Poštnina plačana v gotiviu: Posamezna Številka 1 au». Ob ob6nih izborih Jesen je, letos še prav deževna in z nc sigurnim ier umazanim vremenom, ki smo ga -icer imel, že skoro vse leto. ?v os ajamo radi doma, ne ljubi se nam iz toplih sob v brozgo in hlad. Zapiramo vra.a, da bi nam bila notranjost prijetnejša, toplejša. Družina se sflfct bolj zavedajo skupnosti, bolj fu'.jo da s0 člani navezani drug na drugega in da si morajo pomagali, če hočejo uspešno po začetj poti, če hočejo iz težav dane>, ko je živeti za reveža še prav posebna umetnost Doma vrata zapiramo, a ljudskim in prosvetnim domovom jih spet odpiramo. Poleti so bila vra a vanje zaprta,, marsikje so izvršili razna popravila in adaptacije, marsikje te predvojne domove razširjajo. Viden znak, da je organizacija in delo katoliške prosve e že daleč v novi eri, že daleč v drugem oz. tretjem delu svojega življenja. Strehe naših prosvetnih domov so po trideset in štirideset letnem življenju preozke, pretesne. Veselo znamenje in raison d'etre za njihov obstanek! Tud J v modernem času čutmo, da je velik blagoslov ta slovenska specialiteta, kot so prosvetni domovi po naših župnijah. Brez njih bi bili Slovenci zmateria-lizirani. da bi nas prodal za najmanjšo ponujeno ceno, „jeftino", in nič nam ne bi bilo žal po luksuznih časih muhe enodnevnice, kot bi bila v tem slučaju naša svoboda. Bili bi kot goved, ki jo goniš iz kraja v kraj, bili bi brez zavesti, da smo tudi ljudje kot drugi, ki so številnejši; brez ponosa bi bili. V prosvetnih društvih pa smo dobili moralne moči, da preživljamo tudi današnje dni z vero in optimizmom, ko nihče ne vidi konca, rel-t-ve, le z gosto meglo zastrto bodočnost Bog ve kakih strahot in razvrednotenja vsega kar je bilo današnjemu človeku vsaj do neke mere — naravna ali človeška pravica, ker se In tikala žepa. Samo ob strani ne stojte, nikar se p • zavijte v vsakdanje skrbi! Človek brez poleta, brez višjih ciljev ni za — danes. Kdo je ubil Francijo? Materiulizem jo je ponižal ih razdejal. Mladina, ki v materializmu živi, spada h grobokopom vsake države, je rak, kj razjeda še zdrave celice. Kol.ko lepot je >e uničil komunizem in koliko jih še bo. a raja nt in ga ne bo: Človek ga ne more ustvar.ti — brez Boga. Naša dolžnost, ne santo odbornikov, ampak vseh članov bodi: Vsi se danes ogrejmo za katoliško ;irosveto, prav vsi. Združimo se ob njej! Vsak izobraženec mora pomagati, v prvi vrsti učitelj, od katerega smemo, in danes ♦o pomoč tudi moramo zahtevati. Ali sploh še smemo imenovati za vzgojitelja človeka, ki so mu učenci ušli na levo? Takega mora oblast čini prej odrezati od narodnega telesa, dokler ni VSe okuženo. In narod te geste že te/ko pr'čakujo od oblasti. Ali naj »plofc Se imenujemo za narodno tako organizacijo, v kateri so mnogi člani le za to, da skrivajo Svoje prepričano lev carstvo pod lažni nacionalni klobuk, so pa v resnici protidržavni in internacionalni zmešanci? Odkar divja vojna vihra čakamo. \ nnSa smrt' Človek je zato na svetli, da dela. da se udejnjvllje, da deln Predsednik vlade je govoril! Preteklo nedeljo so imeli v Skopi ju lepo slovesnost — blagoslovili so 12 novih jadralnih letal. Temu slavju je dal močan poudarek prihod predsednika vlade Dragiše Cvetkovića in vojnega ministra generala Milana Nedića. Oba, v današnj.h časih pač najvidnejša ministra, sta imela tudi vsak svoj govor. Tako je iz prav za prav majhne slovesnosti nastalo ponrembno patriotično zborovanje. To ni čudno, kajti časi so resni in povzročajo, da narod težko pričakuje besed svojih vodilnih mož, ki imajo težko nalogo, da krmarijo našo državno ladjo med števdnimi nevarnostmi razburkanega evropskega vouovja in da jo sigurno pripeljejo nekoč nepoškodovano v rešilni pristan. V naslednjem porze«rtnno neki j misli i* govora g. Cvetkovića, ministrskega predsednika, Iti naj n«m dajisjo novega upanja, rnavedre pogled V bodočnost in nam deletta pMdsltfvifo nove naloge, ki bi jih čas «v«luWAl» iakteval. „Z vzhičenjem smo gledali danes našo mladino, z globoko vero, da imamo pred seboj mladi no, ki je pripravljena v danem trenutku, ko bi domovina zahtevala, žrtovati se do zadnjega diha in varovati naše nebo. Verujemo, da bo naša mladina na tej [loti uspela in dal* tisto, kar so rodovi prejšnje mladine s skupnimi žrtvami dali domov ini v časih njenega ustvarjanja^" Nato goV*>ri g, min strskv predsednik o pereči zahtevi današnjega eami, o stvari, ki je nujno potrebna poleg materialne oprettie in hrabrosti državne obrambe: „Potrebno je predvsem duhovno zedinjenje naroda. Potrebno je sodelovanje vseh nacionalnih si. Potrebno je predsvetn na znotraj ustvariti popolno konsolidacijo države, zado-volj*nost vseh držajijahov ih vseh krajev™ Gospod ministrski predsednik je nadaljaval, da so bili prvi koraki za izboljšanje že storjeni pred poldrugim letom, ko se je začelo na podlagi sporazuma urejevati mirno sožitje vseh jugoslovanskih narodov. Da je načeto delo v tej smeri začasno prestalo, je kriv mednarodni položaj, ki zaenkrat zahteva strnitev vseh sil za obrambo domovine in o-hranitev neodvisnosti. „Današnje razmere imperativno zahtevajo, da gospodarske in socialne reforme dajo narodu popolno zadovoljnost. Upoštevati moramo, da je danes največje in najtrdnejše orodje občutek državljanov, da je na lastni zemlji 7radov\ narekujejo naŠj najvišji interesi." In končno zaključek, v katerem se obrača na množico: „Sinovi teh krajev «n {».klicani, da store vs*; poklicani s0 k skrajnim1 naporom pri teh splošnih i«, skupnih narodnih prizadevanjih, kajti samo v skupnem delti in v veliki jugoslovanski domovini je moči zagotoviti boljSe blagostanje, boljše dni in boljše žMjenje Vsem nam." Vzpodbudne, tolažeče besede, ki bodo vlile vere v bodočnost slehernemu državljanu, k> dela pošteno za dobrobit naše domovine, pa, naj bi bil še tako črnogled. Skrb s« prehrano Banovinski prehranjevalni urad je ustanovljen. Poročila kažejo, da Slovenija ne bo trpela pomanjkanja v ljudski prehrani. Banovina bo skrbela za nakup najvažnejših živil, iz svoje zalogo pa bo oskrbovala z njimi vse občine. Tako bo potrebno, da tudi občin« pr.stopijo k organizaciji prehranjevalnih odborov, ki bodo upravljali poslovanje iu vodili nadzorstvo nad preskrbo prebivalstva z živili. Ze večkrat je bilo poudarjeno da naj v občinskih prehranjevalnih odborih sodelujejo vsi stanovi. Posebno mora to veljati za deluvski in nameščenski stan. Kjer so zastopani vsi stanovi in S tem primerno upoštevanj, ni povoda za kritiko in nepotrebno govoričenje, da je ta ali1 oni izvzet, prikrajšan