Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/« leta 00 Din, za '/• leta 45 Din, mesečno 16 Din; za InO' zemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 89. Uredništvo in upravnlštvt je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. St. 25-53. fvhaia vsak torek, če-laff(3|a trtek to soboto Ljubljana, sobota 8. avgusta 1936 Cena « VSO Priznanje našemu človeku! Le slabo plodna slovenska zemlja je že davno prisilila slovenskega človeka, da je moral trdo in veliko delati za svoj kruh. In naš človek je tako tudi delal in se tega dela tako navadil, da mu je postal že del njegove nature. V tem je tudi vzrok, da so bili naši delavci od nekdaj znani kot dobri in vestni delavci in da so se zato tudi povsod v tujini uspešno uveljavili, pa naj so delali v rudnikih Vestfalske, v velikih tvorni-cah Amerike ali v rudokopih Francije in Belgije ali pa si kot sezonski delavci in kot gozdni delavci služili kruh v Nemčiji, Mad-jarski in Romuniji. Naš človek je pri delu vedno postavil svojega moža in zato se je Slovenija kljub svoji agrarni pasivnosti vendarle dokopala do skromnega blagostanja. In ker je delavnost slovenskemu človeku že nekako prirojena, zato so ostali zvesti tej lepi navadi tudi oni Slovenci, ki so si dostikrat le s stradanjem in največjimi napori priborili malo boljši socialni položaj. Zato so bili tudi že pred vojno naši inteligenti na glasu kot zanesljivi in dobri delavci in marsikateri od nijih je dosegel tudi v Avstriji že najvišja mesta, ki so bila sicer takrat navadno pridržana le aristokratom. Predaleč bi zašli, če bi tu imenoma navajali vse Slovence, ki so le s svojim znanjem in s svojimi sposobnostmi prišli do najvišjih mest, pa to ni niti potrebno, kar so ti Slovenci med nami itak dovolj znani. Prav tako pa so se tudi v gospodarskem življenju izkazali Slovenci kot sijajni delavci. Nikakor ni le slučaj, da je v Jugoslaviji edino v Sloveniji trgovina res v slovenskih rokah in da so Slovenci, ki so skoraj vsi brez izjeme začeli le kot navadni trgovski vajenci, mogli docela obvladati trgovino v naših krajih. Tudi ta uspeh slovenskih trgovcev je bil dosežen le s solidnostjo, s strokovnim znanjem in z neumorno delavnostjo. Enako pa morejo tudi slovenski obrtniki ponosno pokazati na svojo pot. Tudi večina njih je začela čisto od spodaj, brez vseh zvez in brez vsakega kapitala in vendar so polagoma imeli dobre delavnice in marsikateri je mogel svojo delavnico izpremeniti tudi v industrijsko podjetje, ki more z uspehom tekmovati tudi z vsako tujo konkurenco. Baš te dni nam številne podeželske razstave, kakor v Škofji Loki in preje v Novem mestu, Št. Vidu itd., dokazujejo, kako dobro se je znal naš človek uveljaviti v gospodarskem življenju in kako je znal v obrtu, industriji in trgovini najti nadomestilo za agrarno pasivnost svoje dežele. Samo z napornim delom, reči moremo celo z večnim garanjem, si je mogel naš človek ustvariti to nadomestilo. Zato pa je tudi že čas, da se temu delu našega človeka da že enkrat dolžno in pravilno priznanje. Ne mislimo pa pri tem na nobene lepe besede in na nobene posebne nagrade, temveč na priznanje, ki ga naš človek krvavo potrebuje, da bo tudi v bodoče njegovo delo uspešno. To je, da se že enkrat upoštevajo njegove zahteve in da se njegovi predlogi začenjajo tudi v resnici iz- vajati. Pri silnem razočaranju, ki ga je naš človek že doživel, pač ni med nami aktivnega gospodarskega človeka, ki bi stavljal predloge le za kratek čas, temveč vsak predlog, ki pride iz vrst naših delovnih ljudi, pride le zaradi resnične in neodložljive nujnosti tega predloga. Devetkrat si premisli naš delovni človek, kadar postavlja svoje zahteve, kadar pa jih postavlja, so te zahteve tako utemeljene, da ni drugega kakor da se v celoti sprejmejo. Pa še eno priznanje zahteva naš človek, da se že enkrat vpelje red tudi v našo centralno upravo. Polovica vsega dela naših ljudi gre v nič zaradi tega nereda, za polovico pa bi bili tudi na boljšem, če bi bil ta red že enkrat dosežen. Naš človek, ki je od nekdaj vajen reda, ne more v neredu delati, on nereda sploh ne more razumeti. Zato tudi ni za našega človeka nič bolj obupnega, kot to, da se nikdar ne more zanesti na to, da ne bo lepega dne neka nemogoča in zato tudi nepričakovana odredba ovrgla vse njegove račune in kalkulacije. Zato pravimo, da se naj da delu našega človeka vsaj to priznanje, da se bo res spoštovalo njegovo delo in da se ne bo oviralo z nepremišljenimi in nepričakovanimi predpisi. Vsej državi in vsemu narodu je v korist to delo, zato se naj tudi poskrbi, da se bo moglo to delo nemoteno in v redu izvajati. Naš vedno delavni človek ima pač pravico, da to tudi zahteva! Zaščita dolžnikov in na Češkoslovaškem Poročali smo že, da so se na Češkoslovaškem odločno lotili vprašanja davčne reforme in da so bili v tem pogledu že doseženi prvi pozitivni uspehi. Sedaj pa bo na Češkoslovaškem izdan tudi nov pravilnik o izvajanju eksekucij ter bo moglo sodišče odrediti tudi drug način eksekucije, kakor jo predlaga upnik, če dobi sodišče prepričanje, da je mogoče brez škode za dolžnika tudi na drug način zadostiti pravicam upnika. V razlagi tega novega določila se pravi; »Poleg primerov, ko upnik po nepotrebnem izbere večje šlevilo eksekucij, se dogaja tudi to, da se upnik odloči za takšen eksekutiv-ni postopek, ki more povzročiti tudi nepotrebne gospodarske izgube, pa čeprav bi se mogel zadovoljili upnik tudi z drugimi manj škodljivimi eksekutivnimi sredstvi. Če je takšna nepotrebna gospodarska izguba verjetna, je sodišče dolžno, da pred stavljenjem svojega predloga zasliši upnika in preišče, kako bi se mogla zadeva urediti tako, da bodo varovane tudi koristi dolžnika, ne da bi upnik imel pri tem škodo.