hišo prav na koncu mesta, blizo starega lazareta, kamor so spravili tudi učiteljsko pripravništvo in ž njim združeno vadnico. Vsakteri mora pripoznati, da ona hiša je preoddaljena za učence. K sreči bodo šole ondi le začasno, kajti vlada misli zidati velikansko poslopje blizo starega sv. Antona, kamor bodo spravili vse državne šole. V gimnazijo pa, odkar je državna v Trstu, ni bilo še nikdar vpisanih toliko učence v I. razred, kakor letos, slišim, da 95, morali so jih razdeliti v paralelke. Ta razdelitev je prav pametna; tisti učenci, kteri so bolj vtrjeni v nemškem jeziku, so skupaj, kteri so pa nemškega jezika manj zmožni, zopet skupaj, in ti se vadijo še posebno po 3 ure na teden v tem jeziku. V laško gimnazijo pa se je vpisalo 181 učencev, torej 7 menj, kakor preteklo leto. Po dolgem iskanju so tudi za ta zavod našli direktorja, če jim ga bo le vlada potrdila. Hvaljen je namreč dr. Viljem Braun, nemec iz „Rajha," če se ne motim iz Nassau-a. Pa si bo morda kdo mislil, kako je ta človek prišel na Laško in celo na mestno gimnazijo v Trst? Do leta 1862 je služil na državnej gimnaziji v Trstu. Potem je prestopil na mestno laško; pozneje je pa na vladno za-htevanje bil odstranjen in je šel na Laško, kjer je dalj časa v mestu Bari podučeval. Zdaj je prišel zopet nazaj v Trst, ali kakor sem že gori omenil, vlada ga še ni potrdila. Razne reči. — Novo učiteljišče. Iz zanesljivega vira smo slišali, da je slavno ministerstvo za uk privolilo zidanje novega poslopja za učiteljišče ljubljansko. Deželni šolski svet ima le še dobiti pripravno zidališče in narediti načrt dotične stavbe. Stroški bodo znašali okoli 180.000 goldinarjev. — Vlada je potrdila prenarejena pravila slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. — Iz Logatca se nam poroča, da nameravajo učitelji logaškega okraja med seboj osnovati neko učiteljsko društvo. Dobro! Le nemčurskega duha ne vmes! — Društvo „Sokol" je imelo preteklo soboto v steklenem salonu ljubljanske čitalnice večerno veselico za svoje ude, ktera se je prav veselo končala. — „Dramatično društvo" je dalo preteklo nedeljo prvo predstavo letošnje igralne dobe s šaloigro „Ti ije klobuki," ki se je splošno prav dobro igrala; več o predstavi prihodnjič. — Nov slovar od A. Pescheka se tiska v Peštu; obsegal bo nemški, francoski, laški, "Spanjski, latinski, angleški, holandski, švedski, češki, slovaški, slovenski, poljski, srbski, hrvaški in madjarski jezik. — Sladkor v Ameriki se od leta 1861 sem še ni tako dobro obnesel kakor letos. — V r a t i s 1 a v s k i škof, dr. F o r s t e r, se je pred nekimi tedni nevarno zvrnil. Ko se je peljal iz svojege grada Johanisberga navzdol, utrga se na najbolj strmem kraju coklja in voz tako hudo zažene, da ga 4 konji niso mogli obdržati. Ko se pa pri enem konju utrga še prsni jarem, se je vse valilo v nižavo, kjer so konji popadali na tla, voz pa se je čez nje zvrnil in razbil. Škof se je hudo pobil na glavo, ki mu je kmalo tako otekla, da ni bil poznati; k sreči je ravno gledal skoz okno, ko t-e je nesreča zgodila, sicer bi bil skoro gotovo mrtev obležal. Njegov tajnik se je hudo na roke ob-rezal, pa tudi na eni nogi močno se pobil; slugi se je izpahnila roka, kočijaž pa prsa otekla. Tudi konji so se jako poškodvali in eden se bo težko ozdravil. Škofa so nesli nazaj v grad, kjer je pa kmalo toliko okreval, da se je 18. t. m. zamogel vrniti domu. — Kratkočasno berilo. Dandanes se ljudje, in sicer po pravici, pritožujejo zarad slabih časov, in posebno hišne gospodinje tarnajo, kako da je vse drago, kamor se le človek obrne. Gotovo bo bralce „Slovenčeve" mikalo zvedeti, kak kup je ta ali una reč imela v Trstu v onih srečnih časih, kteri so pa, žalibog! že davno