ali nepravično ocenjen pri odmer! živil. Zlasti delavstvo rado zapade krti ki in omalovaževanju Vsega, pri čemer ne sodeluje Zato bo pravilno, pravično in utemeljeno, če delavec pri tem sodeluje v taki meri, da bo prepričan o pravilnem vodstvu in prav čnera postopku pri delitvi živil. Delovni stoji iSčejo različnih potov in načinov, kako bi si pomagali. Razumljivo. Nikjer niso namreč dani pogoji in zagotovila, da tu pa tam ne nastopijo težave v redni zaposlitvi in zaslužku. Vendar so vse take pobtide in akcije skoraj nepotrebne, če banovina v zadostuj meri skrbi za vse. Le potrebno je, da dobi delavec mesto v prehranjevalni ustanovi in v njem vzplamtj zavest, da je enakovreden član človeške družbe, da je poskrbljeno zanj in za družino in da se mu ni treba bati pomanjkanja, pa tudi če bi ostol brez dela ili zaslužka . Z združenimi močmi bomo v marsičem olajšali delo, v skupnem naporu pa tudi želi večje uspehe. Skrbimo za tabo ureditev, dajmo stanovom primerno veljavo in ii|M)števanje, pa bo prav. in izvršuje načrte; |K>čitek ni za lo zemljo, najmanj danes. Zato pa mladino v prosvetne domove! Starši, čo ste oklevali doslej, ne stojte več ob strani! Zadnjega otroka nam dajte: fanta in fantka, dekleta in punčko! Mojstri, pošljite nam vajence! V resnobi naših dni so še vedno posamezniki, ali včasih eminentno naše male skupine ki mislijo, da ne smejo v naše kulturno orga-n zari je. da to ni zanje, da ..nudijo premalo", da je morda, delati preponiževalno itd. Kdo pa naj sploh kulturno d rtu j c, če ne tisti, ki bi morali b ti sicer naša avunt-garda?K'ar zraven, še vi boljši in najboljši ju zavisti bo več. uspeha več! Vse poirrrsleke proč, osebne muhe n dozdevno mnenje v kot, pa složno tja, kjer je katoliška večina. Kd^.r bo samo nergal, nima legitimacije za zabavljanje! Z nergači v kot, stran! Oklenitno se katol ških društev in FO ali DR, združimo se v njih! S predavr.nji In prireditvami se bodo naše duše ogrele. Videli boste, da naš cilj nikdar ni — krogla ali bomba. Pozabimo tla stanovske razlike, ki vendar v današnjem času ne smejo biti naš luksus, ko jih prav Za pfav v resnici n?, saj vsi trpimo. Zato pa delavčevi kot trgovčevi ali obrtniški otroci, kmetovi in u radnik ovi, vsi skupaj v naše ognjišče, — pod zanesljivo vodstvo. Ljubili bomo svojo zemljo in jezik, veseli bomo svoje velike države, največ utehe pa bomo našli v K-ižanetn, ki je uaša pot in naš vodnik. Odlikovanje zaslužne učiteljice Prejšnji teden je bila odlikovana z redom sv. Save V vrste gdč. Logar Ivana, učiteljica na Trstenjiku. Odlikovanje ji je izročil na slovesen način okr. šolski nadzornik g. Rupre^ Vinko v lepo okrašeni šoli ob prisotnosti domačega g. župnika, g župana, učiteljstva do-mač'h ia sosednjih šol ter zastopnikov krajevnega šolskega odbora. Pri svojem nagovoru je poudari! g. okr. šolski nadzornik njene odlične učne in vzgojne uspehe, ki j h je žela v teku 29 letnega nepretrganega službovanja na Trsteniku. Malo je danes učiteljev, ki bi se mogli ponašati s ta! .o dolgim službovanjem v enem kraju in še v tako težavnih šolskih razmerah, saj je do lanskega lota bila na Trsteniku le enorazrednica, v katero je pohajalo dnevno čez 90 in tudi čez 1*00 otrok. Vsem tem otrokom je nila slavljenja najboljša učiteljica ih vzgojiteljica' in to ne samo v šolske«', marveč tadi v izvenšolskeih času. Za. rtrdi svojega globokega katoliškega prepričanja je smatrala aa dolžnost, vzgajati učence v katohškeM! duhu in jih s tem držati koliko« nrtgbfo na visoki morala; stopnji. Zaradi toga jo veže tesna povezanost * vs«n prebivaMvom m Trsreaikn, med katerimi ušiva gloBoko spoštovanje, mj jt> vsem m raakkamur vedno priprafvajnAa fbmftgats ali mu g svojimi bog«ttstev življenje**«* ickuivjami svetovati. Je res v pravem pomenu prava ljudska učiteljica. Kako nepravilbo ravnajo oni, ki takega dela take učiteljice ceniti ne znajo ali pa ceniti nočejo! Ob mnogoštevilnih čnvfltkah sa«b žetinto, dV M slavljenka še dolgo let vztrajala na Trsteniku v zadovoljstvo mladine in vsega prebivalstva. 1» Krope v Jamnih Malokdo prid* v ta kot slovenske zemlje, zato je malokomu tnatao, kako si Kropa prizadeva, da pride v isto razvojno črto z dragimi slovenskimi, slasti pa gorenjskimi kraji. Je pa Kropa tudi vredna splošnega napredka, saj predstavlja trg iekak muzej stare stavbarske umetnosti. Začudiš se, ko se nenadoma znajdeš v sredini trga. Obdajajo te same visoke hiše, stisnjene v bregove, ki pričajo o nekdanjem blagostanju. Celo naselje priča o ostri borbi Kroparja za življenjski prostor, ki pa si ga je mukoma razširil s tem, da je r.nil v breg ter gradil svoje hiše v več nadstropij. Kvarijo pa pogled na lepe stavbe začrnele šupe, pa tudi kasneje v naši dobi zidane stavi«, ki stojijo ponekod na najlepših prostorih ter zapirajo in ovirajo promet na že itak ozkih cenobrežni opornik. Tekom prihodnjega tedna bo treba napraviti provizorij na de- snem bregu ter stari leseni raon za toliko preložiti, v kol.kor sega opornik novega mostu v stari del mostu. V ta namen je že postavljena nova opora. Podjetnik kljub neugodnemu vremenu upa zabetonirati opornike do nastopa zime. Delo za napredek govedoreje na Gorenjskem V ča^u od 2. do 10. oktobra so se vršila premovanja rodovniške goveje živine pri zadrugah: Predoslje, Cerklje, Skofja Loka. Gorje pri Bledu, Naklo, Velesovo, Brdo in Komenda. Kdor je prisostvoval premovanjem pri teh organizacijah pred 3. lefi, je moral večinoma ugotoviti zelo razveseljiv napredek. Pretežno se je živina izboljšala glede oblik in molzno-sti. Izvzemš} mogoče ene organizacije, to vse zadruge pokazale veliko dobre volje, čeprav na« posamezno čaka še zelo mnogo dela. Predvsem bo pri eni ali drugi zadrugi treba stremen za tem, da se odplavijo zle posledice izključne hlevske reje, da pridobijo živali krep-kejšo konstitucijo, močnejše in ravne noge ter trdnejše parklje. 