« To načelo bi bilo treba usvojiti tudi pri nas, zlasti še, ker je že notorično, da so danes dražbe v prvi vrsti v korist onim hijenam, ki iz nesreče bližnjega kopljejo kapital za sebe. Kako pravilna je češkoslovaška reforma, naj pokaže nekaj vzgledov iz našega praktičnega gospodarskega življenja. Lesno podjetje na Gorenjskem je imelo velike terjatve do države, bilo pa je dolžno neprimerno manjšo vsoto na davkih državi. Ker ni dobilo denarja od države, tudi ni moglo plačati davkov. Toda ta vsakemu objektivnemu človeku docela jasen argument ni veljal in podjetje je šlo zaradi neplačanih davkov na dražbo. Dolžnik je bil s tem uničen — ker je prodajanje na dražbi že danes identično s prodajanjem v brezcenje —, pa čeprav je bil dejansko aktiven, čeprav je njemu tisti, ki ga je pognal na dražbo, več dolgoval, ko on njemu. V takšnih primerih bi moralo imeti sodišče pravico in dolžnost, da zaščiti dolžnika in da dovoli dolžniku odlog plačila, dokler ne dobi sam plačane svoje terjatve. Že celo pa bi moralo veljati, kadar gre za upnika, ki je sam dolžnik dolžnika. Pripetilo se je nadalje to, da je bil pognan "a dražbo velik posestnik, ker pač ni mogel poravnati svojih obveznosti. Toda če bi mogel la posestnik podrobno razprodati svojo zemljo, parcelo za parcelo, njivo za njivo, bi dobil toliko,-kolikor je znašal ves njegov dolg in še bi mu nekaj ostalo, da ne bi bila njegova gospodarska eksistenca čisto uničena. Toda upnik mu ni hotel dovoliti podrobne razprodaje, temveč je hotel imeti ves dolg plačan naenkrat. Zato ga je brezobzirno pognal na dražbo. Posledica tega je, da bo prodano premoženje posestnika v brezcenje, da ne bo z vsem izkupičkom plačan niti njegov dolg, dolžnik pa bo gospodarsko čisto uničen. Niti upnik ne bo prišel na svoj račun, razen seveda, če bo sam kupil posestvo in sam napravil to, kar je dolžniku preprečil. Ali pa ni v tem primeru upnik prav grdo špekuliral na nesrečo dolžnika? Ali ne bi bilo v tem primeru umestno, če bi sodnik dovolil dolžniku podrobno razprodajo posestva, seveda z vso potrebno varnostjo za upnika? Prav pogosto pa so se dogajali tudi tj primeri. Kmetovalcu, ki je bil dolžan, so se zarubili in pro- dali voli, ko jih je še sam potreboval na polju. Pripetilo se je celo to, da so se prodali kmetovalcu voli po 1 Din za kg žive teže, ko je bila tržna cena najmanj 3 Din. Ali se to ne pravi brezvestno uničevati kmetovalca? Ali ne bi bilo samo pravilno, če bi imel sodnik pravico, da bi dražbo volov odložil na jesen, ko kmet itak. proda živino? In ali ne bi bilo samo pravično, če ne bi bila dovoljena prodaja živine po ceni, ki je tako zelo izpod najnižje tržne cene?! Nihče ne zahteva, da bi moral biti upnik oškodovan, toda nikakor ne gre, da se dela dolžniku gospodarska škoda, da se s strogim postopanjem in z brezobzirno eksekucijo zahteva od njega, da plača dejansko dvakrat, trikrat več, kakor pa je dolžan! Zlasti v sedanjih težkih gospodarskih časih bi bilo tudi na strani upnika potrebno nekaj uvidevnosti. Opozorilo ljubljanskim okoliškim trgovcem Če je kdo od trgovcev mnenja, da mu je davčna osnova previsoka, potem more osebno pred davčnim odborom na dan, ko se obravnava njegova zadeva, proti tej odmeri ugovarjati. Priporočamo pa tudi vsem tem trgovcem, da informirajo pravočasno o svoji zadevi enega od gg. članov davčnega odbora, ki so: Jernej Logar, trgovec v Št. Vidu, Ivan Rant, trgovec v D. M. v Polju in Joško Jelačin, trgovec na Rudniku pri Ljubljani. Vsem trgovcem pa toplo priporočamo, da zberejo kolikor mogoče natančne podatke o poslovanju konzumov z nečlani in o delovanju krošnjarjev. Navedejo naj tudi, koliko blaga so ti prodali in za koliko je padel zaradi tega zaslužek trgovcev. Navedite tudi, koliko so občine prodale moke in koruze, ki je namenjena za pasivne kraje. Vse te podatke izročite v pisarni Združenja trgovcev za Ljublja-no-okolico ali pa članom davčnega odbora, ker bodo ti na podlagi teh konkretnih podatkov mogli mnogo laže braniti interese trgovcev. Kdor bi si bil v kateri zadevi še na nejasnem, naj se obrne na Združenje trgovcev za Ljubljano, okolico, kjer dobi vse potrebne informacije. Razprave pri davčnem odboru za ljubljansko okolico Davčna uprava za Ljubljano-okolico naznanja, da bodo razprave pri davčnem odboru po tem načrtu.. Trgovski odsek: 11. avg. 1936: Brezovica, Dobrova, Dobrunje, Dol (skupno 116 primerov). 12. avg. 1936: Grosuplje, Ig, Ježica, Log (97 primerov). 13. avg. 1936; Medvode, Polje, Rudnik, Šmarje (99 primerov). 14. avg. 1936: Št. Jurij, Št. Vid, Tacen, Tomišelj, Želimlje (105 primerov). Gostinski odsek; 17. avg. 1936: Brezovica, Dobrova, Dobrunje, Dol, Grosuplje, Ig, Ježica, Log, Medvode (143 primerov). 18. avg. 1936: Polje, Rudnik, Šmarje, Št. Jurij, Št. Vid, Tacen, Tomišelj, Želimlje (123 primerov). Obrtni odsek; 19. avg. 1936: Brezovica, Dobrova, Dobrunje, Dol, Grosuplje (115 primerov). 20. avg. 1936: Ig, Ježica, Log, Medvode, Polje, Rudnik, Šmarje (104 primeri). 21. avg. 1936: Št. Jurij, Št. Vid, Tacen, Tomišelj, Želimlje (89 primerov). Zdravniški odsek; 22. avg. 1936: Vse občine (28 primerov). Industrijski odsek; 22. avg. 1936: Vse občine (8 primerov). (Vseh primerov v srezu je 1027.) Nadaljnje razprave pred davčnim odborom v Ljubljani • Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša, da se ; bodo pred davčnim odborom obravnavali predlogi davčne uprave še za naslednje pridobitne stroke; dne 20. avgusta ob pol 9. uri: lekarne; istega dne od 10. ure: stavbeniki, prevozniki, špediterji, kavarne, delikatese in vinotoči ter gostilne, hoteli itd. črka A—-L (stare Ljubljane). dne 21. avgusta ob pol 9. uri: gostilne, hoteli itd. črka M—2 in vse priklopljene občine. dne 22. avgusta ob pol 9. uri: Tovarniška in industrijska podjetja. K razporedu razprav pred davčnim odborom Vse ljubljanske trgovce opozarjamo, da se obračajo v svojih zadevah na one člane davčnega odbora, ki bodo zastopali davčne zavezance na one dni, ko se obravnavajo njih zadeve. Člani davčnega odbora so si razdelili posle takole: Trgovinski odsek; 10. avgusta: Verbič — Fabiani, 11. avgusta: Verbič — Fabiani, 12. avgusta: Verbič — Fabiani, 13. avgusta: Verbič — Fabiani, 14. avgusta: Verbič — Fabiani, 17. avgusta: Vidmar — Bahovec, 18. avgusta: Vidmar — Bahovec, 19. avgusta: Verbič — Bahovec, 20. avgusta; Verbič — Bahovec, Industrija: 22. avgusta: Vidmar — Miklauc Žane. Angleški uvozniki protestirajo proti našemu omejevanju angleškega uvoza Iz neklirinških držav se nne uvoziti zaradi naših uvoznih omejitev samo polovica lanske količine. Ker je bila ta količina do 25. ju-nija, ko je stopila uvozna omejitev v veljavo, iz Anglije že uvožena, je skoraj ves nadaljnji uvoz iz Anglije nemogoč. Zato so velike angleške firme proti tem uvoznim omejitvam ostro protestirale ter se pri tem sklicujejo na trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Anglijo 12. maja 1927 in ki jo je sedaj, kakor trde angleški uvozniki, Jugoslavija kršila. Pri tem se sklicujejo zlasti na naslednje določilo pogodbe v čl. C: »Ne bo se uvedla ali vsilila nobena prepoved ali omejitev uvoza na katerokoli blago, ki je proizvedeno ali izdelano na ozemlju ene od pogodbenih strank, če gre to blago iz ozemlja' ene v ozemlje druge stranke in najsi bi prišlo iz kateregakoli kraja in da se te omejitve ne bi enako raztegnile tudi na uvoz podobnega blaga, ki je proizvedeno ali izdelano v kateri koli državi sveta.