minuli. Le-ta poroč.la je prinesel tržaški časnik „L Ancora" in povzeta so iz nekega starega štatuta tržaškega mesta, pa iz „kronike" tržaškega zgodovinopisja Mainatega. — Leta 1495 je bila cena volu en zlat, t. j. 105 soldov. Mlad konj, ki je pa že bil za rabo, je veljal okoli 1 gold. — Leta 1419, ko sta si mesti Benedke in Oglej na vojsko pripravljali, so bili konji zelo dragi, veljal je namreč konj 6 zlatov, t. j. 6 gl. in pol. - Leta 1323 je bilo viuo drago, vedro je stalo 1 marko, t. j. 160 soldov. — Leta 1377 so se prodajale sveče po 6 soldov funt. — Leta 1419 so bile lojeve sveče po 4 solile funt. Leta 1411 je veljal tram 32 soldov, žaganica pa 6 soldov, vatel sukna 14 soldov, par moških čevljev 14 soldov, par ženskih pa 12. Tudi hiše so bile zelo dober kup. Leta 1343 je tržaški kapitel prodal 4 hiše za 480 lir, t. j 96 gold. Leta 1371 je moral tržaški škof, ker je bila škofova hiša ob času vojske poškodovana, drugod stanovanja iskati; v ta namen je najel dve hiši, od kterih je plačeval na leto 30 lir ali 6 gold. Leta 1418 je kapitel eno svojih hiš dal v najem, za ktero je dobival letnih 38 soldov. Kakor je bilo vse dober kup, tako je tudi dnina delalcem bila majhna; zidar ali pa mizar je dobival po 6 soldov na dan, in 6 soldov se je plačevalo krojaču od površne obleke. Leta 1419 je bila dragina in pomanjkanje delalcev. Dnina za kopača je v tem letu poskočila na 10 soldov s kruhom, brez kruha pa 14 soldov. Leta 1425 je mesto vzelo v službo javnega pravdnika, kteri je za svoj posel dobival letnih 40 zlatov ali 42 gold.; za ravno tako plačo so v Milah si najeli javnega ljudskega učitelja. Župan tržaški je dobival na leto 2000 malega denarja, ali £34 gold.; pa s to plačo je moral vzdrževati enega sodnika, enega tajnika, 8 blagničev in 6 konj. Kakoršne so bile plače, take tudi diete. Ako je župan v svojem poslu potoval po morju, dobival je plačilo za barko, za-se pa 20 denarjev ali 27 soldov na dan, ako je potoval po suhem, rabil je svoje konje ter dobival na dan 40 denarjev ali 54 soldov. Kapitel je bil odločil, da korar. ako gre po kapitelskih opravkih iz Trsta, dobiva na dan 20 soldov, če potuje po morju, če pa potuje po suhem, dobiva po 32 soldov. Leta 1426 je šel neki korar z dvema klerikoma na Umag, na poti so bili dva dni, in stroške tega potovanja za tri osebe je zaračunil 80 soldov. Leta 1425 je mesto podarilo vojvodi Ernstu mnogovrstnih reči, za ktere se je potrosilo C lir, ali 1 gold. 20 soldov. Pri tej priložnosti je kapitel pogostil ces. poslanca, za kar je potrosil 24 soldov. Leta 1413 povabil je škof svojega godu dan kapitel na južino, ktera ga je stala celih 16 soldov. Kajne, to so bili srečni časi, pa kaj — ki so že potekli in ki jih skoraj gotovo nikdar več nazaj ne bo! Ako bo bralcem všeč, bom še kaj poslal, če kaj v gori omenjenih kronikah Mainatovih iz-taknem*). — Sledeči P. T. delničarji prve občne zavarovalne banke,,Slovenije" v Ljubljani so dalje doplačali na delnice, in sicer: po 7'/„% ali 15 goldinarjev na delnico: Kandut Krištof, kaplan v dolenji Polskavi; Kapun Valentin, provizor pri sv. Štefanu; Kepec France, kaplan v Kostanjevici; Keržic Janez, župnik pri sv. Katarini; Keržic Marija, posestnica v Pod-brezji; Keržic Gregor, c. k. sodnik v Senožečah; Keše Silvester, župnik v Begunjah; Klančnik Jer., kaplan pri sv. Jurju; Kalaber Franjo, korar v Zagrebu; Klinger France, dr. profesor v Gradcu; Hočevar Janez, učitelj v Grižah; Kočevarlvan, župan v Središči; Kočevar Štefan, dr. zdravnik v Celji; Kodrič France, vradnik v Zagrebu; Koller France, zasebnik v Konjicah; Kopitar Miha, župnik v Bezelji; Košiček Ubaldo, kaplan v Zagrebu; Košmelj Jože, posestnik v Železnikih; Kočevar Jože, kaplan pri sv. Ilemi; Kožuh