5ibki. predolgi parklji, zaradi katerih nekatere krave komaj še morejo hoditi, pvzročajo tudi (zaradi bolečin v nogah), da živali znatno manj molze jo. Torej plemensko rodovniško živino vsepovsod več na prosto in več pažnje pri oskrbovanju parkljev, ko. tere bi bilo treba hlevski živini dvakrat nn leto porezati! To velja seveda predvsem ha za eno ali dve mlajši zadrugi. Vse ostale gorenjske živinorejske zadruge pa so z letošnjimi premovanji (v kol kor sem jih imel priliko videti!) pokazale, da so spričo splošno težkih razmer (pomanjkanje ljudi in vprežne živin? na kmetih zaradi vpoklice v Hi zaradi vsesplošnega dela kmečkih ljudi v tovarnah, ki se je doslej bolj izplačalo kot delo na posestvu), v živino-rejsko-gospodarskem pogledu na višku. Idealnim posameznim pobornikom v organizacijah, na čijih ramah sloni vse težko javno delo našega podeželja, vsa čast. V času od 8. do 12. oktobra se je vršilo v kranjskem pol. okraju tudi licenciranjc bikov, ki je razmeroma pokazalo na jplošno prav dobro blago in so letos presenetil i glede telesnega ustroja posebno plemen jaki iz gorskih občin: Preddvor, Cerklje ter iz tržiškega okraja. Občine: Kovor, Križe, Sv. Ana in Sv. Katarina so letos predstavile tako lepo rastle, izenačene pretežno pašne bike. da so vzbtidin splošno pozorno*' komisije, ki v tržAškem kraju že 15 le< ni videla takega blaga. w »Zračni napad66 na Škof jo Loko Iz iškofje Loke nam poročajo: Ono sredo je tukajšnji krajevni odbor za pasivno obrambo proti zračnim napadom iz icdel vaje, ki naj ljudstvu nazorno pokažejo način zaščite. Pričetek vaj je bil naznanjen z alarmom: bilo je plat zvona v farni cerkvi in v cerkvi na Hribcu in tulile sirene v .sSeširjii" ter v tovarni „Brumen-Thaler". Vojaštvo, ki je tudi sodelovalo, je takoj zavilo mes'o v oblake umetne megle. Padale so 'udi eksplozivne in zažigalne bombe v obliki rajznobarvnih raket. Markirani so bili tudi strupeni plini. ..Goreti" je začelo na dveh krajih hkratu in sicer v Mestni hiši ,n v Zupanovi gostilni na Spodnjem Nekaj o popru Bukov žir Ponudbe na zrelo, odpadlo blago kupujem v vagonskih pošiljkah franco vagon nakladna postaja. REKLAM ROZMAN LJUBLJANA, Pražakova ulica št. 8/1 r Gospodarstvo== Tržno poročilo: » Žito: A oliko povpraševanje po pšenici in moki traja še dalje. Pšenica se v privatni trgovini sploh ne dobi. Tudi dobava moke iz Banata in in Bačke >e vrši zaradi pomanjkanja pšenice zelo počasi. Kakovost krušne moke ni na višku, ker vsebuje vso krmilno moko. Poroča se, da bo najbrže pšenična moka pomešana s 25°/o koruzne moke, vendir je nemogo-držati takšno moko dolgo v --kladišču, ker je lahko pokvarljiva. \Vdrobni prodaji se prodaja pšenična moka Og po din 8.50 do 9.— in krušna moka po din 5.— za 1 kg. Krompir: Na Gorenjskem notira ..Oneida" iri ..Rožnik" d n 1.73 za 1 kg. Na Gorenjskem je letina krompirja mnogo manjša, kakor se je pričakovalo, vendar pa je kakovost prvovrstna. ..Oneida" in „Rožnik" no-tiraa po din 1.75 za 1 kg ter ke ju naklada že velike množine za druge banovine. V Ljub-bljani so b.le cene krompirja maksimirane po din 1.50 toda ta krompir je bil zelo slabe kakovosti. Krompir ..Oneida" se naklada tudi za Ljubljano, ker konsumenti raje plačajo višje cene /a dober gorenjski krompir. Fižol: Ker še ni dovoljen izvoz fižola in se velike količine ne morejo prodati v tuzemsvn, se drže trgovci zelo rezervirano in čakajo z nakupom. Ribničan in Mandalon notirata 500 in 525 din, beli sremski fižol pa din 515.— za 100 kg franko vagon. Opozorilo trgu. Brž sta se formirali dve gas. četi, ki sta „lokalizirali" oba požara. Gasilce ?e vodil povelju.k Pavle Bozovičar. Saniteflni oddelki so med tem pod vodstvom dr. Kocjančiča odnašali ..ranjence" v dispanzer na Spodnjem trgu. Drugi oddelki, zlasti vojaški, pa so ugotavljali strupene pline in jih nevtralizirali s klorovim apnom. Zvečer ob osmi uri so se vaje ponovile. To pot je nastal „požar" v Stari Loki in s eer na ..Starološkem domu". Vaju je bila poizkus ljudske resnosti in je fudi v tem ozira še dosti dobro uspela. Najbolje s0 je bodo pa gotovo zapomnili oni, ki so bili od gla-\arstva koznovani radi neposlušnosti. Podplat je koža ... Poper je že od starega veka znanu začimba. | vsako leto približno 30 milijonov k'logramov ki se splošno uporablja v kuhinji. Črni poper | popra a skoraj polovica vsega popra se iz-so nedozorele, na soncu ali v umetnih sušilni- j važa iz malajskega otočja in Sumatre. Poper cah posušene jagode (piper nigrum). Beli po- draži sluznico in pospešuje prebavo. Dolgi poper s0 plodovi iste rastline. Na trg 'e izvozi per so nezreli klasi rastline piper longum. Pod okriljem gora leže vasi pred opazovalcem kakor na dlani. V najbližjem sosedstvu samuje Sv. Primož ter se ozira na vasico Jamnik s skodelastimi strehami, ki izgleda, kakor da je prilepljena na strmo pobočje. Preko Sv. Primoža škili Sv. Jošt in njegov sosed Sv. Mohor oba ovita v lepe šume. Tu se nudijo tujskemu prometu nove možnosti, ki jih je že malo v s tujskimi središči prepreženi Sloveniji. Kraji so samotni, človeka opajajo s svojim mirom. Oči razveseljujejo menjajoči se pasovi njiv, travnikov in gozdov. V kotlinah šumijo obsežni bukovi gozdovi. In vse to gledaš iz višin, ki se nahajajo v zaščiti skalnate Jelovice na njenem jugov/hodnem pobočju, Težko je vse to opisati, treba si je kraje ogledati, kada^ se kopljejo v soncu. Gradbeni odlnir za zgradbo eeffte Jamnik-Kropa je torej šel v letu 1936 na delo. Pri-znuti je treba, da ni to lahka stvar, izpeljati cesto iz Jur.in ka po strmih pohočj h jn velikih višinskih razlikah v Kropo, Poleg tega je to zelo drago in dolgotrajno delo. Vendar ni naletel na gluha ušesa in tako je bilo mogoče začeti / odkopom. Začel pa je s cesto pri Ko-lombartu, naselju pur h š pod grebenom, nn katerem stoji sv. Frimož nekako 2.5 km od Jamnika proti Kropi, torej nekje med glavnima interesentoma, da ne bi bilo kje zamere. Do Krope je od začetka del ca. 4 km. Do letos je zgrajene ca. 2.5 km ceste, od katere je približno 1300 m tlakovane. Cesta poteka od Kolombarta v eni glavni smeri do Sv. Sobote, samo da je prilogodena z ovinki neštetim terenskim hrbtom: od tu pa zavije proti zapadu, da obide greben, ki se vleče od Jelovice proti Ovsišnm in tako pride na strmo pobočje iznad Krope. Kri je bilo dograjene ca 900 m ceste, je stal gradbeni odbor pred vprašanjem, ali naj spelje cesto proti Podnartu ali v Kropo. Po daljšem študiju in preiskovanju tal se je odločil, da obrne cesto proti Kropi. Razlogi so bili v prvi vr-j sti: ugodnejši teren za zgradbo ter razlog, da cesta pasira Kropo ter ji da tako potrebno go-| spodnrsko zaledje. Proti izpeljavi ceste proti ! Podnartu pa je govorilo v glavnem dejstvo, da obstoji do Krope itak že banovinska cesta, ki vodi do Podnarta, ter neugoden 'eren /a zgradbo. Cesta do Podnarta bi zgradbo občutno podražila. (Konec prihodnjič.) Nekateri peki prodajajo kruh z manjšo težo, kakor jo določa oblastvena uredba. Ugotovilo se je v pai slučajih, da je tehtal kruh manj. kot bi moral. — Prosimo, da bi oblast tudi temu posvetila nekaj pozornosti, da bi bili brez skrbi vsaj prj kruhu, ki je naša : najpotrebnejša hrana, saj imamo že itak do ! volj skrbi z drugimi življenjskimi potreb-I ščnanr. 