« Naši odločujoči krogi pa pravijo, da angleški uvozniki ta člen pogodbe napačno tolmačijo. Samopomoč subotiških trgovcev Kakor v drugih mestih Jugoslavije, tako se je tudi v Subotici silno razvilo krošnjarstvo, ki ustvarja trgovstvu neznosno konkurenco. Ker se opravičujejo oblasti, da zaradi pomanjkanja osebja ne morejo dovolj energično nastopiti proti krošnjarstvu, je Združenje trgovcev v Subotici v sporazumu s sreskim načelstvom ustanovilo posebno trgovsko policijo, ki bo preganjala vsako nelegalno trgovino. Organi te policije bodo uradno zapriseženi, svoje prijave pa bodo oddajali direktno sreskemu na -Istvu. Opravlianie več trgovinskih strok Poročali smo že, da ije banska juprava razveljavila odločbo ljubljanskega mestnega poglavarstva, tki je vzelo na znanje prijavo tvrdke Bafe, ki je hotelo z eno samo vlogo prijaviti kar celo vrsto trgovinskih strok, kar pa je v nasprotju z veljavnim obrtnim zakonom. Sedaj je tudi trgovinsko ministrstvo izdalo posebno tolmačenje § 140., odst. 2. Tolmačenje, ki ga je izdalo trgovinsko ministrstvo ipod II. št. 23.613 z dne 23. junija se glasi: Eno načel, na katerem sloni obrtni zakon je, da se more lastnik ene trgovine baviti na pod Meresno kl O pomenu trgovine zadružništva »Vestnik« I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani je v svoji zadnji številki objavil uvodnik »Pomožno delo«, ki ga pri vsej prizanesljivosti ne moremo označiti drugače kot neresno klepetanje. V tem članku neki neznani gospodarski vseznalec razlaga pomen trgovine in nabavljalnega zadružništva za narodno gospodarstvo. Svojo razlago je čisto prikrojil po znani zgodbi o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu. Kadar govori o nabavljalnein zadružništvu, je seveda vse zlato, kadar pa pride na trgovino, pa je vse slabo, ab lagi enega pooblastila samo z' solutno in popolnoma za nič. Vsa eno trgovinsko stroko. Temu načelu tudi ne nasprotuje § 95. odstavek 1. tega zakona, ki pravi, da se more z eno prijavo prijaviti tudi več strok, ki se po krajevnih navadah opravl jajo skupno. § 140., odst. 1., pooblašča trgovinskega ministra, da določi seznam trgovinskih strok, ne pooblašča ga pa tudi, da določi obseg vsake stroke. Obseg strok, oziroma s katerimi predmeti morejo trgovati trgovci posameznih strok, se določa po krajevnih navadah posameznih krajev. Ce je torej kije običaj, da se opravlja več strok obenem, potem to ni več strok, temveč ena stroka. Pooblastila, oziroma dovoljenja se morejo izdajati samo za več predmetov ene stroke. Če hoče lastnik takšnega pooblastila oz. dovoljenja, prodajati tudi druge predmete iste stroke, mora v smislu § 140., odst. 2., obrtnega zakona prijaviti razširjenje svojega pooblastila oz. dovoljenja tudi na te predmete svoje stroke, če pa •želi, da se bavi s posli tudi katere druge stroke, trgovinske, potem mora brezpogojno zaprositi, da se mu izda novo pooblastilo oz. dovoljenje za to drugo stroko. Oseba, ki želi, da se poleg obrt a, za katero že ima predpisano pooblastilo oz. dovoljenje, bavi tudi s posli neke druge stroke, mora vse storiti, kar je potrebno, da dobi novo pooblastilo oz. dovoljenje, dočiin za razširjenje že obstoječega pooblastila oz. dovoljenja za prodajo tudi drugih predmetov iste stroke, mu tega ni treba, temveč zadostuje odlok o razširjenju pooblastila oz. dovoljenja na te druge predmete iste stroke, ki ga izda pristojna oblast ob priliki prijave obrta v smislu § 140., odst. 2., obrtnega zakona. To navodilo je dostaviti vsem kr. banskim upravam v nadaljnje postopanje. njegova razlaga o pomenu trgovine in nabavljalnega zadružništva je s tem zdrknila na tako nizko stopnjo, da bi prav za prav bilo dovolj, če bi se le malo nasmehnili in vse to pisanje mirno prezrli. Ker pa se podobni argumenti o edino rešilni vlogi nabavljalnega zadružništva kar neprestano ponavljajo, moramo tudi omeujene-elanku posvetiti malo svoje mu pozornosti. Članek temelji na zgodovinskem odkritju zagovornikov privilegijev nabavljalnega zadružništva, da trgovina ni več potrebna, ker le posreduje med producentom in konsumentom, ne ustvarja pa novih dobrin. Recimo, da je to stoodstotno vse res, nastaja le vprašanje, , kako pridejo zagovorniki nabavljalnega zadružništva do tega, da se baš oni s to mislijo bahajo. Ali delajo morda nabavljalne zadruge kaj drugega, ko da samo posredujejo med producenti in konsumenti? Kdaj pa one ustvarjajo kakšne nove trgovine? Če se že hočejo nabavljalne zadruge primerjati s trgovci in svoje delo z njihovim, potem more biti primera le v tem, kako posredujejo blago trgovci in kako nabavv ljalne zadruge. 0 trgovcih pravi sam pisec citiranega članka, da posreduje trgovina tako, da »vsakdo lahko na željo dobi blago v najkrajšem času ter vrsto in količino blaga, ki ga potrebuje«. Ali pa je mogoče to reči o posredovalnem delu nabavljalnih zadrug? Kveče-nm za blago, ki je že čisto tipizirano in monopolizirano in ki ga zna prodajati vsak! Vse to posredovalno delo nabavljalnih zadrug dejansko ni nič drugega, ko da izkoriščajo ceste in pota, ki so jih pred njimi utrli trgovci in sedaj, ko hodijo po teh cestah, kriče, da znajo tudi oni hoditi po teh potih. doslej še nismo našli človeka, ki ne bi bil tudi potrošnik. Tudi največji proizvajalec je potrošnik in potrošnik je kmet in delavec, obrtnik in uradnik, trgovec in industrialec ter tudi vsak brezposelnež. Potrošnik ni noben privilegij članstva pri nabavljalnih zadrugah in vsako udarjanje po prsih, češ mi potrošniki, je smešno! A ne samo smešno, temveč tudi gospodarsko nezdravo, kar smo tudi v naši državi že občutili. Tako so bili pri nas časi, ko