20. štev. V Ljubljani, četrtek 22. januvarja 1920. in. leto. Velja v Ljubi(ani in po-pošt telo leto šol leu tein leta ra mesec telo leto pol leta. tetri icta la mesec K U0- Za inozemstvo: Na pismene naročite brat pošiljat e denarje te M moremo oziratL Novi naročniki naj pošilja)! naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem proštom tn sicer 1 mm visok ter 55 mm iiinit prosim za cnkiat 1 N xa veti.rat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica šitv. 61. Tricion štev. 360. — Upravništvo )«:’ o< J /'M. ;>!) hudi podira n?.51 valnli dlttar sl? krona, in imel bo zlasti tudi odločiti, kakšno zlato vrednost ime} nova novčartica. ker le sklen ministrskega sveta kakor znano ukinil zlato podlago za krono in dinar. Naša naloga le sedal, da storimo vse. da postan« bodoča edlnlca kro- na In sicer s oredvolno zlate vrednostjo (20 K Jednako 6 g zlata.) Ta zahteva mora priti v programe vseh strank na kronskem teritoriju, ker le le s prevzetim krone s tem ali onim Imenom mogoče zajeziti še hiliše naraščanje draginje. Po-slaci za bodoče Narodno predstavništvo so innraio v tem oziru uri izvolitvi obvezno in tasno izlaviti. Ker Je na tem jednako interesirano vse prebivalstvo brez razlike strank, ie nufno potrebno, da valutno vprašanje neha biti predmet dnevnih strankarsko-poiitičnih bolev. Vse stranke moralo, ako Vnn je res do stvari, skupno stremeti za tem. da se čim boli dvigne ugled nove dinarske krone. V«d moramo stremeti za tem. da naraste njen ugled na domačem trgu in v inozemstvu. Prednopoi na le. da bita dinarska krona zaunaule In ugied pr! nas samih. Zato slabo služilo interesu krone tisti, ki so začel* v zadnjem času naravnost sistemafčno gonjo proti niel Če Slovenec in Večerni list dan za dnevom proglašata, da ie krona Izguhliena in da Je dinarje-va zmaga že zagotovljena, s tem tiaiboH delata za stvar proti kateri pravita da se hočeta borit* In če dr. Tavčar širi malodušnost in neza-unanie. koplie sam grob oni kroni, za katero se tako bol*. V tem Ima prav. da ie bilo uradno poročanje o valutnih vprašanih? zelo. zelo zanemarjeno in površno, kakoršne so žal sploh vse beograjske vesti. To srno tudi ml že ponovno žigosali. Alt zdal irnamo vendar že takšne obia-ve. da bi si lahko vsak naredit nra-viTno sodbo. Ta pa le takšna, da nimamo nikakeg3 povoda obupavati in tarnati. Tigrov konec. Predsednik francoske republike g. Poincafc se seli iz elizejske rezidence. Na njegovo mesto ie imel priti nekronani kralj g. Clemenceau. Toda volitve, ki iih te izvršil senat in poslanska zbornica v luksenbur« ški palači, so odločile drugače. Predsedniku republike voli po ustavi iz leta 1875 kongres (senat in poslanska zbornica, ki se v ta namen sestaneta) vsakih 7 let. z večino glasov. Predsednik republike ima precei pravic. On razpolaga * armado, imenuje yse vojaške in civilne uradnike, sme pomiloščati obsojence, more v sporazumu s senatom razpustiti poslansko zbornico in ni nikomur odgovoren. Tigrovi pristaši so seveda smatrali, da bi g. Clemenceau tako najlepše končal svoje delovanje. Predno le prišlo dc definitivnih volitev, je prijavil g. Clemenceau svojo kandidaturo predkongresu. ki se ima izraziti o kandidatih za predsedniško mesto. Iti ta preetkongres Je glasoval z večino 19 glasov proti »očki zmagovalcu« (le Pčre la Vtctoire) ter se izjavil za doseda-niega predsednika poslanske zbornice. Paula Deschanela. Po tein neuspehu ie g. Clemenceau svojo kandidaturo sploh umaknil. Z ozirom na rezultate zadnjih francoskih volitev, kjer so tigrovi nasprotniki, socilaiisii. izgubili toliko mandatov, se zdi to na prvi pogled čudno. Ja pogorja gleda skozi ves nozneiši akademski firnež. Kadar bo znanstvenik pisal politično in kulturno zgodovino zadnilh dvaisetib let. bo Prišel do nelenih osebnih sporov do tekme za razna načelnlška in prav-nosvetniška mesta in stično. — prt deželnem odboru, v mesrni upravi, v raznih bankah in zavodih, itd Itd. Tudi ob konen »kariiere« pogreša nepristranski opazovalec vsako senco one veličine, ki sicer odlikuje narodne voditelje. Ko so osebni oilfl doseženi, je borbena moč izčrpan# — celemu krogu priiatellev. Tit stoje spomeniki samemu sebi. Malbeu narod smo doslej bili in zato se tudi naši nrvaki niso dvignili niti do povprečnosti. To le podedovani greh zadnjega To ie naš podedovani greh zadnieva stoletju: Janez J»o1nce le domač«! krvi, toda ravno tnko redke in plehke, kakor Anfaltrerni. Barbot? in Co, V mestni upravi je doba Tavčarjevega žunanovania ostala brez sledu. Talente, izročene mu od prednika Hriba ria. ie zakopal in iih bcf sedajj brez obresti In koristi Izkopal ln Izroči! svojemu nasledniku. ! lub-Uana J« imela dvakrat srečo. Prvič, ustvaril Jamstva sa tzvTŠItr.v nasO nega miru, ga le mimo žrtvoval Išče si ljudi, ki .nso preteče kazali sob ruski revoluciji, in ki bi mogli popraviti med Franctjo in Rusi Konferenca čeških, moravskih In ŠJezilskJh ikofov ic dovršila svoia posvetovanja v Pragi in sklenila: Vsi češki ln moravski škofle so soglasno sklenili, da se naprosi rknsk* stolica, na! •»*»-govoli dovoliti uporabo materinega Jezika v liturgiji, kar ualveč mogoče. Nadalle te skjenilh. da se skliče konferenca strokovnjakov, katerim dal se poveri redakcila liturgičnih knjig. Sklenila le tudi da se naj na nnamenitih kraiih Cešk'»sfovHŠZV opravila služba božta v staroslova-gkem leziku ln da se praški nadškof Imenuje za poetavarla katoliške Cerkve za vso češkoslovaško repub-Hko In da se mu oodele za to posebne pravice. Zahtevajte Jugoslavijo0 v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah II DR. KOROŠEC PRI DAVIDOVlCU. LDU Beograd. 