800.000 verskih knjižic „Knjižice"! Kdo jih ne pozna? Sedem let že izhajajo na Rakovniku v Ljubljani. Nad 800.000 jih je že šlo v širni svet. Sedaj so dosegle številko 165. Na Gorenjskem to bile doslej premalo čitane. Naj vam razložim njih pomen in korist. „Knjižice" so štirinajstdnevni časopis, ki v lični knjižici žepne oblike prinašajo kratke celotne razprave o vseh perečih vprašanjih da-I našnjega življenja: o vojski, miru, komunizmu in raznih socialnih vprašanjih, o vzgoji, 0 živ-j ljenju raznih osebnosti — vse v luči verskih ] načel. Knjiž.ce more z užitkom prebirati tako i izobraženec kakor preprost človek. I Izredna je korist, ki jo „Knjižice" prinaša-! jo. Pisane so res za vse: zdaj za odrasle, zdaj I za deco, potem zopet za dijaštvo, bolnike, delavce, res za vse sloje. Vsem hočejo in morejo postati vodnice v življenju. Res, da imate že I več listov v družinah, toda tako jasnih sodob-! nih žarometov na vsa razna vprašanja, še ni-i mate. — Vsem jih toplo priporočamo! Kdor le zmore, naj postane naročnik ..Knji-j žic", ki so res vredne, da pridejo v vsako slovensko hišo. Letno izide 24 knjižic (mesečno dve). Celo-! letna naročnina 24.— dinarjev, polletna l2.— din Naročijo se lahko kadarkoli. Naslov:Upra va ..Knjižic", Rakovnik, Ljubljana 8. Posluiujmo se »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Preden se podaste na pot, pridite na broiplačen posvet k »PUTNIKU- Kdor hoče za devetdeset minul pozabiti, da živi in da je danes hudo na svetu, naj gre gledat fusbul. Takih ljudi je v Kranju velikoi to se pravi, du j h je mnogo, ki se jim slabo srodi in so potrebni tega ..oddha". Saj res tum vidiš ljudi prav vseh stanov ju slojev. Pa ne samo "adi oddiha, marveč zahteva to tudi sodobnost. Nisi sodoben, če ne veš, kol ko točk alj kakšno ..goldifereiico" ima kak klub. Pa to pustimo spomini rubrikam, nas zanima drugo. Poleg mene stoji mul pohč, po vsem videzu študentska ki numerju prve korake v šolsko modrost. „Poglej Erberja, kakšno bombo je dal, ta bi pa lahko sedel... Po mojem je to faul — ali sodnik nič ne vidi. Sudac! Maio kar usekaj ga! Smo že dobili! Ta pa zna driblati' Glej, kako se bo vrgel. Dobro, da je toliko blata!" To je nekaj cvetk, ki jih je ta bodoči kanon natrgal poleg mene. Da, postati fusbalist! Postati nekaj takega, kakor so ti junaki, ki se valjajo no blatu! Kaj zato, če si malo umazan, fusbalvst si pa le. To je najvišji ideal mladega fanta. S šolo daiies itak nikamor ne prideš... * Uč.telj sprašuje. Vrsta vprašanj, a poba ne zna nič. Nirti enega vprašanja. Ne lekcije, ne ničesar nazaj. ,.Kdo igra v nedeljo v Kranju?" ..Ljubljana!" ..Koliko točk ima zdaj Kranj?'' ..Zdaj jih ima sedem." ..Kakšno goldiferenco ima?" „Enajst proti enajst." Prav gotovo noben profesor matematike ne zna poštevanke tako, kakor zna ta mladi idiot vse fusbalske tabele! * Se fusbal. „Buti hudiča, te bo fnvlal!" ..Madona. to je bil šub!" ..Zakadi se vanj, kaj ga pa gledaš, bimbo!" In tako dalje. Pa, kaj, saj človek ne more vsega napisati, je preogabno, kar kriči ..športna publika". Ves italijanski in jnžnjaški slovar pride na vrsto. Da, fusbal, tega danes najbolj potrebujemo! * Pa še enkrat fusbal! Zelo ugleden kranjski gospod je tudi športnik. Trgovec in obrtnik je, pa če bi bil že samo eno od tega, kajne, bi bil že zelo ugleden. Pa je sicer zelo m'ren in dostojen gospod-Ko pa (e videl, da ...smo dobili", je dobesedno ..v luft skakal"... * Žegnanjski bob bo tudi postal žrtev današnjih težkih ča-ov. Če ne narodna, je pa vsaj lepa kranjska navada, da ob žegnanju tudi v gostilni človeku ponudijo bob, ki ga seveda n; treba plačati. Letos je pa moka tako draga, so se gostilničarji tudi tega ustrašili. Zadevo je bilo treba rešiti in kaj naj store? Zborovanje! In res. Zborovanje so sklicali — recimo sejo in so se menili o bobu. Če ne hodo kaj dosti stočili, še za bob ne bodo kasirali. To je res. In tako smo prišli ob lep običaj, pa kaj to, prišli smo ob bob! Prav za prav popolnoma ne: kdor ga hoče jesti, naj ga doma ocvre! V redu. Stvar z bobom bi pa skoraj postala tragična. Fisio zborovanje aH seja je bila pra\ zadnji trenutek, ko so že vsi gostilniški štedilniki goreli. Gospodinje so željno čakale, kdaj se bodo možički vrnili z veselo vestjo, da ni treba cvreti. Mož pa od nikoder ni bilo 'n tuko so bile v negotovosti. Nazadnje je stvar prišla že tako daleč, da so letale druga do druge in spraševale, „če je vaš že prišel in kaj so sklenili." Vsaka je morala pr.znati, da „našega" še tudi ni z zborovanju!" Kje so, pa tudi nobena ni vedeJa. Nazadnje so jih vendarle odkrile, — baje pri kozarcu in kdo bi jim to zameri1? — in tako je za las manjkalo, du bi kljub sklepu negativnega značaju, vendarle imeli za žegnanje vsaj nekaj boba. * Jutranji svit prodira skozi de/e\no in /nspu-no jutro. Na gornjem koncu mesta stojita on in ona. Človek ju vidi in in misli, da je zaljubljen par ali kaj podobnega. Pride pa mimo duhovnik in vidi, da je on pošteno nadelan, ona si pu prizadeva, da bi ga spravila domov. „Vid;š ga, farja! Če bi jaz lakle krogi le imel, bi mi pa ne bilo treba nikoli delati in dobro bi se imel. Nobenega trpljenja!" „Vi ste res morali hudo trpeti, ko sie vso noč lumpali in boste zdaj morali vos dan spati," mu odvrne dudovnik. Sledilu je razločna kletev i ti še nekaj ne-rozločnib besed, poleni je pa prišla do veljave onu. Pograbila ga je kakor mačka in ga stresla in še z. nogo mu je pomagala. ..Zdaj m' je pa «ln-1'! \ln. grevaj Mrha zapravljiva, domov, jaz ti bom pokazala." Pogledal jo je / blodnim očesom in se vdal sili močnejšega... »GORENJEC« STRAN J Drobne novice z Jesenic Spet je bil sprejel v tovarno. Tajn k tukajšnje ZZD g. Jordan Franc je bil prejšnji ponedeljek spet sprejet v delo v tovarno. S tem je vsaj materielno ugodno zaključena „afera", ki so jo hoteli nekateri najpreje narediti, nato pa celemu svetu oznajati. Iskreno nas veseli, da so v tovarni vodilni gospodje mogli ugotoviti, da se je g. Jordanu delala kr vica. Ob tej namišljeni aferi smo mogli opažati posebno žalostno dejstvo, da so svojemu delavskemu tovarišu strašno krivico, ki se mu je prizadejala, privoščil; mnogi tovariši h takozvanih dnig»h delavskih organizacij. Tudi ti, pa naj so bdi to rdeči ali plavi, so z veseljem širili in povećavali obrekovanje proti tovarišu Jordanu. Resnično žalosten pojav iz delavskih vrst. G. Jordanu čestitamo, da se mu je v glavnem materielna krivica popravila in žel mo. da se mu vsaj toliko popravi tudi krivica, ki se je prizadejala njegovemu dobremu imenu. Tožba proti ,.DeIavski