se je hotela voditi gospodarska državna politika le s stališča potrošnikov. Zato se je takrat uvažala ameriška mast in pšenica, zato so se uvažali drugi deželni pridelki, naš kmetovalec pa niti na domačem trgu ni mogel prodati svojih pridelkov. Ta konzumentska politika pa je šla celo tako daleč, da je prepovedala izvoz živine, da bi s tem prisilila našega živinorejca, da orodaia svojo živino doma pod ceno svetovne paritete. Velikansko škodo je napravila ta politika, zato je morala tudi pasti in danes je že davno prodrlo spoznanje, da se mora voditi državna gospodarska politika s stališča proizvodnje. Izvažati je treba v tujino pridelke, da pride denar v deželo, ker ta čun, ker ima možnost večjega zaslužka. Pri vsem tem gospodarskem procesu pa ni za nabavljalne zadruge nobene vloge, ker se je vse to ne tiče, pač pa pripada tu trgovini važna vloga posrednika, da izravna prevelika nasprotja med interesi proizvajalca in potrošnika. Trgovec s tem svojim posredovanjem skrbi, da ne plačuje potrošnik blaga predrago, ker vedno živa trgovina in z njo zvezana konkurenca ne dopušča, da bi se ene cene dvignile previsoko, na drugi strani pa skrbi trgovec tudi za to, da ne prodaja kmetovalec prepoceni in zato spravi njegove pridelke na one trge, kjer dobi boljšo ceno. Sto in stoletja, tisoč in tisočletja opravlja trgovina že ta važni posel in v tem je tudi oni veliki njen pomen, da še noben narod ni mogel biti brez nje in da je tudi vse drugačni napadi, kakor pa so napadi zagovornikov zadružnih privilegijev, niso mogli streti. In zato bi tudi »Vestnik« storil mnogo bolj pametno in koristno delo, če bi opustil nezrelo filozofiranje o pomenu trgovine ter raje delal na to, da bi moglo živeti tudi na-bavljalno zadružništvo brez privi- denar dviga blagostanje in s tem j legi jev. Šele potem pa bi se mogel pride tudi potrošnik na svoj ra-'tudi pomeriti s trgovci! Slabe strast I n uvoznie prepovedi Težave rasi© tekstilne indmMie pri nalbaw3 bombaža Takoj, ko je bila objavljena prva vest, da se pri nas pripravlja iz deviznih razlogov prepoved uvoza j iz neklirinških držav, so naši gospodarski krogi zahtevali, da se zaslišijo gospodarske organizacije, preden bo ta prepoved izdana. Ta želja gospodarskih krogov pa se ni upoštevala, čeprav je bila vsekakor nad vse utemeljena. Posledica tega je, da prihajajo sedaj na dan slabe strani te uvozne prepovedi. Te slabe strani občuti zlasti naša tekstilna industrija. Surovine, ki jih potrebuje tekstilna industrija, je ta večinoma dobavljala iz držav, s katerimi nimamo nobenega klirinškega dogovora. Tako je naša industrija uvažala bombaž zlasti iz Egipta in Anglije. Posebno egiptski mako-bombaž je bil za Pred novim zakonom o občni carinski tarifi Potrjuje se vest, da je zakonski načrt o novi občni carinski tarifi gotov in da bo v kratkem sklicana konferenca zainteresiranih gospodarskih korporacij, da se izjavijo o tem načrtu. V zvezi z novim zakonom o občni carinski tarifi pa se pripravlja tudi splošna reorganizacija carinske službe v Jugoslaviji. Za to potrebni material se že zbira. Reorganizacija se bo izvedla na podlagi poljske carinske zakonodaje, ki se smatra za najbolj moderno. Upamo, da se bo potem tudi v ipraksi poznalo, da se v resnici uporablja najmodernejši zakon. Pred kosilom spijte vedno kozarec Rogaške slatine! To Vam zboljša tek in pospešuje prebavo. Priporočite enako tudi Vašim odjemalcem! fine tkanine skoraj nenadomest A se to ni čisto res, kajti hoditi, 1 ji v. Ker sedaj naša tekstilna in-znajo celo po teli cestah le ob | dustrija iz Anglije in Egipta bom berglah privilegijev. Več ko polovica nabavljalnih zadrug takoj ne bo znala več hoditi po teh cestah, kakor hitro izgubi svoje privilegije! Kaj pa šele, da bi hodile po novih potili, da bi utirale pot in da bi opravljale ono dejansko trgovino, ki je dvignila cele narode in ki vsakemu narodu prinaša blagostanje! Tudi posredovanje, gospodje zagovorniki privilegijev, je delo in sicer nujno in koristno delo. Pri sebi vrednosti tega dela ne zanikate in vsi brez izjeme, ki ga opravljate, si ga puščate tudi plačevati, pri drugih pa tega dela nočete priznati, pa čeprav sami veste, da je kvalitativno mnogo višje od vašega! Sicer pa še eno vprašanje: Ali je sploh kje nabav-ljalna zadruga, ki ne bi kupovala blaga, ki ga potrebuje, tudi pri trgovcu? Ali pa je kje trgovec, ki bi kupoval pri nabavljalni zadrugi? Ali ni že s tem dovolj ocenjena vrednost posredovalnega dela enih in drugih? Pa še nekaj! Zagovorniki zadružnih privilegijev se silno radi trkajo na prsa: mi potrošniki! Kaj pa je v tem tako slavnega, sicer ni i mogoče od njih izvedeti, ker pač baža ne more več uvažati, ga je začela uvažati iz Nemčije, ki ji je tako pripadla dobičkonosna vloga posredovalca. Praktičen efekt uvozne prepovedi je torej ta, da naša tekstilna industrija ne more direktno dobavljati bombaža, ki ga nujno potrebuje, iz Anglije in Egipta, temveč le indirektno preko Nemčije, kateri mora seveda za to posredovanje plačevati lepo provizijo. Na ta način se je pri nas brez potrebe podražila proizvodnja bombažnih tkanin, kar je v škodo pač vsemu prebivalstvu. Zastopniki naše tekstilne industrije so seveda skušali to slabo stran uvozne prepovedi odpraviti in so se zato obrnili na kmetijsko ministrstvo, da jim ono izda potrdilo, da se mako-bombaž v Jugoslaviji ne more gojiti in pridobivati in da zato tudi ni treba njegovega uvoza na katerikoli način omejevati. V kmetijskem ministrstvu pa so jim odgovorili, da dvomijo, da se mako-bombaž ne bi mogel gojiti v okolici Strumice ali Valandova. Tako bodo naši tekstilni industrialci morali še naprej plačevati Nemčiji provizijo za posredovanje egiptskega in angleškega bombaža. Tako pa smo zopet bogatejši za primer naše malo premišljene gospodarske polilike. Mesto da bi najprej dobro preudarili in se posvetovali s poznavalci našega gospodarskega življenja, kako je mogoče brez škode za našo gospodarsko delavnost omejiti uvoz tujega blaga, izdamo kar na hitro roko uvozno prepoved. A še potem, ko se pokažejo njene pomanjkljivosti v tako očitni obliki, da jih ni mogoče niti več zakrivati, je treba še polno dela in naporov, da se njene napake odpravijo. Posebnost svoje vrste pa je, da v kmetijskem ministrstvu