20. Dr. Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba. le bil včerai sprelet r>o predsedniku vlade Davidoviču. SEIA JDS. LDU Beograd 20 S n oči le Izvr-levalni odbor Demokratske zatedni-ce razoravlia! o programu edinstvene demokratske stranke. Republikanska »franka. LDU Beograd. 21. Mlajši klub republikancev, ki izdaia v Resvradu svo| list »Republiko«, se le spojil r republikanci ki %c pod vodsivom Prodanoviča. Delovali bodo sedal kakor ena stranka Imeli eno glavno glasilo tu se zaeno udeleževali vo litev. Vesnlč rešul* radikalca. LDU Sarajevo 21 Te dni se fr mudil v Sarafevu naš pošteni* v Parizu lt» član mirovne delegacije g. Vesnlč Konferiral le z voditelji radikalne stranke v Bosni In Hercegovini. Agrarni minister v Borih. LDU Beograd. 20. Minister za agrarno reformo dr. Križman odpotuje te dni v Sarafevo. kler bo nadzoroval delo tamošnlih odsekov. Organizacija naše duhovščin* v oe-odrešenl domovini. Trst 20. Društvo »Zbor svečenikov sv. Pavla«, edina organlzact-ta duhovnikov za vso zasedeno ozemlle. le Imelo a prosinca v Seia ni občni zbor. Novoiz vol leno stvare-šinstvo (odbor) sestoli li 3 dekanov. 1 župnika. I vikaria m l kaoelana. V odboru le zastopana Istra, Kras. Vipavsko, Goriške gore. Na tem zborovanju so duhovniki sklenili, da se začne izdajati strokovni mesečnik v slovenskem in hrvatskem Jezik*. Gospodarstvo, Za naše šole v zasedenih kraiih. 18. t .m. Ic inielo tržaško politično društvo »Edinost« izieilui občni zbor. na katerem se te razpravljalo o šolskih razmerah v Trstu ln lstrt Zbora so se udeležili zastopniki vseh po Italijanih zasedenih kralev. in so glede našega šolstva v zasede nem ozemltu sklenili več resolucij, ki 1 protestiralo proti postopanj« zasedbenih oblastev v »fvari tugrv slovanskega šolstva In proti izpre-tninianiu Jugoslovanskih šol v ilall-lanske. 2. zahtevalo, da se naše šol« vzpostavilo v onem obsegu kakor s© bile pred zasedbo In da se ukrenv vse potrebno za povratek Jugoslovanskih učiteljev iz ubežništva ln t* internacije. Učiteliem le treba t* larnčiti osebno svobodo In telesno varnost. Udeležniki občnega zbora so k koncu pozvali Jugoslovansko prebivalstvo, mri nv klone duhom temveč nal pogumno vztrala v bolu za naš* oravtee do zmage, ki te pravični stvari oretailstel zagotovljena. Razna poročila. Prvi sprafetnl novega francoskega pr edsednlka. LDU Pariz, 20. iJesi.hanei Je da nes sprejel Llovd Georga, lorda Derbvja in itah|an>kega tulntetrskt ga presednika Nlttlja. Ruska carska krona naldena. LDU Dunat. 21. Iz Varšave se javlja: Rusko carsko krono so našli v Krakovu. In sicer v stanovanju nekega dr. Schwarza. Krono so tja zanesli boiiševikl. Švica vstoof v zvezo narodov. LDU Pariz. 20 Bivši švicarski gveznl predsednik Avgust Amior Je dospel v Pari*, da se oogala z zavezniki glede vstopa Švice v zvezo narodov Kuga v Argentini]!, LDU Berlin. 19. »Bertiner Tag«-blatt. poroča Is Bazla. da le v ras nih pokralinah Argentlnlje Izbruh oila kuga. Madžarsko - romunska soorna vorašanta. LDU Budimpešta. 20 Jan. Ogrska mirovna delegacija le v Neuillvtu predložila noto o različnih vprašanjih. ki so sporna med Ogrskem b Romunije radi Erdeliske. HASE STEKLARSTVO. Steklarska Industrija Je pri_____ slabo razvita, vsled česar smo Jugo-sloveni skoraj popolnoma navezani na dovoz steklenih predmetov Inozemstva. Da nam Je steklarska obrt potrebna, smo posebno trdo občutili leta 1918. po političnem prevratu. Tedaj še nismo imeli s Inozemstvom vpostavljenih zvez. vsled česar smo morali trpeti na vseh steklarskih predmetih veliko pomanjkanje. Tudi dapes še ni v tem oziru popolnega reda. Na mnogih mestih vidimo po trgovinah tn izložbah razbite šipe. ki jih ni mogoče nadomc stiti z novimi, samo vsled tega, ker se ne izdelujejo pri nas doma Uvoz teh predmetov Je otežkočen vsled steklarske industrije, ki še ni povsod vzpostavljena v predvojnem obsegu, vsled pomanjkanja prevoznih sredstev la vsled neugodnega stanja valute. Vsega tega bi MM rešeni, čc M Imeli krepko razvito domačo steklarsko industrijo, ki bi lahko tekmovala s tujezemskimi proizvodi Da sc temu odiKNnore, se te začel konzorcij domačega kapitala v Srbiji baviti z načrtom, ne bi II kazalo v okolici Zaječara zgraditi veliko tvornico za steklo. Okolica Zaječara bi bila za to panogo Industrije posebno pripravna, ker se tam nahajajo zadostne množine potrebnega kvarca In premoga, ki sta za razvoj steklarske industrije zelo potrebna. V Srbiji že obstoji tvoniica za steklo v Cupriji. Strokovnjaki računajo, da bi si z ustanovitvijo tvor-nlce za steklo v Zaječaru naša dT-žava znatno opomogla, ker bi lahko popolnoma krila domače potrebe. • BORZNA POROČILA. Curih. 21. De v l7.a na Dunaj 1.80. Berlin 8.00. Praga 7.40. avstrijska krona 2.00. Dunaj. 21. Devlza na Zagreb 2.50 — 2.65, Prago 3.52 — 3.77. dinarski kronski bankovci 2.25 do 2.40. -t- Papirnati drobiž zagrebške občin« Zagrebška mestna občina se Je obrnila na finančno ministrstvo s prošnjo, da dovoli le nadalje cirkulacijo papirnatega drobiža v mest* Zagrebu. + Ohnovljenje pivovarne. V BI*, gaju pri Mostam namerava neka tvrdka obnoviti bivšo tamkajšnja pivovarno. -f Nova kemična tvora Ica. V Šoštanju namerava Ljubljanska kredit-na banka kupiti od firme Agraria te Nlckerl Y Cotnp. tvomlške objekta in inventar ter ustanoviti delniška družbo pod firmo »kemična tovarna v Šoštanju.