politiki". Zvedeli smo da je bila vložena tožba proti ..Delavski politiki"" zaradi pisanja o takozvani aferi g. Jordana. Selitve šolskih otrok. Na tukajšnji ljudski šoli je bilo v teku poldrugega mesca, odkar -e je pričel pouk, 85 premestitev otrok. Mnogo novih otrok se je vpisalo na šolo, ki so do sedaj pasli krave v Dolini (v Ratečah in na Dovjem). Otroci se poslužujejo takozvanih pašnih počitnic, ki trajajo v teh krajih od aprila do novembra. Pred aprilom otroci odhajajo v zgoraj omenjene kraje z izgovorom, da gredo za paMirje. Velik „promet" na šoli je pa razlagati tudi s pogostim preseljevanjem "radništva. Za lačne o-.roke. Minister za prosveto g. dr. i Aidon Korošec je dal pobudo za u'-lanav'ja-' nje posebnih ljudskih kuhinj, kjer bi privatna I iniciativa oskrbela za revne šolarje zlasti gorke hrane v zimskih mescih. Na Jesen ca h to I delo vrši že dalje časa (s podporo tudi seda-| njega prosvetnega ministra d. A. Korošca) Vin-cenc jeva konferenca potom Ljudske kuhinje v Krekovem domu. Nekaj otrok dobiva ceneno hrano tudi v domači gospodinjski šoli. Da bo mogla Vincencijeva konferenca svoje človekoljubno krščansko delo vršiti v kar najobsežnejši obliki, jo vsi po svojih močeh podpiraj-nio. Darove je nasloviti na Vincencjevo konferenco (ali v župnišču ali v trgovini v Krekovem domu). Veliko pomanjkanje bencina in stroga odredba glede omejitve avtomobilskega prometu je povzročila, da so ceste spet znatno bolj proste za pešce. Tvrdka Čufer je bila zadnja, ki je prejela na Jesenicah še nekaj bencina. Bencin še ni bil v črpalki, ko so se avtomo-bilisti že začeli nastavljati. V nekaj urah je ves pošel. Tisti, ki so bili zadnji na vrsti, so morali seveda oditi brez bencina. Za Jeseničane to še ni bilo tako tragično, toda nekateri so prišli od daleč ponj I Baje še ni izgledov za novo pošiljko. Bolj kot uredba o prometu bo ustavilo avtomobile resnično pomanjkanje zlate tekočine. TEDENSKE NOVICE KRANJ Spremembe v osebja tuk. davčne uprave: Lokovšek Jerica, zač. davčni eksekutor, je podata ostavko /na davčno ialužbo. Na novo so nameščeni kot zač. davčni ekse-kutorji pri tuk. upravi sledeči gospodje: VVurzbach Maksimiljan, Lotrič Jože in Gri-čar SUinko (do sedaj v službi pri davčni u-pravi v Brežicah). Poročila sta se v Kranju 13. oktobra g. Li-par Peter, glasbeni učitelj na tuk. glabeni šoli v Kranju ter organist mestne župne cerkve z gdč. Košar Zlato, hčerjo upokojenega davčnega uradnika v Kranju. Obilo sreče! Občni zbor Prosvet. druš va v Kranju se je vrš I v četrtek 17. oktobra. Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik dr. Janko Kalan, podpredsednik dr. Joža Herfort, tajnik Petan-čič France, blagajnik Benjamin Dežman, gospodarica: ga. Ivanka Pečnikova, Ljudski oder: prof. Tine Fortuna. Daljše poročilo bomo prinesli v prihodnji številki. Iz umobolnice je pobegnil neki Tonejc 15. oktobra. Padel je v roke leteči policiji, ki ga je izročila policijskemu predstojništvu v Kranju, nakar so ga spet spravili nazaj v umobolnico. Odgonskim potom je bila privedena v sredo iz Zagreba Franka Lužavec, pristojna v občino Cerklje. To se je v kratkem času že parkrat zgodilo. Preden so jo predali naprej, so jo stavili v pripor. Da bi vzbudila sočutje mimo idočih, je začela v zaporu jokati, kričat; in tolči po deskah, da so se začeli zbirati pred zaporom ljudje in pomilovati žensko, ker so mislili, da jo pretepajo. Eden od vidnejših kranjskih gospodov je hotel zato intervenirati, toda ko mu je stražnik odprl vrata celice, je razočaran videl, da je ženska v zaporu sama in da so bili udarci, ki naj bi padali po njej, le udarci njenih rok po deskah in torej ODVETNIK DR. MARIJAN BRECEU je odprl svojo pisarno v Kranju in jo pridružil odvetniški pisarni dr. Jožeta Wilfana, Kranj, Vidov-danska cesta 5, poleg sodišča. njej ni bilo storjenega nič zalega. Tako se je mnogo obetajoča afera klavrno končala. Na policijo sta) bila prijavljena dva podjetnika, ki sta se pregrešila proti uredbi 4 o omejitvi potrošnje s tekočim gorivom. V tovarni Semperit je mojster pokara' delavca Svetela Valentina, ki se je pa razbur.l, vzel nek model in mojstra udaril po glavi. Ta je omahnil in bil nekaj časa nezavesten. Na obrazu ima malo poškodbo. Jeznoritega delavca so priprli. 2 vojaka), verjetno iz Labor s*a se 14. oktobra ob 2. uri precej vinjena majala po Glavnem trgu ter kalila nočni mir. 2 stražnika s'a ju povabila v stražnico. Pri tem pa je eden od vojakov, ki je imel nož že priprav ljen, z njim zamahnil in ranil stražnika na zadnjem delu glave. Maj sedmerih otrok, katerih oče se nahaja v bolnici, je brez sredstev za vzdrževanje družine ter se obrača na usmiljenja srca s prošnjo za podporo. Darove sprejema uprava ..Gorenjca". V Tavčarjevi ulici se jih je 14. oktobra ob 1. uri ponoči 5 steplo. Padale so bati'ne vse v prek in zlasti dežniki so igrali pri tem važno vlogo. Mnogi od njih so dobili praske po čelu in obrazu. Stražnika, ki ju je hrup privabil, sta jih legitimirala in prijavila. Najdena je bila rjava aktovka z nekaj perilom na ime Perčič Janko. Najdeno je bilo moško kolo brez sedeža v gozdu pri Bitnju. Nekdo ga je ukradel, se peljal in potem odvrgel. Na splošno se je ta'vi-na koles po Gorenjskem razpasla kar presenetljivo. Precej pogoste so na policiji tudi prijave o prekoračenju policijske ure. Prav mnogokrat se najde kuka družba, ki popiva cejo do 2. ure zjutraj. PRIMSKOVO Knjižnica v Prosvetnem domu s; je neduv-no nabavda mnogo lepih knjig, na kar opozarjamo v-e obiskovalce naše knjižnice. Po knjige lahko pridete vsako nedeljo po 10. ur j dop. Vabimo vse ljubitelje lepih knjig, da "e vpišejo med člane naše knjižnice! TRZIC Prosvetno drnšv0 sv. Jožefa je otvorilo ■• igralsko sezono vnedeljo dne 13. oktobra z uprizoritvijo koroške narodne igre „Mi-klovu Zala". Predsednik Prosvetnega društva jo v svojem pozdravnem govoru prav posebno naglasil, naj bo igra tudi v spomin na žalostno 20 letnico narodnega plebiscita na Koroškem. Kakor narodu tam za Karavankami, ki je že za časa Turkov preživlgjal težke dneve in si je zii|Ht opomogel, tako naj zašije zopet lepše sonce našim koroškim bratom po ner rečnem pleh sciui. — Igra je bila dobro pr pravljena. Igralci so -e v svoje vloge zelo dobro vživeli. Opazili smo, da je v igralski družini zavelo novo življenje, polno elana. Na odru se je pokazalo nekaj mlajših ljudi z važnimi v'oga-mi, katere so dobro rešili. Seveda bo treba še marsikaj op liti uglnditi, vendar smo zaenkrat lahko zelo zadovoljni z našo igrabko družno, ki pa seveda ni vsa nastopila