Jurij, posestnik v Ivenci; Kožuh Matej, dakan v stari Loki; Kragl Davorin, kurat pri sv. Nikolaju; Kramberger Ivan, kaplan v Ilaj-dimi; Krašovec Jurij, župnik v Šmartnem; Kre-snig Vincenc, trgovec v Vuzenici; Kristofič Lavrenc, kurat pri sv. Osvaldu; KrofiČ Miha, župnik v Velikovcu; Kronig France, v Kamnu; Kršinar Jakob, posestnik pri sv. Katarini; Krkoč Štefan, kaplan v Podmlevu; Kureš Jaka, sodnik na Hrvaškem. (Dalje prih.) Za nesrečne Dolenjce: Neimenovan dobrotnik iz Štajarskega 2 gld. Umrli so: 23. okt. Jože Karinger, knjigovodjem otrok, 11. 4 m., za vnetjem vratu. Jernej Zupanec, delavec, 33 1., za oslabljenjem. 24. okt. Viktor Sanda, šeleznišk uradnik, 22 1., za vnetjem hrbtanca. — Simen Stupar, dninar, 46 1., za oslabljenjem. 25. okt. Francetu Cirltu, mizarju, otrok moškega spola, 24 m. Prosimo! Vred. Eksekutivna dražbe. 30. oktb. 3. Ant. Požar-jevo iz Kula v Postojni. — 2. Andr. Lužar-jevo iz Lužarjev (1482 gl.) v Vel. Lašičah. — 3. Jurij Krašovcc-evo iz Nove vasi (108G gl ) v Ložu. — 3. Greg. Žele-tovo iz Trnovega (1400 gl.), — 3. Juri Fiden-ovo iz Kalea (471 gl.), — 3. Jož. Srebot ovo iz Nevark (1300 gl.), — 3. Jož. Sme rde-to vo iz Kala (1736 gl.), vse v Postojni. — 3. Mih. Žernu-tovo iz Ponikve (950 gl.) v Ložu. — 3. Bart. Ambrož evo (778 gl.) v Ljubljani. — 1. J. Senk ovo iz Pod-peč (1220 gl.) na Vrhniki. — 3. Jan. Sonč-evo (1742 gl.) v Ljubljani. — 3. Mart. Krašovc-evo (711 gl.), — 3. M. Slabodnik-ovo (1195 gl.), obe v Metliki. — 2. Stef. Jerčinovič evo iz Tomina (750 gl.), — 2. J. Kastelic-evo iz Dobro polja (1600 gl.), obe v Bistrici. — 2. J. Koprivnik-ovo iz Vel. vasi (1422 gl.), — Jož. Zupančič evo iz Crešnjiee (443 gl.), obe v Krškem. — 2. M. Lundr-ovo iz Kernča (3030 gl.) v Vel. Lašičali. — 2. Fr. Be-denk-ovo iz Podgorice (2280 gl.) na Brdn. —J. Bevčičevo iz Sp. Semona (1100 gl.) v Bistrici — 2. J. Tekavc-evo iz Osredka (1240 gl.) v Vel. Lašičah. — 2. J. Simončič-evo iz Brunske gore (495 gl ) v Ratečah. — 31. oktb. 3. M. Jatikovič-evo iz Matene v Ljubljani. 1. Ant. Tekavč-evo iz Dolenje vasi (1365 gl.) v Ribnici. — 3. Janez Sone-evo posestvo v Ljubljani. — 1. Primaž Bečajevo iz Bečaj (705 gl.) v Ložu. — 3. Matevž Germek-ovo iz Loža na Vihniki. 'rflrcruličiii- ilenai-ne c»-ii«- 26. oktobra. Papirna renta 6 J 50. — Srebrna renta 73.80. — If.fiO etno državno posojilo 108 25. — Kankine akcije 977 — Kreditne akcije 234.50. — London 110 40. — Srebr > 104 80 — Os kr. cekini —.—. — Napoleou S.^S. Ces. dvorna za zvonove I. Hilzerja v Dunajskem (54-3) kralj. livarna in metale & sinov Novem mestu (Ignaz Hilzer Ar Solui in Wiener- Neustadt) se priporoča na naročevanje kvoiiov vsake ježe S ta vsaltejKa ter tudi za vsake izdelke iz vlitega metala. Za pred odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov) ( se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železa po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lahko i gonijo, ker teko po zobcih na novo iznajden način; tudi se lahko presučejo, kedar ■ koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepše pojo. I Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemblji j drug za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vredenje je iznašla ta livarna novo j sistemo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam j človek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vseh stroškov tako vrediti more, j da zvonovi enako, hitreje ali pa bolj počasi teko. Naročila se izgotovljajo natančno in po ceni. Zarad plače so ugodni pogoji, j Kar ta livarna obstoji, 33 let, je vlila 2930 večih zvonov, ki so tehtali 12800 centov, j Pri Dunajski razstavi I. 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Danaji in razstavljenih. m