« -f Nove Železniška delavnica, Naša vlada je nabavila v Avstriji sedem kompletnih železniških delavnic. katere bodo v najkrajšem časa urejene na ozemljn naše države. V teh delavnicah se bu lahko zaposlite ogromno število kovinarjev -h Srbska banka v Zagrebu Je povišala svojo delniško glavnico za 200*. -f Dalmatinska pokrajinska vlada je prepovedala izkoriščanje sladkorne pese za produkcijo alkohol*. -t- Promet s tujimi valutami te devizami Z ozirom na kupovanl* tujih valut In deviz se bavi finančna ministrstvo t načrtom, kako bi s* dalo omejiti promet s tujimi denarnimi vrednotnicami + Trgovske h Industrlialao vohunstvo se je zopet zelo razpaslo sedaj po vojni, ko nima vojna špljo-nala več smisla. Zlasti se to godi v Nemčiji v korist antantnih trgovcev in Industrijalccv. Pred kratkim so listi prinesli vest. da je v badenskih tvornicah anilina in sode zmanjkalo važnih dokumentov o nekem tajnem kemičnem postopku In da so te dokumente uslužbenci prodali ▼ neprijmeljsko Inozemstvo. Ravno tako poročajo Usti, da je bil pred nekaj dnevi odkrit težek slučaj trgovske izdaje. V neki berlinski tvornlcl Je zmanjkalo važnih risarij tn drugih dokumentov. Vsled hitrega postopanja kriminalne pollciie s« je posrečilo preprečiti to trgovsko izdajo. Prijeli so osumljene uslužbence. ki sr svoj čin takoj priznal! iti vrnil! ukradeni materija!. Pokrajinske vesti. Mirovna konferenca. Mirovna konferenca sa odgodl v sredo. LDU. Pariz, 20. Jan. Clemenceaujev naslednik v mirovni konferenci Se ni določen. Domneva se, da s« bo mirovna konferenca v sredo odgodila. Lloyd George odpotuje v četrtek v London. Lord kancelar Birkenhead odpotuje danes. 1» tega sklepajo, da so posvetovanja o Izročitvi krivcev končana. Francoski delegat! na mirovni konferenci odstopilo. LDU. Pariz. 20 Jan. Kakor poroča „Temps“. s* člani francoske delegacije pri mirovni konferenci sklenili, da odstopijo. Odstop bodo uradno objavili. Madžarska mirovna delegacija odpotovala domov. LDU. Nauen, 20. Jan. Orof Apponyi Je i večjim delom madžarske mirovne delegacije odpoto-v Budimpešto, kjer bo ostal desot val v ponedeljek zvečer te Pariza dni. V par dneh Izideln v »Narodni knttžlcl« Zvezne Tlskara* v Ljubite ni F. Dostolevskeea »BELE NOČI« in »MLADI JUNAK« v orevodu dr. VL Borštnika. Okusno onremlleno kailgo priporočamo že sedal. ko jo je porušil in razmajal ootiez. drugič, ko ie našla v Ivanu Hribarju župana. k| se ie brigal za mesto, te dvignil iz ruševin in napravil iz njega takratnemu času primemo presto-llco. Odtlej čaka mesto kakor zakleta kraljičina sredi trnja na svojega princa, ki Jo odreši. Ivan Tavčar ni ta princ. V desetih letih svojega žu-panovania ni rešil ene komunalne naloge. Med vojne Je bil samo opazovalec. pred nlo ne mnogo več. Po vojni Je na vohče odrekel. Prenehal Je z vsemi sodobnimi komunalnimi posli, ukinil brigo za preh-ana. odvali! brigo za premog, stanovanja te vij* drugo na droge rame. ko Je videl, da vseh teh vprašanj ne sme več re*«vati v Starih •zloženih In zavoženih tirih. Ne briga se več ne za mostove, ne za elektrarno In plinarno, ne za kal drugega, in ž nMm se ne briga nikdo drog. Sedaj bi bila doba za velike načrte nove velike LjubHane: bila bi d«ba brige za nove Zgradbe: vodovod, za regulacijo ?«ka. za tisoč drugih vprašanj, ki Zahtevalo vsako zase celega moža. Ljubljani se nožna na vsak korak, da je odrevenela sredi razvola kakor začara*1/-!. Torta nič se ne rane, N'tj njprimitivneiše brige za suhe ceste ni. sli brezposelne, čemu5 Aprčs boos la deluge! Ko se le pred meseci govorilo, da pride kraljevič Aleksan- I der. te županstvo dalo popraviti neka] lukenj v trotoarjlh In na mesto glave Franca Jožefa pred s >diščem te postavilo lonec za cvetlice. Za Ljubljančane je P» dobro, če mešajo svoje blato potrpežljivo name}. Za bavljanje po gostilnah ne doseže visokih ušes. Tako se nagiba politično življenje. polno razočaranj. Razočarani, ki jih Je doživeto samo. tn razočarani ki Jih |e prineslo drugim »el naprednosti — največji reakcionar. To je politični faclt. svot a pod črto tega življenja. Ob vpeljavi obče volilne pravice Je blamiral nas napredne Slovence, ko Je bil proti njej. Ob Jugoslovanskem pokretu nas te blamiral. ko ga Je obsodil. Ob nekrvavi revolnclti nas ie blamiral, ko le hitel Izražati svojo nepotrebno uda-nost. Ob agrarni reformi se zaganja vanjo, boleč se za svoilh 40 Jobov, kakor kokoš za svoja plščeta. V prvi »Narodni vladi« Je s svolo kratkovidnostjo in skrbjo za moko pomagal Pogačniku, da se prepreči pravočasni pohod na Celovec. — ln tu Je našel nehote svoj nal več H vidni uspeh: Celovca res nimamo. Povsod drugod so uspeli negativni: Nikjer ni dosegel teva. kar je hotel razven v privatnem življenju In svolem ožjem torišču, ljubljanskem mestu, ka teremu se pa z& to ni oddolžil. Ob koncu mu je šele uspelo, da si steč* toplo naklonjenost klerikalcev, — čuden konec prelšniih borb. V drugili razmerah, v drugi okolici bi bil Tavčar morda imel dni-gačnp vlogo. Kot pruski konservatl c ■tv bi bil sedci do revolucije v Her renhausu ln njegov padec bi bil dramatičen. kakor bi njegova življen-ska pot bila kazala stil. Kot šef napredne, demokratske stranke, ki pobija svoiega šeta z vsakim členom svojega programa. — seveda ni mogel doživeti nič drugega, z prete klosti moli njegova šlrokofleča postava v sedanjost mlade '-'ovenite In zmajje z glavo nad Beogradom. Naš župan še ni bil v Beogradu, — (tudi to ni slučaj !i — In če bi bil. bi videl le njegovo kaldr.no. ne na položaj tega mesta, »vrat v Orient«. In nad kaldrmo bi obupaval, mesto da se napije na Kalemegdanu novih nad Ta doba ni več zanj. on ne več zanjo. Da. takrat, takrat. — takrat, ko je bila v Krškem zbrana 'tlika lovska družba in je pri njegovem vstopu v dvorano vse »krčilo ns noge. se zravnalo ln molče v strmem »pozoru« izkazalo čnst. — da. takrat se ie še dalo živeti. Toda v sedanjih