pr> .,M;klovi Zali". Nekaj igralcev se je nahajalo v dvorani, ki so s krit čnim očesom sledili posameznim vlogam. Vendar so igralci želi sve-splošuo pohvalo. Prva predstava je pokazala, da bomo imeli letošnjo zimo precej živahno sezono. Igra se ponovi v nedeljo 20. oktobra popoldne ob poli štirih. Ob tej priliki je rabljena zlastj okolica. Izjalovljeni poizkus. Glasom zakona n odloka banske uprate ee bodo ukinila prisilna obrtna združenja v Tržiču. Pri nas imamo Združenje čevljarsk h mojstrov in Združenje rokodelskih obrti. Združenje čevljarskih mojstrov je staro že nad 150 let i rt je še nekak ostanek cehovstva. Združenje rokodelskih obrti se jc ustanovilo po vojni in je staro šele 17 let. Vsa-I ko združenje zase ima nekaj premoženja, zato bo tukaj težko dobiti pot, po kateri bi se obc-I dve združenji spoj li. Kraljevska Lanska u-! prava je hotela, da se vsak nečesa odreče, i zato je odredila, da se likvidira Združenje i čevljarskih mojstrov, posle predsednika skup-I nega združenja pa naj bi vod 1 do občnega i zbora predsednik čevljarskih mojstrov. S tem so bili čevljarski mojstri zadovoljni. Na drugi strani se za to ni našlo razumevanja, ampak so zahtevali popolno kapitulacijo čevljarjev, kar je gotovo krivično. Zato je delo za spojitev obeh združenj ostalo na mrtvi točki. Oblast bo morala odločno poseči vmes in zadevo vsesstransko pravično rešiti, kar je v največjem interesu obrtnikov samih. KRIZE Poroka. V soboto sta se v župni cerkvi poročila g. Anton Kravcar, delavec in gdč. Marica Tomše. delavka iz Pristave. Novoporo-čenca sta člana in igralca Prosvetnega društva ter Fantovskega odseka oz. Deklškega krožka. — Obilo sreče! Gradi'ev postajnega poslopja. Beton ranje kleti in temeljev novega kolodvorskega poslop' ja je bilo prejšnji teden končano ter se bo zdaj pričelo z zidavo stavbe same. Vsa dela lz-vršitje g. Lado Čenčur, mestni stavbenik iz Ljubljane. Novo poslopje bo stalo preveč na južnem delu )x>stajnega zemljišča in bo torej za potnike nekoliko od rok. ŠKOFJA LOKA Micki Hafnerjevi je na poti v Ljubljano izginilo 2500 din, ki jih je nosila pri Sebi v paprnati vrečici. Ali je denar izgubila ali ji ga je kdo ukradel, niti sama ne ve, V Stari Loki se je udaril mali Jožek Žagar ter si pri tem zastrupil kri. Le hitra zdravniška pomoč mu je rešila življenje. Pozor! Mnogi, zlasti oni s hribov, so zadnji dve nedelji spraševali po „Gorenjcu" v trafikah, kjer pa lista nimajo, ker se list po mestu kolportira. Zato opozarja kolportaža vse, one, ki žele „Gorenjca", da ga najlažje dobe pri našem kolporterju, ki ga prodaja po šesti sv. maši v Št. Jakobu, po sedmi pred nunsko cerkvijo, po osmi pred kapucinsko cerkvijo, po poli deveti pred sv. Jakobom in po deseti zopet pred farno cerkvijo. Z drug mi besedami: Ob 7. uri dobite našega kolporterja pred sv. Jakobom, ob osmi pred nunsko cerkvijo, ob deveti pred kapucinsko cerkvijo ob poli deseti uri zopet pred sv. Jakobom in ob enajstih istotam. Med temi urami pa kolporter dos avlja list po hišah. To smo pris Ijenj razglasiti zato, ker smo čuli, da so nekateri iskali raznašalca, pa ga niso dobili. Misijonska prireditev. Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, pripravlja naš društveni oder za misijonsko nedeljo dne 20. oktobra praY lepo misijonsko prireditev z govorom in s1 krasno misijonsko dramo ..Žrtvovana ljubezen". Začetek prireditve bo ob 4. uri popoldne. Vsi ljubitelji našega odra vabljeni! Za Vse svete pa pripravljajo naši igralci So-vretov „Mrtvaški ples", na kar zopei opozarjamo. Tovarna ,.Sešir" je oni teden podrla zid ob klancu pred farno cerkvijo. Sedaj delavci podjetja Ogrin popravljajo prostor in temelje, kjer bo zgrajen nov moderen oddelek tovarne. Nov občinski dom dobi prav kmalu občma Sara Loka. V to svrho s0 že pričeli dovažati potreben material na zemljišče, ki je določeno v io svrho in ga je občina kupila. Dom bo stal na zgornji strani Kolodvorske ceste nasproti sedanji občinski pisarni. SP. BITNJE Mladoletni tatovi so zelo delavni. t«ko po naši vasi kakor po sosednjih. Zelo prav jim pridftjp razni poljski pridelki in se prav predrzno spravljajo nad krompir v shrambah ter ga prodajajo naprej. Izgleda, da so mlade zlikovce pri nekaterih poizkusih krajo prepoznali in bo njihovemu delovanju kmalu konec. Tukajšnji deba ni klub je imel v torek družabni večer v Zabnici v prijazni gostilni Oblak. Ob petju, brenkanju in ob uspelih šalah je večer vsem elanom prav hitro m prijetno mi- SP. BRNIK Vsak kraj ima kake ugledne može, ki -o upoštevanja vredni, tako iudi Sp. Brnik. Naj omenim le iBega, ki je spoštovan ne le zaradi svojega duhovskega s'-anu, temveč tudi radi svoje častiljive starosti To je naš rojak, blsero-mašnik in župnik v. p. fg. Molj Janez. Dne 23. oktobra namreč nastopi 90. leto svoje starosti. Je pristni Gorenjec, ki zdaj po svojem plodo-nosnem dušnem pastirovanju v Smledniku, Tržiču in Stranjah pri Kamniku preživlja večer svojega življenja v Kamniku. Po svojih let h je starosta duhovščine ljubljanske škofije in je morda tudi najstarejši naročnik ..Gorenjca". Želimo mu miru in zadovoljstva do krajnih mej človeškega življenja. Več pogumu ! Ljudje na vse načine tarnajo čez draginjo in govore o špekulaciji z blagom in cenami, toliko poguma pa nima nihče, da bi kak kričeč primer prijavil predpostavljeni oblasti. Brez sodelovanja ljudi se taka stvar ne da urediti. Predstojništvo policije je prejelo le 3, 4 ovadbe, medtem ko mora vse ostale ugotavljati samo. kar pa je težko in malo prijetno delo. Delavski obzornik_ Delavci in delavke iz „Jugočeške"! ZZD vas vabi na sestanek, na katerem se bo poročalo o m nima! ni h mezdah, o anketah, ki so se že vršile na banski upravi, in o fondu za pomoč industrijskim delavcem. Sestanek bo v nedeljo 20. oktobra ob 9. uri dopoldne v hotelu ..Jelen". GORENJ. PODZVEZA F. O. v Kranju =====—- Podzvezni tečaj za vodje mladcev. Še enkrat opozarjamo vse okrožne odbore, vse odsekovne odbore in vse vodje mladcev in naraščaja, da se vrši naš tečaj v nedeljo ! dne 27. oktobra ves dan v Kranju. Pr četek i s sveto mašo v Kranju ob 8. uri. Predavanja i in ves tečaj, tudi tehnični del, se bo vršil v j Ljudskem domu poleg cerkve v gornji d\o-j rani, ki bo ta teden že dodelana. Svojo ude-; ležbo prijavite podzvezi. Skupno kotile v Delavskem domu bo stalo din 7.