dvomijo, če se more pridobivati mako-bombaž v južni Srbiji ali ne. Mislimo, da je tn vsak dvom in vsako ugibanje odveč, temveč je treba čisto natančno vedeti, ali se more tak bombaž pridobivati ali ne. Nova navodila za sovjetska trgovinska zastopstva Ob priliki zasedanja posvetovalnega odbora pri trgovinskem komisariatu je govoril komisar za zunanjo trgovino Itosengolz o novih nalogah sovjetskih trgovinskih zastopstev v tujini. Njih komercialne naloge so v padanju, v dvigu pa njih naloga o informiranju ruskih izvoznih in uvoznih združenj. Ker se svetovno gospodarstvo vedno bolj oddaljuje svobodni trgovini, je treba trgovinskim zastopstvom priznati velike pravice glede novih pogodb, ki jih bo sklenila sovjetska Rusija z raznimi državami. Glede uvoza mora biti sovjetska Rusija za trdo politiko in gledati je na to, da zbere velike valutne rezerve. Zato mora trgovinski komisariat urediti trgovin ske odnošaje z vsemi kapitalističnimi državami. Te pogodbe pa mo- Politične vesti Državni udar grške vlade je sprejelo grško prebivalstvo mirno, razen delavstva. Liberalni poslanci so proti razpustu parlamenta protestirali, ki da ni bil potreben. Da je položaj v Grčiji primeroma ugoden, se vidi tudi iz tega, da je grški kralj odpotoval na Krf. Grška vlada je aretirala vse grške komunistične poslance ter tudi nekaj liberalnih poslancev, ki so simpatizirali s komunisti in z njimi pripravljali komunistični preobrat. Vlada je nadalje prepovedala vse komunistične časopise. Uvedena je stroga cenzura tako za časopise ko tudi na pošti. Ministrski predsednik Kjuseiva-nov je izjavil, da bolgarska vlada pri prihodnjih parlamentarnih volitvah ne bo nastopila s svojo posebno listo, temveč bodo kandidirali posamezni ministri na svojo roko. Romunija namerava zahtevati odpravo donavske komisije, ker je s sedanjim položajem na spodnji Donavi zelo nezadovoljna. K tej zahtevi pripominjajo nekateri listi, da bo vprašanje prometa po Donavi mnogo težje rešiti ko darda-nelsko vprašanje, ker je podonavsko bolj komplicirano. Italijanska vlada na francoski predlog še ni odgovorila pismeno, temveč je ustno zahtevala še neka pojasnila. Tako vprašuje, če javno izražanje simpatij. z eno ali drugo stranjo v Španiji ne pomeni tudi že nekakšne intervencije, kar je očitno naperjeno proti francoski levičarski agitaciji za špansko vlado. Sovjetska vlada je na francoski predlog odgovorila, da je v na-čelu za francoski predlog o nevtralnosti do španskih dogodkov. Pri morebitnem sporazumu bo sovjetska vlada sodelovala, želi pa, da bi pri tem sporazumu sodelovala tudi Portugalska. General Franco je prepeljal iz Afrike že 10.000 vojakov v Španijo ter bo ž niimi vsak hip pričel ofenzivo proti Malagi. Uporniki poročajo o svojih uspehih pred Madridom, da so njih čete že prikorakale v madridska predmestja. Po vladnih poročilih pa so uporniki na več krajih doživeli neuspehe. Listi trde, da bo kmn.ln orlšlo do odločitve. Ncmska tornedavka »Leopard« je prišla v maroško pristanišče Melila, da varuje nemške interese, čeprav se je Nemčija z versajsko pogodbo odpovedala vsem svojim pravicam v Maroku. L. 1911. bi nemška križarka »Panter«, ki jo je nemški cesar zaradi vkorakanja Francozov v Fez demonstrativno poslal v Agadir, kmalu povzročila svetovno vojno, Ker ima »Leopard« tudi sedaj podobne de-montrativne namene, je vzbudil njegov prihod v Melilo mnogo komentarjev med diplomati. Nemški tovorni parnik »Sevilla« so obstreljevali z neke madridski vladi zveste križarke, ker ni hotel nemški parnik takoj na poziv križarke zapustiti španska vodovja. Parnika pa ni zadel noben strel. Francoske oblasti so ugotovile, da so bila letala, ki jih je dobavila italijanska vlada upornikom, del italijanskega vojnega zračnega brodovja in tudi posadka teh letal je deloma pripadala italijanski vojski. Sedaj je v Tetuanu šest italijanskih, troje nemških in šest drugih velikih letal, ki čuvajo transporte maroških čet v Španijo. Poldrug milijon funtov je baje dala sovjetska vlada španski vladi. Vest pa ni posebno verjetna, ker je morala madridska vlada že šestič poslati v Francijo zlato, da more nakupovati orožje. Zadnja pošiljka zlata je tehtaia 1160 kg. Ministrski predsednik Gembeš se je povrnil z bolezenskega dopusta in je prevzel vladne posle. Italijanski zunanji minister Cia-no odpotuje te dni na berlinsko olimpijado ter bo svoje bivanje v Berlinu uporabil za številne konference z nemškimi državniki. Na indijsko-afganski meji je prišlo do velikega pokoli a Angležev. Baje je bilo ubitih 700 Angležev. Vsi Angleži iz bližnjih kralev so bili mobilizirani, da se zatre upor domačinov. Skozi Sueški prekop se je vrnila italijanska ladja »Sannio«. ki je imela na krovu 470 italijanskih ranjenih vojakov, ki so bili ranjeni v zadnjih bojih. Povratek italijanskih čet iz EUopije je b'l ustavljen, ker so te čete zaradi vedno bolj pogostih etiopskih napadov na italijansko vojsko v Etiopiji neobhodno potrebne. Italijani pa še naprej zanikajo, da bi bdi v Etiopiji kakšni boji ter pra- raijo pripraviti sovjetska trgovin ska zastopstva v tujini, katerih na loga ie tudi da sproti in zadostnoj vijo, da napadajo italijanske čele .•»L.L™,1«' „i>/Ia rt vseli iznre- samo neki »banditi«, s katerimi na informirajo vlado °. , L>Wni bodo italijanske čete takoj ob-a- mernbah, ki se opažajo v svetovni j čunale kakor hitro bo konec de-trgovini. | ževne dobe. Benarslvo Ljubljana dobi posojilo Drž. hip. banke Drž. hip. banka je dovolila ljubljanski občini dolgoročno posojilo v višini 30 milijonov din, ki ga bo uporabila mestna občina za odplačilo dela svojega dolga pri Mestni hranilnici. Posojilo bo, kakor se poroča, 8% in se bo moralo vrniti v 15 letih. Pogoji niso sicer posebno ugodni, saj je pred kratkim dobila beograjska občina pri SUZORu 25 milijonov din posojila po 6%, vendar je pa treba posojilo pozdraviti, ker je z njim dana prva možnost likvidnosti Mestne hranilnice. Da še bolj pospeši normalno poslovanje Mestne hranilnice, bo razpisala ljubljanska občina tudi posebno obligacijsko posojilo, ki ga bodo mogli vlagatelji Mestne hranilnice deloma podpisati tudi z vlogami hranilnice. To posojilo se bo obrestovalo višje, kakor pa se bodo obrestovale stare vloge pri Mestni hranilnici, da bo ž,e zaradi tega uspeh obligacijskega posojila zagotovljen. Ljubljana je zaprosila za posojilo pri Drž. hip. banki že 1. 