nespoštljivih, »boljševiških« časih..e Fiduclt! V Smarfetl v Rožu se te dne 18. tm. ustanovila po intervenciji Gospodarske pisarne v Borovljah za šmarjeto in okolico (Kočuho. Zavo-ze itd.) »Lesninarska zadruga« v šmarjed * Rožu, v obliki omenjenega Jamstva. V nje vodstvu L J. načelstvu. nadzorstva ln razsodništvu so sledeči člani: Jožef Korenjak ln Adrej Ogris iz Smarjete. Ignaci) Korenjak. Matevž Veračnik. Valentin Božič (Woschitz). Valentin Ogrts. Ivan Ovolinec. Jakob Ogris vsi lz Kočuhe, Anton Korenjak. Nikolaj Korenjak iz Zavoz. Vodstvo te zadruge. kakor dosedanji zadružniki so moiie našega mišljenja, vsled česar Je treba, da se vsi nakupovalci lesene robe odslej dalje obračajo edinole na navedeno zadrugo, tedaj o« na posamezne sodar]« in druge lesninarje. Polhov gradov. Med prebivalstvom polhov graške občine Je nastalo veliko razburjenje, ker Je neznana roka zanetila tekom 14 dni po novem letu kar tri velike požare, ki so prizadetim posestnikom povzročili znatne škode Značilno Je tudU da je požar izbruhnil vedno v vseh slučajih ob tsti uit zvečer. Dne 4. januarja ob 18 Je najorvikrat pogorel kozolec posestnika Tomažu Sušniku ta Setnika. Pogorelo mu te vse seno, gospodarsko orodje in cenijo škodo na 34.900 K/Dne 13. tm. zopet ob isti ari le Izbruhnil ogenj v shrambi za steljo pri posestiku Janezu Pustavrhu v Butalnovi št. 21. Požar se le zelo razširil la mu ie upepelil hlev. seno. steljo In gospodarsko orodje. Skoda znaša 70.590 K. Ta koj čez dva dni. dne 15 t. m. ob 19. uri p* le posestniku Antonu Trobcu iz Setnika požar uničil hlev te gospodarsko poslorle na njegovem pol ure oddaljenem posestvu v Črnem vrhu. Na prvotnem domu I med gašenjem požarja ostala v hiši samo njegova 52-Ietna žena. Jera Trobec. Okrog 20. ure se le pa prik'atll v temno hišo enki vojak, kateri te prestrašeno ženo zelo priiazno pozdravil ter 11 dejal: »Prižgite luč!« Ko Je žena prižgala luč. H Je smehljaje dostavil: »Imate požar, kal nel To Je hudiči« Vojak Je bil lepega, a krvoločnega obraza, oborožen s karabinko. Nameril le puško proti njej In zavpil: »Dal 80.000 kron. Če ne bo pa smrti« Jera Trobec se ga te ustrašila, peljala ga ie v drugo oofl« strešno sobo ter mu odprra skrinjo* lz katere le ropar vzel 12 609 kron, Nato le neznano kam izginil. Iz Mokronoga. V nede’’o dne 13» januarja Je sklicala SLS v Mokronog shod »Kmečke /veze«, ki le na za nje potekel precej klavrno. Za predsednika shoda jc bil izvoljen neki že- ■ lezniškl delavec, ki le bil preio soct-1alnt demokrat. Kot govornik le nastopil znani župnik Bale hi St. Janža na Dolenjskem. S svoiim govorom ni napravil baš mnogo utiša; tudi sn ga zborovalci večkrat z medklici prekinili kar gospodu župniku ul bilo nič po volil. Kot proti govornik jc prišd do besede župan Iz St Janža 'vam Majcen. Njegova Izvajanja sc ljudje sprejeli z odobravaniem. Župnik Bale mu je hotel odgovoriti lludje pa ga niso hoteli poslušati, ampak sa odšli hi rekli. Bajca smo itak Zc slišali. kal pametnega nam ne ho Povedal več. Mislinje, železničar nam pišet Na svojem službenem potu skozf Mislinje sem sl hotel ort nekem tam« kalšniem trgovcu kupiti žganja, da bi ga nesel domu. Kako pa sera ostrine!, ko mi le trgovec za pol l navadnega, sl&heea ruma zaračunat — 20 K. Na tako ceno nisem naletet še nikjer druvrle. zato le Jasno, da s* hoče dotičnik obogateti na račua revnih odjemalcev. Smarca pri Kamniku. Kako slepomišilo SLSarJi kaže Ule zgodbica: Naš veljak B. pobira neke podpise za občinske volitve Pa prid« v neko hiše k 60 letnemu starčku« »No. očka. kal ne. da se boste podpisali?« — »Kai pa le? Gre za vo-l litve?« — »O ne. to so samo oodpl« si za boga ali proti nlemu. Mi smo za boga. nasprotna stranka (= Samo« stolna, kmečka) pa ie >roti bogu.« — »Tako. tako: potem pa že moram podpisati. Ob robu groba vendar n* morem biti Proti bogu.« In s tresoč* roko le podnisal — klerikalno lista ali nekal podobnega. »Gizdalinski predmeti« strašlja po Izložbah neke trgovine v Celju, O loj — ti pa znalo. No. sicer pa Imalo morda prav. ker mora bit! danes res že gizdalin, kdor si odtrga od ust toliko, da si lahko kup! to aii ono »gizdalinščino«,, Dnevne vesti. — NemSka stranka v Slovenlfl Kakor posnemamo po listu »Citiler Zeitung«, se namerava osnovati v Slovenili nemška sr»anka. kl hi se imenovala »Wirtsc.hahspartei«. Ime Je sicer nedolžno, dvomimo pa. da bodo tudi njeni Člani tako skromni »C*’l!ler Zeitung« bo Izhajala odslej 2 krat na teden In hoče prsmi men da glasilo te stranke. Zdi «e da Im čeic celiskl Nemci napraviti Celje za središče pravovernih Nemcev v Sloveniji. — Dr .Sti«ter5?č v Trsta. Neki Tržačan, ki ie dospel včeraj v Ljubljano. se ie zglasil v našem uredništvu ter pripovedoval, da so v Trstu splošno razširjene vesti, da le prispel tja pred kratkim dr. Šušteršič. Kaj dela In kaj hoče. «e ne ve V slovenski družhi se seveda ni pr* kazal Tržačani so mnenla, da je njevova navzočnost hržkone v zvezt z znanimi vestmi o medsebojnih stikih dr. Šušteršiča z Niklto. — Razveljavljenje Premoženjskih zaplenitev, ljubljansko deželno so- šče v kratkem dvigne na predlog zavnega pravdništva svoječasmo od graškega nadsodfšča odrejeno za Plenitev premoženja bivših obsojen- P^rrvVev A Razbergerja in A * etnča iz Ljubljane. -i.nm Pa*lvna rezistenca v trbovefj-se n0'hVlr*u ** nadaljuje. Opaž* obrm i h V Trbovljah. dočim j* ... Hrastniku boljši, v Zagorju ^ sKoro normalen. Strokovne ru-v 80 izdale oklice In pozivi«350 DasIvnc rezistenco meio T ,a1o,de,avce. n*J se popri-iTdoJn raine*a de,a v Trbovlje Žm*. ^ ^ a V°iaštva, da vzdr- ftnvnlf • s,e^ vojaštvo še ni imelo Povoda intervenirati. . f"! Prometu