—. Opozarjamo, da je tečaj za naše delo nujno potreben in je za vsakega vodjo mladcev in naraščaja obvezen. Vodil ga bo prof. Marjan Dobovšek iz Ljubljane. Aranžer ji pozor l Radi velikega zanimanja za aranžerskj tečaj se je Društvo izložbenih aranžerjev v Ljublja ni odločilo, da priredi poleg teki ?ega večernega tečaja še nedeljski aranžerskj tečaj, ki ho trajal 8 nedelj, pričenši v nedeljo 27. oktobra t. 1. Ta tečaj je namenjen predvsem za interesenta izven Ljubljane. Tečajnikom se bo nudil strokovni, teoretični in praktični pouk aranžiranje v vseh trgovskih strokah po najboljši inozemski metodi. Vodja tečaja bo g. Ivo Deršek, priznani aranžer tvrdke I. C. Maver v Ljubljani. Informacije in prijave pri gdč. Begi ni Pra-protnik, tvrdka I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra c. 30. Šport SK Kranj : SK Železničar (Maribor) v nedeljo ob 13. uri (prva tekma pomladanskega kola.) Kranj nastopi v postavi: Srakar, Žitnik, Mar-telanc, Vreček, Bnumkirchner. Malec, Slokan. Božič, Grintal, Djukič, Grohar. Železničar je odlično moštvo, ki igra nizko jgro kratkih pa-sov. Je najresnejši kandidat za prvaka Slovenske nogometne lige poleg SK Amaterja in Ljubljane. Njih moč sloni predvsem na krilih, katere bomo imeli priliko v nedeljo občudovati. Torej se nam obet« že zopet lep športni užitek. Tekma bo končana še, pred pričetkom gasilske tombole in je torej zelo primeren čas v vsakem ožim, da tekmo poselimo v čini večjem številu, prav tako kakor zadnjo. Vabljeni vs Miiipntizerji kranjskih nogometašev. SK Kranj : SK Ljubljana* 3 : i (2 : 0) Niti največji optimist, so tako velik simpatizer SK Kranja ni mogel pričakovati tega odličnega športnega uspehn. kakor ga je dosegel kranjski nogomet s to tekmo. Ni namreč lahko premagati v tako prepričevalnem rezultatu biv- i***, r.»crda še sedaj merodajnega Športno •^rafaegH a*»t\jpiuka aloveaskfcf a nogometi v dfiavai lip, ki je včfasih zelo t>J oreh za kakega drugega njegovega sotekmeca v drž. ligi, po svoji visoki kvaliteti znun izven državnih meja. Ker je patak igre čitateljem že do bro znan iz dnevnega časopisja, kjer je zmu :,i SK Kranja našle vse priznanje kranjskega nogometa kot vrednega tekmovalca v slovenski ligi, naj tukaj omenimo še kaj drugega o naših odličnih nogometaših, ki rastejo id tekme do tekme kvalitativno v vse smeri izoblikovanja v njihovem originalnem kranjskem s*s'ciini, ki se je že zopet pokazal koristen zaradi Športne tehtnosti v vsakem oziru Ne samo igralci, tudi publika je začela v nenavadno vel-kein šte-v.lu posečati nogometne tekme, kjer najde danes lep in zdrav športni užitek in ruzvedrilo. Celo taki ljudje prihajajo sedaj na igrišče, o katerih človek nkdar ne bi mislil, da j'h vol>-če more pritegn ti k zanimanju še tako pestra in koristna telesno vzgojna panoga. Dnevno časopisje je poročalo, da je to tekmo poselilo okrog 400 ljudi, mi pu z merodajnega mesta vemo, da jih je b hi kljub slabim vremenskim prilikam okrog 300. Morda nosi tudi publiku velik delež te lepe zmage, ker je psihološko znala vplivati na moralno moč igralcev, ki so se danes pokazali res športno borbene. Ta igra je morala navdušiti vsak borbeni, to je zdrav moški značaj in je pritegnila k navdušenju še ti:ite nergače, ki so doslej stali ob strani iu kritizirali vsakršno športno udejstvovanje. To dejstvo je pač pomembno znamenje velike vrednosti kranjskega nogometa katerega brez dvoma zastopa SK Kranj, tisti iskani in zahtevani nogomet, kakor ga mora predvajati športao vzgojeno fair moštvo, kar smelo moremo danes »trditi o SK Kranju. Da bi se poimensko lotil ocene posameznih igralcev, bi bilo nepotrebno, ker predstavlja ta enajstorica homogeno igralsko celoto in so torej igrači brezpogojno odvisni drug od drugega, kakor to mora biti v dobrem nogometnem moštvu, kjer v igri izginejo posamezne odbke tega ali onega igrača ter se odraža le vrhunska skupinska igra vseh. Igro je sodil zelo objektivno g. Presihger iz Celja. Zeletj je, da pošlje vodstvo Slovenske nogometne lige M taki pomembna Irecanja le tako usposobljene sodnike, da bodo izginili iz naših igrišč surovi izbruhi Športne publike, ki ob subjektivnih sodbah dostikrat upravičeno protestira, kar seveda postavlja ves nogomet na negatitno športno osnovo, predvsem pa v očeh športnih laikov, ki jim manjka tudi čuta za pavilno presojanje položaja, ali pa ga nalašč nočejo priznati. Datčria uprava v KraMJU opozarja vse davčne zavezance zemljiškega davka, da je glasom 9 t. davčne uredbe z dne 22. decembra 1939 štev. 1662 z dne 3t. decembra 1939 prene- hata olajšavami je obstojala od leta i935 da- j Ije o znižanju katastrskega t stega donosa kot osnove za odmero zetu I jari ne pri njivah za eno tretjino. Radi tega Bi v davčnih položnicah za IV. eertletje 1940., ki jih bodo davčni zavezanci te dui ptejeli. več upoštevana zgornja olajšava in je odmerjena zemljarina zu leto 1940. s pripadajočimi dokladarni, v kolikor odpade na nj.ve, za eno tretjino zvišana. MALI OGLASI j Za vsako besedo v maiih oglasih st i plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne dirane itd. i/.deluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali $t. 5. (v nisi g. Šipica) Blizu nove šole se odda stanovanje: 2 sobi, kuhinja z vsemi pritiklinami in vrtom. Poizve se v upravi „Gorenje*". Kupim peči malo rabljene. Eno na žaganje, drugo obloženo s šamotom. Rebolj. Kranj. Kupim ps« čuvaja. Naslov v upravi ..Gorenjca". Hrastove hlode, priprav ne za sodar-ka dela, v večjih in manjših množinah stalno kupuje so-darstvo Iioman, Stražišče - Lahore. Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami se oddu. Kopališka 6, Kranj. Prodam nov, že rabljen pisalni stroj s kovčegom. Naslov v upravi ..Gorenjca". Staro bakrerto pločevino kupuje po din 12.30 Za kg tvrdka „Merkur", Kranj. En osobno stanovanje s kuhinjo, pripravno za šiviljo, oddam takoj v najem. "Naslov v upravi „Gotenjca". Pekovskega vajenca sprejme pekarna Bohorič Kranj. Komple ho stanovanje s kopalnico se odda boljši stranki s 1. novembrom'. Ne zamaatffc ptiHkt' Lole«*, š.*»l*e stroje prodajamo kolikor aeer** le po »mri eeni. 2emlk Janj. 9tt*JNec. Šivalne škofa nove in rabljen«! knpi-te ali zamenjate poceni v Ircovini Omejc!.,Kranj Tavčarjeva ulica štev. 9 Sprejema tudi popravila! KiiptajMMtt p4Mnf^0sfQ e*j pfftMrS, Jtlo#e, Škornje, avto in Metki gfcme itd. V vsaki količini po najvišji dnevni ctsni. Baf'a - Kranj vino [ ristno. po konkurenčni ceni, dobite pri i entrnlni viuarni v Ljubljani Fran-koponskn ul. 11. nl'ecb. Iv U \ V I Lokal na dvorišču, pripraven za delavnico, oddam s 1. novembrom. NafllOv v upravi lista. Enosobno stanovanje, boljše, s kuhinjo, v mestu ali bl.