1934, šele sedaj pa ga je dobila. Dve leti se je zalo sanacija Mestne hranilnice zakasnila, kar je težko zadelo vse naše gospodarstvo. Upravičeno je upanje, da se bo z novim posojilom omogočilo Mestni hranilnici, da bo polagoma začela normalno poslovati. To upanje je tein bolj upravičeno, ker so tu že prvi znaki, da se vrača zaupanje v Mestno hranilnico. S prenosi nedvignjenih obrokov starih posojil in z novimi vlogami znašajo vse nove vloge pri Mestni hranilnici, ki jih je mogoče vsak hip dvigniti, ze okoli 85 milijonov din. Tako 'se je vsaj v skromnih po-četkih vendarle začela sanacija slovenskega denarništva! Znižanje obrestne mere za stare vloge je dovolilo kmetijsko ministrstvo naslednjim zadrugam, ki so pod zaščito: Hranilnici in posojilnici v Metliki od dva ki pol odstotka na 2 odstotka in Hranilnici in posojilnici v Ribnici na Dolenjskem od 2 in pol odstotka na 2 odstotka. Tržiški posojilnici v Tržiču pa je dovolilo obrestovanje vseh starih vlog po 3 odstotke. Padec španske pezete na vseh borzah Takoj po izbruhu revolucije je proglasila španska vlada moratorij za dva dni, ki pa je bil pozneje znova podaljšan in sedaj zopet do 10. avgusta. Za časa trajanja moratorija španska pezeta ne kotira po uradnem tečaju, pač pa se še naprej prodaja v svobodnem prometu. Po vesteh iz Gibraltarja je pezeta v španskem notranjem prometu izgubila že polovico svojo vrednosti. Preje je bilo treba za en angleški funt plačati 36 pezet, dočiin zahtevajo menjalci sedaj 60 pezet. V Parizu ije kotirala pezeta pred izbruhom španske revolucije 1-80, danes pa se dobi za pezeto le 1'30 do 1*37 franka. V istem razmerju je padla pezeta tudi v Londonu. V New Yorku, kjer je na trgu več desetin milijonov pezet, je nastala zaradi padca pezete ined bančniki velika skrb. Tudi na ameriških borzah je padec pezete zelo velik. Ker pošilja madridska vlada za nakup orožja neprestano zlato iz države, se pričakuje, da bo španska pezeta še nadalje padala. • Vse češkoslovaške v tujini za-mrzle terjatve so znašale 31. marca nad 3 in pol milijarde Kč. Gospodarski kontrolor Zveze narodov v Avstriji Rost van Tonin-gen je v posebnem pismu na gen. tajnika Zveze narodov zaprosil, da K f. (P Trgom izpoSnl dolžnost, če na- roči prvič in pomaga plasirali 5Pe2zlt £ii2 za namakanje perila pa ftadcsf terpentinov© milo p e z* i c j ga razreši njegove dolžnosti, ker. ločbo o imenovanju zastopnikov att lA^bJSS 1 b—in6ke"a sveta v banovinskem Povečal se je naš saldo proti Bolgarski za 80.000 na 211.000 din. Zmanjšal pa se je naš saldo proti Italiji, in sicer za 439.000 na 39.600.000 lir. Tudi naš saldo proti Turčiji se je zmanjšal, in sicer za 31.000 na 1.120.000 fr. frankov. kakor marsikatere druge države. Zato je postal finančni kontrolor Zveze narodov v Avstriji odveč. Francoski finančni minister Au-riol je izjavil, da se je od 15. junija vrnilo v Francijo zlata za eno milijardo frankov. »Službeni list« cic. kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. avgusta objavlja: Uredbo o prodaji proizvodov iz državnih rudniških podjetij —Od- cdboru za strokovno nadaljevalne Sole — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Stanje naših aktivnih kli-ringov Naš saldo proti Nemčiji se je v preteklem tednu povečal za 0,3 na 21,07 milijona mark. Italjanska družba za uvoz živine Pod predsedstvom italijanskega kmetijskega ministra je bila dne 18. julija ustanovljena v Rimu Družba za uvoz živine v Italijo (S. A. per rimportazione del bestialne), ki bo imela odločilen Uvajali pa M z izdatno reklamo Delničar & Richter LJUBLJANA vpliv za uvoz živine iz Jugoslavije. Naloga nove družbe je, da regulira uvoz žive in zaklane živine, da ostanejo cene stabilne in da se tudi na domačem trgu ne povišajo preveč. Za predsednika družbe je imenovan Conte Eugenio Faina. Kai bo z bSeisko dražbo Blejski grad in jezero v slovenskih rokah Pod tem naslovom je objavil »Slovenec« krajši članek, v katerem se strinja z našim mnenjem, da bi morala Blejski grad in je-ero kupiti javna roka, to je banovina. Upamo, da bo to mnenje tudi prodrlo in veseli nas, da je tudi »Slovenec« izrekel to mnenje. »Slovenec« pa se je v svojem članku dotaknil tudi vesti, da se tujci živo zanimajo za blejski grad. »Slovenec« je mnenja, da te vesti ne odgovarjajo resnici in da se je on informiral na informativnem mestu, kjer se mu je reklo, da se doslej ni prijavil niti en tuj interesent. Ker smo to vest o zanimanju tujcev za blejsko dražim objavili tudi mi, smo dolžni, da na »Slovenčevo« trditev nekoliko reagiramo. Nikakor ne dvomimo, da je »Slovenec« na mestu, na katero se je obrnil, v resnici dobil takšen odgovor. Toda s tem še ni rečeno, da je to mesto tudi edino kompetentno o tem vprašanju. So tudi še druga mesta, kjer se morejo tujci informirati in kakor se nam je z Bleda zanesljivo poročalo, so se tujci na ta mesta tudi že obrnili. Tako je po Bledu precej na široko znano, da se zanima za blejsko dražbo neki italijanski koncern in pozitivno vemo, da je ta vest prodrla tudi v Ljubljano. Z Bleda pa se nam ponovno zatrjuje, da se še neki drugi tujci živo zanimajo za blejsko dražbo. Če objektivno presojamo neke dogodke v Avstriji, zlasti pa možne VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe * Liubliana Zaloga sveže pra-kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna ii> solidna postrežba I Zahtevajte ceniki poslediceavstrijsko-nemškega sporazuma, potem se pač ni čuditi, da se nekateri tujci res zanimajo za blejsko dražbo. Sicer pa je treba reči še to. Tudi če nič ne bi slišali o zanimanju tujcev za blejsko dražbo, bi vendarle morali biti pripravljeni tudi na to eventualnost. Kajti v zadnjem hipu se najbrže ne bi moglo več preprečiti, da bi izšli kot zmagovalci iz blejske dražbe tujci. Potem nam ne bi preostalo nič drugega ko zvenenje po toči. Ker pa se vesli o zanimanju tujcev celo zgoščujejo in dobivajo tudi že konkretne oblike, je tem večja naša dolžnost, da smo pri- p avljeni na vsako eventualnost in da ukrenemo vse potrebno, da bomo varni pred ^sakim presenečenjem. Mnenja smo, da je vprašanje posesti Blejskega gradu, jezera, pa tudi hotelov na Bledu za