na naših železni- uh. Naročnik z dežele nam piše* •razmere v železniškem prometu «p 8ostale naravnost neznosne. Veliko odi pride ure daleč do postale, tam Pa često zvedo, da so prišli zastont. ker vlaki zaradi premoga ne voziktl Ali hi se ne dalo temu odpomoči n» način, ki hi vsat nekoliko pomiril že Itak dovoli razdražene živce? Ce železniška uprava ni v stanu uneljat« teden dnevni promet, ker ii primanjkuje premoga. hi predlagal sledeče: taki nai vozijo na vseh progah redno štiri dni v tednu In sicer: v po-hedeiic-k. forek. četrtek in soboto. Rer ie ob teh dneh navadno mrveč Potnikov. Tako bode nenapovedano pkinjenie prometa lahko popolnoma izginilo. Ce se tak novi red naznani Pravočasno v vseh časopisih, mi-s',m. da bode večina ljudi z njhn zadovoljna. Seveda nekaterim ne-Zadovohnož-.n *ud> tak rr J ne bi b'l Po voljj. ker tih sptoh ne more ničesar zadovoliiti. naj se ukrene tako ali druvače. Mnlc mnenje je. do hi bil tak omejen a reden promet boljši kot pa nenadno ustavljenje vsega osebnega prometa kar za več dni. — Vnnčevabitct In mesarji. Na zadnjem sestanku mesarjev so udrihali tudi po »vnnvčevalnM« in rrrd-|astali, da se mora takoj odpraviti. Zakaj? Ker Ijupljd-^.Ko občinstvo Pri »vnovčevalnici doni cem-e meso. in to ni všeč mesarjem. Radi b< bln brez konkurence, da bi sl Iv Večje dobičke dc! mi. Me gospodinj« Pa vemo ceniti to naprava saj »e tooiamc težko boriti, da izhajamo t Zaslužkom naših možl Preitičarv »n o. da i vnr>včevalnlca ne bo ozirala na tc kričanje, ampak da bo brci ko mogoče vsaj šu eno prodajalno za meso odprla, da se ne bo Jfeba nastavljati in čakati po ce!© ycčnost. 9 — Velik moderen hote! zgradi v n?l!™u kapitalistična skupina v it «^^ega prometnega d u-V?* bo Imel 200 sob in bo jrajrazkošneje opremljen: Imel bo la-rJIIL vfnet • ve'lko koncertno dvora*). kopališče, hnimno gledališče take naprave. Kapital Je že *2°vljen. Hotel bo zgrajen tekom ulj^a 'eta In bo stal v Mihanovlčvi n Okradeni predmet!. Pri dežel-kot v Ljubljani se nahajajo J°°rPora delicti vsakovrstni pred-kakor: fotografične in elcktri-Potrebščine, daljnogledi, rezfl-pP* srebrnina. usnje, gamaše. čev’JI. b i! !n vojačke hlače, več vrst to-lri1n c,Karet in smodk, električni 11-nuu « raz,i^nl stroji In orodje, čo-* '0vska puška In vojaške č^st-iLl?® dekoracije. Ti predmeti teha-Ii, na,brž. od tatvin. Izvršenih lan-v Ranzingerievem skla-r! ,u,y Ljubljani. Neznani lastniki se Poživljajo, da si ogledajo te predmete Pn deželnem sodišču v sobi št. dne 26. in 27. jan. med 15. In 17. uro, K Rlza beg je obrnil hrbet ne- hvaležnemu ljubljanskemu občinstvu w preseli v. Zagreb, kjer upa. da bo našel med bofj romantično razpoloženo zagrebško braA> več umevanja Zagrebški listi so polni »lave in hvale glasovitega svetovnega umetnika — seveda dosedai še ni bilo nobene predstave. Zagrebčanom želimo dober tek In mnogo zabave 1 Lhib^ana. = »Rrzkoračenje«. Slovenski upodabljajoči umetniki so se v »Na-preju« tn v »Slovencu« — po besedah dr. Tavčarja v »Slov. Namdv« — po nežupansko »razkoračili«, ekt itm ni bila poverjena Izdelava rista za drobiž ljubljanske občine. Po naši misli sc slovenski grafični umetniki prav lahkr potolažijo; Vajti popolnoma umljivo le. da se ne bi smel na drobižu nihče od njih * tako lastnoročno mogočnostjo podpisati kakor je to storil v zadnjih dneh svo jeg« županovanja ljubljansko solne« dr. Ivan Tavčar. = Idrllsk* čipka. V Izložbenem oknu »1’rada za pospeševanje obrti na Dunajski cesti št. 22 so razstav-IJeni čipkarski Izdelki učenk člpkar sklh šol v Zlreh. v Železnikih, v Horjulu ta na Trati pri Gomil vasi Cenjeno občinstvo se opozarja na solidno delo. kl le te pristnega lanenega sukanca. Clpke sc bodo prodajale od 9. do 12. are dopoldne. Izkupiček je namenjen za podpore učenk In nabavo sukanca, kl se bode brezplačno razdetli med učenke čipkarskih šol. = Slika stanovanjske bede. Jubilejni most. Raz zvonika prestolne cerkve odmevalr udari 4. ure. Jutranje življenje se počenja budlri Izza obokov jubilejnega mosta »e pririne mlado dekle, zmraženo. vse prepadeno. Mimo pride Javni organ. Vpraša in po imenn tn ona mo plačljivo odgovori: »Marila C. I« Na brežine, brez streh« In brez posla.« Varnostni organ h> odvede na stražnico zaradi vlačuganla Na poUcijl pa so lo izpustili, ker le dokazala, da ni tnogla dobiti nikier prenočišča. •= Gramofon s® mu le dopadel Ljubljansko deželno sodišče Je obsodile mladega Ivana P. na sedem dni leče. ker ie i? veselja do glasbe odnesel tz neke vile na Bledu gramofon In več plošč z ogrskimi in Italitamskimi nanevl Predsednik ka zenskega se^nia Vedemink mg ie dal poduk: »Tuje reči pust? na miru! Zapomni s| to! — Noče Imeti rešpekta pred nMastlo. Onreniski kmet na Mlinem £inien K In n levova hči Marija sta bila včerai pred Huhliau kim sodi ščem obsolena: orvl na tri dni. druga na 24 ur strogega zapora. Sime© jc zarobanti« nad orožnikom: »Ah nimate druzeva del* kot take mnlpn-kosti?« — Hči M a rita na: boste take neumnosti naznanili, takrat ps ste bili dobri, ko smo šlnmo*Tall.« = Zaradi ukradenega konja — 58 kron. Ljubljansko deželno sodi šče le obsodilo kmetico Morilo Vonta Iz Loke pri Blagovici na 50 kron denarne knznl. ker le kupila ukradenega. 