žnji okolici išče samostojni, miroljubni I ter snago upoštevajoči upokojenec. Poizve *e j v upravi lista. Trgovskega Vajenca sprejme manufakturna tr- j govina Ivan Ofcojnik, Kranj. j Otroški voziček, lep, globok, prodam, rfadov j v upravi lista. Prodat Se dvostanovanjska hi5a z t:no k v. m j ograjenega in s sadjem zasajenega Vrta; je na prometnem kraju, pripravna za gostilni- j carje in trgovce. Zraven je tudi zgradba * Izmeri S x Š, pripravna za vse. Ogled brez dopisovanja. Naslov v upravt lista. STEPAM ČENČIČ in FRANC KOŽELJ Največja zaloga damskih plsščer, oblek in hubertus plašče; Ure, Zlatnina, kristal, očala in druga darila se dobijo najceneje pri B. RANGUS - KRANJ JUVF.llR IN DOBAVITELJ l%JOVGSi! Prozorna zaščitna zavesa za izložbe Žarkolottlt Žarkolom oranžne barve je neobhodno potreben za izložbena okna in izložbene omarice, če hočemo onemogočiti obledelost blaga iti napraviti izložbe vidne todi pri najhujši Sončni svetlobi. Žarkolom razkraja Sončne žarke in UhiSnj« izloženettiu blagu Škodljivo dnevno svetlobo, iftritolom ščiti vsako blago pred oblcdetostjch ŽarfcrtlOrh je hitro plačah, ker odpadejo dosedanje velike izgube radi obledelimi blaga. Za Izložbena okna svite, šlrjfov, modnih predmetov, konfekcij?, krjžnhdtlite, usnjenih izdelkov, čevljev, muzikalij, knjig, zdravil itd. j« žarkolom neobhodno potreben. Dobavlja edino tvornica vseh vrst rolet in njih potrebščin PETER KOBAL KRANJ sanitarne predmete; a«aa kopalne kadi, umivalnike, klozete, stenske školjke, armatur«, vodovodne ih svinčene cevi, fitinge Ud. — dobite še vedno ugodno v ž e I e z n i n i FR. STUPICA, LJubljana. Gosposvetska C* 1 (Dalje) Z Gabrom si nista bila nikoli dobra. Že iz fantovskih let ne. Sprla sta se radi dekleta, ki sta ga oba imela rada. Zmagal je Gaber. To je Hribarja bolelo že trideset in več let, in vedno je iskal prilike, kako bi se Gabru osvetil. Parkrat sta se že tožila radi posekane hruške ob meji. ki jo je posekal Gaber, a Hribar je trdil, da je njegova. Hribar je tožil in tožbo izgubil, ker je Gaber dokazal, da je Hruška rastla na njegovem. Enako se je godilo Hribarju, ko je dvignil tožbo proti -sosedu radi meje v gozdu, kjer sta imela skupaj parcele. Va« t<> je Hribarja strašno jedilo. Ze dolga, dolga leta nista govorila. Gaber, dobričina kakor je bil. ga je večkrat lepo. prijazno nagovoril. Hribar mu je vračal 5 psovko. Ko je sosed videl, da «e Hribarjeva trdota ne more (»tajati, ga je rajši pustil pri miru. Odslej sta hodila drug mimo drugega, kakor da bi se nikdar ne poznala. Hribar pa je vedno vrtal po svojih možganih, kako bi se nad dobrim Gabrom maščeval. Jezilo ga je zlasti to, ker Gabrovo posestvo stoji trdno, se veča in širi radi pridnosti Gabrove družine, njegova domačija pa propada in leze v dolgove. Hribar je spešil korake. Vasica je ostala za njim. Le vaški zvonik se je od časa do časa, ko se je pot zavila* še prikazal med drevjem. Ko je prispel do križa, tam kjer se cepita poti v l.oko in Bodovlje, se je že naredil dan. Mimo križa je šel, kakor da bi ga ne bilo. Ni še pdkrižal, zakaj Hribar ni veliko verjel. Za verske StVafi je imel največkrat le posmeh. Začel se je spuščati pO slfifli poti navzdol. Skrbelo ga je. — Kaj bo rekel Dolinar? Ali bo kupil smreke? Koliko bo ponudil zanje? Ne, pod osemnajsttisoč jih ne dam! Zastavil bo dvajset." Tako je momljal predse. Ob skrbeh ni slišal glasnega petja ptičev po gozdu, ni zapazil zajca, ki mu je prekrižal pot in tudi lahkonoge srne ni videl, ki ga je najprej začudeno pogledala, nato pt. lahkih nog odbrzela preko hriba na Hrastni-ško stran. V težke misli zatopljen se je spuščal Hribar po strmem kolovozu proti Burjeven. Burjevka je ravno prinesla iz veže vodo in jo zlila v jarek onstran pota. „Dobro jutro, oče Hribar; kam pa tako zgodaj?" ga je pozdravila, ko ga je zapazila. ..Bog daj. Neža. da bi bilo res dobro jutro!" ji je odgovoril in je še dostavil ter se zlagal. ,.Y Loko pojdem. imam opravek pri gospodi!" ,.Zima in gosposka ne prizanašata." je še menila, n Hribar jo je komaj slišal. Pri Burjeven se gozd neha. Začne pa se polji« z njivami in travniki, ki so povečini lastnina Puštaleev. V vznožju tega polja ob Hrastniei pa stoji poslopje, hiša z gospodarskimi zgradbami in žago. To je Dnlinarjevina. Ko je Hribar dospel do nje je neodločno obstal na poti. Vedel je, da mu bo nerodno pred prevzetnim Dolinarjem, a krčmarjeva terjetev, ki jo je imel v žepu, ga je priganjala. Neodločno je zavil na prostrano dvorišče. Tam ni bilo žive duše. čeprav je bil že velik dan. l.e pes na verigi se je divje zaganjal proti njemu. Pasji la-jer je privabil hlapca iz hlev«, Hribar ga je vprašal, če je Dolinar doma. „|c, ampak še leži, je prišel šele ob treh zjutraj!" je odgovoril Matevž, tako je bilo hlapcu ime. Hribar ni vedel, kaj bi. „Kar v kuhinjo stopiti in malo pocukajte, saj je <*ospa že pokoncu če je kaj važnega!" mu je odgovoril hlapec in se obrnil in odkrevsal nazaj v hlev. Hribar se je obrnil proti hišnim vratom, jih odprl in vstopil v obsežno vežo. Na desno so vodila vrata v kuhinjo. Vstopil je. „Dobro jutro, Franca!" je pozdravil Dolina-rico, zakaj pozna jo že od mladih nog. „0, Bog daj. Hribar, kaj pa je tebe prineslo tako zgodaj k nam?" ga je pobarala. Dolinarica je stopila k omari, vzela iz nje steklenico z žganjem in zraven nje stoječo čašico ter jo natočila irikiat do vrha. Hribar je vse trikrat v dušku izpil in se zahvalil: „Hvala, Franca, to greje! Kaj si že dejala," je pristavil, ko se je vsedel na ponuđeni mu stol. „Kaj da me je prineslo tako zgodaj k vam? E, veš, Franca, težki so danes časi za nas hribovske kmete. Garaš in garaš, a vse skupaj nič ne pomaga. Komaj prirediš kako živinče, da ga prodaš, a že te davi davkarija. Pa je treba čevljev, obleke, nekaj pa tudi moraš imet: v žepu za vsak slučaj. Skratka, denarja ni nikdar dovolj. Prišel sem. da vašemu prodam nekaj smrek gori pod Tošcem. Upam. da bova naredila." Hribar se je oddahnil, ko je spravil iz duše pezo. ki ga je tlačila. Ko je končal, so mu bila usta suha in željno se je oziral v steklenico na mizi. Dolinarica ga je razumela in nalila zopet dve čašici. „0, kajpak, da bosta naredila; saj je ravno sinoči dejal, da bi rad kupil kaj lesa. Kupčija mu namreč še kar nekam gre." mu je pritrjevala. ..Ali naj pokličem moža?" Hribar ni imel niti časa odgovoriti, ko je Dolinarica žq odbrzela iz kuhinje ter slekla po stopnicah v prvo nadstropje. Hribar je med tem časom hitro stisnil še dve čašici žganja. Komaj si je utegnil obrisati brke, že je bila Dolinarica nazaj. (Dalje prihodnjič.) Za uredi kt n 'dajateljn c drvarja V<'rt0všek Milan v Kranju. Tiska Tiskanm Tiskovnega drafltva v Kranju