ves naš narod tako važno, da bi zanemarili svojo časnikarsko dolžnost, če se ne bi za to vprašanje zanimali. Zato smo tudi posvetili blejskemu vprašanju vso svojo pozornost, pa čeprav drugi slovenski listi te potrebe niso občutili. Prepričani pa smo, da je bilo naše postopanje pravilno in tudi potrebno! Velik uspeh Mariborskega tedna Že nad 45.000 obiskovalcev Jubilejni Mariborski teden doživlja nepričakovano velik uspeh. Ze takoj prvi dan je bil obisk izredno dober in je ostal tak vse nadaljnje dni. Posebno velik je bil v nedeljo, ko je bil v Mariboru gasilski dan. Za to nedeljo pričakujejo zopet, da bo obisk izredno velik, ker je zlasti v mariborski okolici zanimanje za Mariborski teden nenavadno veliko. P iznati treba, da so „e prireditelji Mariborskega tedna potrudili, da nudijo obiskovalcem čim več in tako je število razstav tako veliko, kakor še nobeno leto. Pri tem pa so vse razstave prirejene ne samo nadvse okusno, temveč tudi nazorno in [>oučno, da dobi vsak obiskovalec tedna jasen vpogled v gospodarsko ži ljenje Maribora in njegove okolice. Novo življenje je prinesel Mariborski teden v Maribor in ulice so živahne kakor ob največjih prireditvah. Mariborčani se pač zavedajo, da je Mariborski teden njim vsem v ponos. A tudi v raz-vec’ ilo, ker poleg številnih poučnih razstav nudi Mariborski teden tudi obilico stvari za razvedrilo. Čestitamo prirediteljem Mariborskega tedna k uspehu, ki je neo gljiv in tako velik, da je tudi po t" n letoč.iji ',-'riborski teden v resnici jubilejni. Doma šr po svetu Angleški kralj odpotuje iz Londona 10. avgusta. Po nekih vesteh bo odpotoval z letalom. Zagrebški listi pišejo, da bo obiskal tudi Plit-vička jezera. Vendar pa program njegovega potovanja še ni znan. Od ministrov ga spremlja le vojni minister. Vsi drugi ministri so ostali v Angliji zaradi zelo napete zunanje-politične situacije. Kralj Boris in njegova soproga bivata incognito v Berlinu, kjer se je morala kraljica podvreči lahki operaciji. Na skupni konferenci voditeljev srbskega dela združene opozicije Ljube Davidoviča, Joče Jovanoviča in Miše Trifunoviča je bilo sklenjeno, da nastopijo vse tri skupine pri občinskih volitvah skupno. Jugoslovanski minister za telesno vzgojo dr. Rogič je bil povabljen od ministrskega predsednika Goringa na kosilo, od zunanjega ministra dr. Neuratha pa na večerjo. Bojimo se, da bo to eden naših največjih uspehov na olimpijadi. Za novega italijanskega poslanika v Beogradu je imenovan dosedanji italijanski poslanik v Tirani Indeli. Dosedanji beograjski poslanik Italije grof Viola di Campalto MALINOVEC sadni soki • marmelade je bil imenovan za šefa protokola v zun. ministrstvu v Rimu. Tudi več drugih novih poslanikov je bilo imenovanih, med njimi grof Vinci, bivši poslanik v Etiopiji, za poslanika v Budapešti. Licitacija za postavitev avtomatične telefonske centrale v Splitu je razpisana na dan 1. septembra v poštnem ministrstvu v Beogradu. Proračun je določen na 2 milijona dinarjev. Belgijska vlada je načelno dovolila izvoz orožja v Španijo. Imenovan pa je poseben odbor, ki bo dajal izvozna dovoljenja za orožje. Prvi oddelki francoskih dobro-, voljcev proti španskim upornikom so prišli v Barcelono. Najmlajši sin španskega kralja princ Juan je prišel iz Francije v Španijo ter vstopil v fašistično vojsko. Hotel je tudi odditi na fronto, pa je na prigovarjanje generala Mola ostal v Burgosu. Princ Juan velja kot španski prejtolo-naslednik, ker se je najstarejši sin zaradi morganatičnega zakona z neko Kubanko odpovedal vsem svojim pravicam, drugi sin pa ima hemofilijo, isto bolezen, za katero je bolehal ruski prestolonaslednik in ki nastane zbog degeneracije, povzročene zaradi porok med sorodniki. Bolgarska vlada je odobrila načrt o elektrifikaciji južne Bolgarske. Elektrifikacija naj bi zlasti pospeševala racionalni napredek kmetijstva. Turistični promet na francoski rivieri je silno nazadoval ter so zato mnoge tuje banke zaprle svoje podružnice v Nizzi in Mentonu. Število večjih kavarn v Budapešti je padlo od 450 v 1. 1920. na 150 v letošnjem letu. Tudi zgovoren znak velike gospodarske stiske, ki jo preživlja Budapešta. V Budapešti so opazili, da V zadnjem času kroži med ljudmi veliko število ponarejenih madjar-skih bankovcev. V zvezi s tem odkritjem je bil aretiran poveljnik madjarskih policijskih stražnikov. Windischgratzova šola je menda padla le na preveč rodovitna tla. V Ortebellu, približno 100 km severno zap. od Rima je nastala v tvornici za dinamit eksplozija, zaradi katere je bilo pet ljudi ubitih, cela vrsta pa ranjenih. Boje se, da so pod razvalinami tvorni-ce še druge žrtve. Na pol leta zapora je bila obsojena viscontessa Falkland, ker je prišla s svojo modno trgovino v konkurz. Napravila je 2000 funtov dolga in sodišče ni hotelo uvaže-vati njenega zagovora, da je prišla brez krivde v konkurz, ker je samo za ples, ki ga je priredila, da bi uvedla svojo hčer v družbo, izdala 675 funtov. Vendar ni modna trgovina tako lahka stvar kakor mislijo nekateri aristokrati, ki menijo, da zadostuje za trgovino, če imajo dober okus in dosti dobrih zvez. Trgovino je treba tudi znati voditi in kdor se tega ni učil, ta tega tudi ne zna. Na Češkoslovaškem so sestavila velika premogovna podjetja posebno komisijo, ki naj prouči vprašanje proizvajanja sintetičnega bencina, to je iz premoga. Letna proizvodnja tega bencina naj bi se gibala med 25 in 30 tisoč ton. V ta namen bi se investiralo 100 mili-nov Kč. Londonski mlinarji so dvignili ceno moke za 6 penijev na 31 ši-lingov_ 6 penijev za 280 funtov. Z vrečo vred se dvigne cena na 34-5 šilingov. Tri leta že ni bila v Londonu cena moke tako visoka. TRGOVCI, JOŽE KOŠIR Valičih kadar kupujete moko, krmila in ostale mlevske izdelke, pazite zmeraj, da dobite dobro blago. Prav po vaši želji vam ustreže tvrdka MUH V ŠKOFJI LOKI ki ima v zalogi vse vrste moke in krmil Stran '4. t______________________ Škofia Loka novi slovenski srez Postane nai tudi novo sred Kar čudno je, da se je tako pozno uresničila stara želja Ločanov in vseh prebivalcev škofjeloškega okraja, da je postala Škofja Loka sedež samostojnega političnega okraja. Z ustanovitvijo posebne ekspoziture okrajnega načelstva v Škofji Loki je sicer bilo že priznano, da bi morala biti Škofja Loka samostojen okraj in vsa ekspozitura je bila prav za prav le nekak provizorij. Skoraj pa je že kazalo, kakor da bi hotel ta provizorij postati definitiven in minula so leta in leta, a provizorij je trajal naprej. Sedaj pa je vendar tega pro-vizorija konec in v nedeljo teden 'bo Škofja Loka postala samostojen apolitični okraj. Dejali smo, da je kar čudno, da se je to tako pozno zgodilo, kajti deška šola je bila ustanovljena že 1. 