1400 K vrednega konla od potepuh* Antona Mezka z* 600 K. Maribor. Kolk ©v ni V Mariboru fe Sol go prhnanfkuje kolkov, z»to deli davčni nrad »spovedne listke«, to Je male pobotnic«. M Jih lepimo na pisma In pogodbe. Ker niso pobotnice okle-jene. lih nekateri pritrde tudi t Iglo In zgodovinar, ki ho brskal pri sodiščih bi notarjih, bo Ime! veselje opazovati znameniti napredek XX. stoletja. — Tudi pri menicah nimajo tiskanega datuma, temveč kar r svinčnikom dan napišejo. Tega nereda seveda ni kriv Maribor, temveč finančna oblari v Ljubljani in Beogradu, ki ne skrbi za koleke In urezan pečatnik. Razni revizorji In komisar? Iščejo po trafikah tn davkarijah muhe In komarje, »volih slonov pa ne vidijo In tl so vražje vejikl In dragi za državo In občinstvo, ker Je potvori odprta Uroka pot. K stanovanjski mlzerlB. Glede stanovanl že danes Maribor nf mnogo na h«ifšem ko I iuhliana. Državni stanovanjski urad kaže v svoirh ukrepih mungo preveč obzirnosti. Res, ne zdi se na mumestno. postopat! z rokavicami prod raznim nemškim »purgarjem«. kl se širijo v svojih velikih udobnih stanovanjih, medtem ko naše slovenske družine zmrzujejo v vagonih In čakalo rešitve od' — stanovanjskega urada I Pred kratkim so vojaške patrole popisala vsa stanovanja o mestu. Namen je bil. dati popisne seznamke stanovanjskemu uradu v primerno uporabo na razpolaganje. Ti zapiski pa so se — Izgubili in patrole romajo zdai y drugič po istem opravku... Sokol v Maribora Je Imel v preteklem letu 525 članov In članic, ter 900 naraščaja. — Predavanj In nagovorov Je bile 15. ter 9 Izletov. Knjižnica šteje 356 različnih knjig ta zvezkov strokovne In Izobraževalne vsebine. — V društvu se telovadi v 17 oddelkih. — Vaditeljski zbor šteje 16 članov In sicer 6 vaditeljev, 6 pripravnikov in 4 pomočnike. — V celem Irtu se Je telovadilo v 533 urah s skupnim obiskom 18.09* ali povprečno 338 telovadečih n* urn Društveno premoženje se Je v m'nu!em letu zvišalo za 13.418 K 88 vin. — Novi odbor se Je sestavu sledeče: starosta dr. Vladimir Ser-nec podstarosta Ivan Tomažič, načelnik Fran Ilich: odborniki in od bomlce: Franlo Majer. Franio P* šek. Viktor Perne. Perdo Babič (omdJarV Jože Hren. Josip Hva-lenc Bernard Naglič, načefnlca ženskega oddelka Franla Holčeva. te* članici Zvonka Krajnčeva ht Stana Nabrgoieva. , Umrl le v tukajšnji bolnld 1« t. m bivši advokat, predsednik raškega Narodnega veča dr. Aaarej Bakarslč. Celie. Planinski ples. kl gs le priredita zadnjo soboto Savinjska podružnica Slov. plan. društva, je Izborno uspel V plesni dvorani, kl le bila okusno opremljena, »o prevladovale naše narodne noše. Manjkalo pa ni tud« dritglh slovanskih noš. Pri plesu > svirala godba Ir Maribora. Figuri-rane plese Je vodil član Savinjske podružnice g. dr Kloar. Prireditev ki te bila res krasna, ostane udeležencem gotovo v lepem spomlno. Krntevna sktmltta Cefte Društva zasebnega uredništva za Slovenijo sklicuje svoj redni občni zbor na nedello dne ?3 lanuarla dopoldn« ob 10 uri. Zborovanje se vrši v hotelu orl »Kroni«. 7 v er. a trgovskih nastnvlfencev krnlevna skunfna CeJte. Ima svo* redni občni zbor v nedelto dne 25. t m. ob 14 (?.> uri popoldne v prostorih hotela »Krone« v Celiu. Gledališče. REPERTOAR L.IURL.IANSKEGA GLEDALIŠČA. Oper a; 22. Jan.: Sanje (balet) abon. E (četrtek): 23. jan.: Rusalka, abon. C/2 (petek): 24. Jan.: Mignon, abon. B (sobota); 25. jan.: Rigoietto. izven abon. (nedelja): 26. jan.: zaprto (pomedeliek); 27. Jan.: Mignon. abon. A (torek); 28. Jan.:Boheme. abon. E (sreda). Drama: 22 jan.: Hlapci, uradniška predstava. izven abon. (četrtek); 23. jan.: zaprto (petek); 24. jan. Nočni čuvaj. abon. D (sobota) ; 25. jan.: por>oldne Pepelka, Izven abon. (nedelja); 25. jan.: zvečer: Nočni čuvaj. Izven abon. (nedelja); 26. Jan.: Korenček; Ženitev, abon. D (ponedeljek) 27. jan.: zaprto (torek); 28. jan.: Brezdno. abon. C (sreda). G. Anion Danilo le gostoval t« dni na zagrebškem kazalištu v »Revizorju« kot Jubilejni predstavi v proslavo 35 letnice Mibajla Markoviča. Oosp. Danilu le bil poklonjen velik in lep lovoriev venec z narodnimi trakovi. Ocene o nlugovem nastopu so v vseh listih laskave. Z led-nakim uspehom le gostovala na Isti večer tudi ga Pavlovič tz Beograda Društvena in uradna obvestila. Pevski zbor »Glasbene Malice« priredi v soboto dne 7. svečana svol običalni zelo prillubllenl plesni •. en-ček v Narodnem domu. Pristne slo vanske narodne noše dobrodošle! Oddelek za narodno bramho deželne vlade za Slovenilo in komisija za teriatve proti bivšemu crariu se le preselila dne 19. t. m. iz prostorov vladne palače v dekliški licel na Blelveisovi cesti. IJrad oblastne zaščite d ec e I« mladine za Slovenilo v Liuniiant se le preselil Iz svolih dosedanjih prostorov v deželnem dvorcu v poslopje deželne vlade na Blei\veissovi cesti št. 10. H. nads., sobi št. 18 jP 19. Zaradi preselitve ne soreiema strank do 42. tm. — Oblastna zaščita dece In mladine za Slovenilo v Ljubljani. Zveza oblačilne strok* za Slovenilo v Ljubljani priredi v soboto 24. tm. veliko plesno zabavo v gorenjih prostorih Narodnega doma. Vstopnice se dobe Šclcnburgova ul. št. 6. II. nads. ter na dan prireditve pri blagajni. Dijaštvo. Tov. filozofi! Po naročilu, danem na sestanku 21. tm. v »Akad menzi«. skllcuiemo sestanek vseh filozofov na petek. 23. t m. ob 11 *ri v zbornici dežel, dvorca. Zadeva važna — pridite vsi! Cok, 2ig<,n. Frilar Zloraba dijaških gledaliških vstopnic. Prt večini elrdaiišKlb pred stav. osohito Pri premilrrah. »e le na dan predprodale pol ura no otvoritvi blagaine ne dobi niti enega rar-terneva stojišča več. Ce na orideš na večer v gledališče, dobiš od ravnih elementov vstopnic knhkor hočeš. seveda ne za 2. temveč z* 6-8 kron! Opozorili bi zato gledališka vodstvo da ne hi dat&lo posamezni kem pri hlagaini kar do 15 vstopnic za partemo stojišče ker le tudi obilo dilskov kl nimajo tako polnih žepov. da hf daiall za Parno kond rta stoflšču 6-8 K IZGNANI VERlZNlKI IN 11110» TAPCI. Centrala urada zoper verižnlke navilalec cen tn tihotapce le Iz I.jub-llane izvnala sledeče verižnike in tihotapce, kateri nimajo domovinske pravice tukal tn niso naši držav-liani ter nimajo po zakonih dopustnega posla: Odpravilo se le proti Jugu: 1. Josipa Ouanina. mesarja ta Tržiča (Monfalcone) s soprogo Emo. katera sta verižlla In tihotapila v Llubttani In proti zasedenem ozemliu. 2. Marcello Polflcardl. znano ve-rižnico. ki le prlhalala od 1915 leta vedno tedensko po l do 2 krat v Ljubljano v »trgovinske svrhe« Imela le v Ljubtlani stalno plačane* sobo. 3. Marila Žiberna Iz Tomaja Je tudi prihajala redno z manutakturnim blagom In se vračata v zasedeno ozernllc » klobasami In tobakom. 4. Nek Živec i2 Trsta le »trgoval« proti Trsta z našim denarjem. Nerad le šel proti Trsta, kamor ar |e odpravil uradnim potom, ket trdilo nlegovi znanci, da ga išče tudi tržaško deželno sodišče radi hudodelstva tatvine. 5. Pred nar dnevi te prišla znana tlhotapka Slavec Alolzlla iz Sežane v Ljubllano. Ob prihodu !o le spre-lel detektiv na kolodvoru In spremil s prvim vlakom nazai do ver-da. kler si le morala nabavit’ vozni listek v Sežano. 6. Fdvard Bosnar iz Stare vasi okr. Brežic* le hotel tihotapiti tobak proti demarkacijski črti Vstavil ga le nek redar In odvzelo se mu te 97 zavojčkov tobaka Da uide kazni Je hotel podkupiti redarta. a to s« le le stalo da se ga te prijavilo "ele finančni oblasti, marveč tudi državnemu pravdništvu. KJE LE2l DENAR IZ AMERIKE? Pred nekaj dnevi so nekateri slovenski Usti objaviil pritožbe, da se poš liatve denarnih nakazil ameriških Slovencev vrše z velikimi zamudami in zelo neredno, ter da posebno mnogo nakazil od nikoder ni. V tej stvari nas naproša dr Ivan čeme. ki ie v stalni zvezi 7. raznimi bankami v Ameriki, dc nal objavimo sledeče pojasnilo: Po razpadu stare monarhije in končani svetovni vojni proti konci* leta 1918. »o ameriški Slovenci pričeli pošIHafl denar preko raznih držav v Jugoslavijo. Tudi 90 pričele takrat prih* Jati razne denarne pošlljatve. K 9* se nabrale v Ameriki z* časa volnih let. Precej tega denarja ir bilo na potenega vsled starih bančnih zvez preko Nemčije, nekai malega preko Švice. Franclje In Anglije. Naši ljudje zunaj »o pač mislil? da so pri nas v srednji Evropi ureiene razmere In da bode tudi pošta že redno r>o-slovala. kakor je to pač zunaj vedno. O vsem tem še danes ne more biti govora. Direktnega prometa denarnega nimamo niti z bivšimi centralnimi državami, niti z antantnimi tako. da se vsa nakazila vrše le potom bank. med katerimi Je za ameriška nakazila najvažnejša Prva hr-vatska Stedionlca v Zagrebu. Potom te banke pošilis največ nakazil v hteoslavjjo tur1' Frank Sakser v Newvorku. Sredi leta 1918. ko so pričele prihajati pošillatve ameriške, je ta zagrebška banka prelela Iz Nemčije veliko množino nakazil, tako. da Kh takrat ni mogla podelati, posebno, ker fih je bilo vslcd malih nakazilnih zneskov mnogo tisoč Še !z leta 1915 tn kasneje. Nakazila so prlhaiala dan za dnem In delo Je vsled omejenega števila osobja za-staialo bok! In boli. dokler nt potem bančni štrajk delo popolnoma za dva meseca ustavil. Za tem štraj-kom je prišel tiskarski In pomanjkanje tiskovin, nato markiranje denar- ja Itd., skoro nepregledna veriga ovir. Sedal pa se pridno podelujejo nakazila, ter se Izvršitev onih za Slovenilo Izroča Ljubljanski kreditni banki, da lih ona razpošilja. Mo» reb*Ti b* bilo umestno objaviti v H« s*ih v oglasnem delu številke nakazil. ki sr> že tu s *e niso mogla prid na vrsto, da bodo oni. kofih nakazil-ne številke niso že pri bankah, nakazila v Amerik« urgirali. ter se n* ta način doženr kle Je denar ostaL S tem bi se vsem. kl težkr. čakaj* na te novce, naihitreje pomagalo. LJUBLJANSKI 7UPAN IN URAD« NlSTVO. Uradnik nam niše: Te dni se t* zgodil slučal. kl ni več sliiča« in o katerem le treba lavno govoriti. Akcijski odbor narodno-stanov«kih organizacij sM te izbral Iz svote srede dva zastonlka v knmisilo za do«očevanlO cen ž'vHenskim potr*-Mdnam. Llubllanski župan le en*»aa izmed teh zastopikov narodno stanovskih organizacil. ki šteleio oknnt 40.000 konsumentov. odklonil: — odkloni! ga »e «7 razloga, češ uradnik s’ v uradu ostani — za lavna orašanja pa se n« brigal’ Nas tukal prav nič ne brbra kal Imata g. Hitar ta dr. Tavčar osebno med sehoi. nas zanima »tališče, kl ga te v navedrem slu-čatn zavzel dr Tavčar kot Itnbhan-skl župan. Slovensko uradništvo «1 nafodločnele prepovedule ošabni ton v katerem govori 7 akcitekira odborom naših stanovskih organizacil ^toven>»kn uredništvo, ki ie bil* dosle« naiudanelš« sluga dr Tavčarjeve »franke, ne more ta ne sme molče preiti delstva. da mu IJubllan. župan odreka pravico udeleževati s« lavnih akcil. v Vaterlh gre za njegov« eksistenčne pogolc. Dr. Tavčar v teorffi kigoslnvanstcl demokrat, v praksi pa natvečH reakcHonare* vreden dr. Šušteršič*, ki te rekel, d* uradnik same žre. le v tem slučant ookezal svole nravn miŠHenfe • uradniku — ta nam le s tem zado« votftvo potesnk kakšno stališč* Ima slovensko aradnlštvo zavzeti pri bodočih volitvah. Zaveden urad-nth 7 dr Tavčarjem ne more Iti NŠ& Bodrtčii* lota NSS. »e vrli vsal petek od pol 8 ure zv. nanrei Sl jpodnfih prostorih Nar. doma. Predavalo naši nalboiiši duševni delavci o vseh tekočih dnevnih še boi« pa a principilelnih ta orogramatičnftl vprašanjih. Vate v govorništvu! Pd predavanlu dlskasila ta debata. Vs€ člane in somišljenike nulno vabimo« da %r teh večerov zanesMK* ta čim Števllnele udeležuleta ker so veliko-ga vzgolnega ta poučnega pometi* za vsekeea posameznika._____________ Drobiž. • Nov! Jeruzalem. Kakor tHfefi angleški listi, s* >e zopet Izprožil* misel da se leruzalem na novo sezida. Glavni Inžener mestne občin* v Aleksandriji j« Izdelal v to svrho načrt, katerega »ta odobrila general Allenbv In ieniznlernsKl mestni svet. Po tem načrtu na bi šla glavna ulica v Jeruzalema od Jafskih * rat d« samostana Losoba in Širok* naj fcf bila 40 m. Med druriml projektiranimi ulicami nai bi bila ena ie 30 ni široka, vse ostale «>a PO 3 m. V bližini »Irske sirotnišfiic? Je prolektf-ran mestni park. v nekem drugem delu mesta pa otroško igraHšče • Proti milostnemu postopanj* sodišč. Na skupščini policistov Velikega Berlina je fc-Ma sprejeta resolucija. v kateri se protestira proti pretiranemu milostnem« postopanju sodišč Resolucija Izjavlja, da te to postopanje eden vzrokov »trašneg* pomnnževania zločinov1, kar »e opaža zlasti v Berlinu, kter se le šte\H-pt<*knm Rovanom In našel takisto samo za-kHeniena vrata oklevate s< vil nato pred kavarno v sosednji ulici, kier sta bila večkrat sedela s Križaietn. Rila le polna gostov, vzllc pozni uri. na cesto je udarjal vznemiri en hrup in zapovrstjo par vzklikov k| sp zvabili gTofa da le naglo vstopil ter sedel v kot. Ni se b*l zmotil, vsi tl ljudje so govorili o nesreči: že prvih par besedi, ki jih je prestregel, ntu le pokazalo, da vedo skoraj vse. gotovo pa več od niega. Navzočih je bilo dosti znancev, vmes nekaj gospodov z razbile veselice: njih razgovor se ie prihudil takoj oh erofnvem vstopu r>n?tcc 'c spoznal po splošnem stikanju glav, da ie moral slediti prizoru med Doro in Nino pomemben epilog; tač-konl ga j* pozdravil z vidno zadrego. in hudobno zmagoslavni pogledi dveh. treh mladinskih volvndov ga pač ne hi bil! mogli razveseliti. Če hi bil mislil nase. Toda on ie bil le nestrpen, ker ni našel takoj pripravnega človeka, da bi ga izprašal. Par žrtev ga je odpravilo, češ, da ne vedo ničesar ter sami poizvedidejo. kaj '*n kako. In vendar so frčali po vsei kavarni odlomki zgodbe, tako nezaslišane, da ni veriel svolim lasi-nlm ušesom, dokler ni prisedel k nipmu prntpcnf PoM;.,r>v ,r> variš, kf je potrdil vso povest In mu jo razložil v celoti Egon le bil menda že dolgo čakal nocojšnje prilike, zakaj drugače je bilo težko dobiti Vido izpod očetovega nadzorstva. Odvedel le siroto neš. po nenavadnih ovinkih, m jo zavlekel nazadnje v stransko ulico, kier ie imel naieto pritlično soho za za orgije In pijanstva. Izprva mu ie sledila, nič hudega ne sluteč, po-zneie pa io le spravil s svoiim čudnim govorieniem v čedalje večio osuplost: našle so se priče, ki so potrdile. da se ie V tisto ulico že branila Iti. Ali Egon le bil pripravljen na vse. Ulica le bila temna, ljudje so le redko hodili tam skoz.j. Ko le privedel dekle dr svoieva brloga jo je popadel in nehnil v vežo: kriknila le ter «e hranila, kar je bilo takisto dokazano. ZapeHfvec se ni dal onla-ŠIM: priprl je hišna vrata za seboj, da h! io tem bolje nemoteno zvlekel v sobn • on trtnih zmede- nih Izpovedbah si le že tam, na hod- r-P M dn”nlU r»7nc podlosti S ka- teriml Je hotel streti njen deviški odpor. Toda Vida je bila tako prestrašena in v svoji neizkušenost! tako divja, da je vsa ponorela: kričala je. klicala na pomoč ter obdelovala Egona z ol roškimi peščicami, ki so pustile na niesrovem maloprid-ohličiu zelo temeliife sledove Prebivalci hiše so se vznemirili; pobalin je izgubil pogum In zbežal sam prvi: nesreča ie hotela, da sta tekla oba v eno smer. Takrat pa ie nadaljeval profesor, sp ie zgodilo tisto nepotrebno In bedasto naključje, ki ga ne manjka v nohenl človeški isto-rlji. Sosed, star zlatožilnik. putikar In krehač. nekakšen penzlicnlst. ki v svoji mladosti gotovo ni bil nič boljši od StnnčiklasovegB pobalina In ea je vendaT sovražil radi nočnega razgrajanja na smrt ter že dolgo prežal nanj. je bil slišal hrup bt planil. da bi ju zasačil AH le imel Vido res za vlačugo ali se je zlobnež ve-doma zlagal, kdo ve; udrl jo je za njo In za niim po ulici, kar so mu dale trhle kosti, vpiioč na vse grlo, noj ju drže. ker sta doprlnašala nesramnosti za hišnimi vrati! Kdor pozna plemenitost človeške nature, sl lahko misli, da ie bilo lovcev takoj le-gllon: zastopniki vseh sloiev fn stanov so sl nabrusili pete, da bi maščeval! oskrunjeno moralnost našega mesta, mantkaln til niti delavca, nitj gospode, svnfrndnmlslec ie sopihal bok ob boku z ogorčenim kapucinom. Po kratkem begu sta bila zločinca obkollena. tenena. zlasana In predana očesu postave, ki le proglasih nad nifma odpravo osebne svobode ter fu odgnalo sredi odobravanja stoglavc množice na bližnji komlsariiat. Kaj le pretrpela Vida « »vi/je*« aicu na tej sramotni potjj pač ni težko uganiti! Gospod policijski komisar je seveda takoi sro-zna! Egona, toda kot človek druge poli« tlčne struje — ena izmed Smučik losovih »šahovskih potez« je bila spravila njegovega brata pred leti ob' kruh in poštenje — ie hotel izlizati veliik trenotek do dna. Vzel je oba-dva »na protokol«; Egon le nekaj mevža!, in Vida se Je opravičila brez težave, sai ii Ie moral vsak verjeti. Nato ie spodil niega domov, žnio na je bil zelo obziren: tolažil jo je. da bo »baraba« zaprt, in jo pnslai nazadnje. ko so razgnali množico pred vrat}, na svoje lastne stroške v iz-voščeku domov. Vsj ti podatki sS(l?arc!ar v zavitkih po */» in ’/» kg. Tovarnai MO tpt. Srama. Sol.SB za Slovenijo e Podirata MO »It so Otavnl trg Stev. . Jugoslovanski kreditni zavod v Marijin trg § Wolfovu ulica 1 — Fethuinica v lluiski Ljubljani Soboti čistih brez odbitka rentnega davka. obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljena septembra 1919« Prometa v prvih treh mesecih nad 10,009.00.0 kron. Neposredno pod državnim nadzorstvom.