1627., zasebna dekliška 1. *1782. Železniki so dobili svojo šolo leta 1815. Posebno pa se je proslavil škofjeloški okraj z možmi, ki jih je dal slovenski kulturi in slovenskemu gospodarstvu. Malo je okrajev v Sloveniji, ki bi mogli navesti toliko iz njih izišlih slovenskih kulturnih in gospodarskih delavcev ko Škofja Loka. V slikarstvu, v stavbarstvu, literaturi, znanstvu, na vseh teh poljih so se izkazali Škofjeločani in se uvrstili med reprezentante slovenske kulture. Zato pa je tudi prav, da je dobila Škofja Loka svoj srez, da bo mogla sedaj v še večji meri izkoristiti vse svoje naravne prednosti in nadarjenost svojega prebi- Škofja Loka v 2. polovici 17. stoletja de malo okrajev je v Sloveniji, ki bi bili tako zaključena enota, kakor je škofjeloški okraj. Le malo okrajev pa je tudi, ki bi skozi stoletja tvorili eno politično celoto in gospodarsko enoto, kakor škofjeloški okraj. Brižinski škofje, ki so bili od 10. pa do začetka 19. stoletja gospodarji tega okraja, so po pravici smatrali škofjeloški okraj za eno svojih najlepše zaokroženih enot, ki je tudi po svoji donosnosti prekašal vsa njihova druga posestva. Ni čuda, da je brižinskega škofa zadela kap, ko je slišal 1. 1803., da mu je država vzela to najlepše njegovo gospodstvo. Vse vzroke pa je tudi imel brižinski škof, da mu je škofjeloško -gospodstvo priraslo tako k srcu. Od nekdaj je bila v Škofji Loki razvita trgovina, saj je ležala Škofja Loka ob cesarski cesti in posredovala trgovino med Avstrijo in iltalijo. V Italijo so vozili po Poljanski dolini platno in druge pro 'izvode, iz Italije pa uvažali razne italijanske pridelke in izdelke. V ^Gorici, Vidmu in celo v Milanu so ‘imeli takrat trgovci iz škofjeloške ‘ga okraja svoje podružnice. Pri 'tern živahnem trgovskem prometu ipa je cvetel tudi posel prevoznikov. »Parizarji« so vozili na vse strani in dali zaslužka gostilničarjem in obrtnikom. Na visoki stop-'nji pa je bil od nekdaj tudi škofjeloški obrt, trdno organiziran v svojih cehih in skrbno čuvajoč svoje ipravice, a tudi svoje lepe tradicije. 'Pako je bila Škofja Loka -skozi stoletja eno naših prvih mest, ■ki si je zato tudi že pod cesarjem "Maksimilijanom 1. 1497. pridobila Vse mestne pravice in tudi svojega sodnika. Pri tako lepem gospodarskem ‘razmahu je Škofja Loka naravno 'tudi kulturno zelo napredovala. iNajstarejši slovenski spomeniki, *brižinski spomeniki, ki jih je dal ‘napisati škof Abraham koncem 10. -stoletja, so nastali na škofjeloških ‘tleh. A tudi najstarejši slovenski 'dramatični tekst izhaja iz Škofje *Loke ter izvira iz 1. 1721. nastalih iPasionskih iger, ki so jih ob pri-!liki škofjeloške razstave tako lepo ^obnovili pretekli teden. Tudi v šolstvu more Škofja Loka pokazati Šešir«, Združenje obrtnikov Žiri in Združenje krojačev in krojačic Škofja Loka. Poseben oddelek v razstavi tvori kulturno-zgodovin-ska cehovska razstava. Na razstavi so nadalje zastopani domači obrti: pecivo, leseni izdelki, pletarstvo in košarstvo ter tkalstvo. Pozornost vzbujajo izdelki, ki so jih razstavili, mizarji, kovači, kotlarji, mesarji, peki, strugarji, vodovodni inštalaterji, čevljarji, usnjarji, torbarji, dežnikar, vrtnar, fotografi, mlinarji, pilar, vezilja, urar, brivec, glavnikar, sedlar, knjigovezi, klobučar, slaščičarji in končno oddelek, posvečen gostinskim obratom. Zasluga, da je I. obrtno-indu-strijska razstava tako lepo uspela in da je njen moralen uspeh popoln, gre odboru razstave, katerega predsednik je g. Lovro Planina, njegov namestnik Jože Kavčič, tajnik Pavel Okorn, blagajnik pa Jože Čadež. Odbor je začel s pripravami že pred enim letom in zato ima tudi škofjeloška razstava značaj solidnosti. S priznanjem pa je treba tudi omeniti, da je našel razstavni odbor povsod, kamor se je obrnil, za svoje težnje iskreno in toplo razumevanje. Na prvem mestu je tu treba omeniti bansko upravo „ Tovarna klobukov ,Sešir“ d. d., Ustanovljena leta 1920. od izkiiuino domačega kapitala Tovarna izdeluje velour in zaj- čevinaste klobuke kakor tudi damske tulce ter gotove moške klobuke v velour, zajčevinasti in volneni kakovosti. Letno izdela približno 200.000 tulcev in 100.000 gotovih moških klobukov, kateri se razprodajajo širom naše kraljevine, dočim se damski tulci v veli- kih količinah neposredno izvažajo. Tovarna ima lastno kartonažo, mizarsko, strojno delavnico, livarno za oblike, barvarno ter moderno urejene oddelke za rezanje zajčjih kož, za polfabrikate in za izdelke. Zaposluje 180 delavstva in urad-ništva. ii krovcev, po 3 kamnoseke, soda-vičarje in kino-podjetnike, po 2 krovnikarja, inštalaterja, pogrebna zavoda in vodnjakaria, po 1 izvoščka, konjača in izdelovalca kisa — skupno 14 vrst koncesijskih ob rtov. Po svetovni vojni so se obrti zelo lepo razvijali vse do 1. 1930 , ko se je število obrtov dvignilo le neznatno, po I. 1933. pa je nastal velik padec. Do leta 1928. se je jmvečalo število obrtnikov povprečno za 28 na leto, 1. 1918. celo za 59, nato pa le malenkostno in doseglo 1. 1933. višek. Nato pa se je začel padec in samo 1. 1934. je bilo več odjavljenih ko prijavljeni 73 obrtov. Danes je število obrtnikov manjše ko leta 1927. Iz izvrstnega članka prof. Planine v spominski knjigi o Škofji Loki posnemamo nekaj podatkov o ohrluosli loškega okraja v povojnih letih. V vsem loškem okraju iti v ži-rovski občini je bilo v začetku letošnjega leta 716 obrtov, med njimi 142 prostih, 365 rokodelskih in 209 koncesioniranih, od slednjih 115 gostilniških. Med rokodelci je bilo 106 čevljarjev, 50 mizarjev, 43 krojačev, 29 šivilij, 21 mesarjev, 18 kolarjev, 17 pekov, 14 sedlarjev, 10 ključavničarjev, 7 kleparjev, 6 orodnih kovačev, 5 brivcev in 5 strojarjev. Poleg tega so vpisani v obrtne registre še 4 fotografi, 4 usnjarji, po 3 glavnikarji, slaščičarji, slikarji, urarji in žeblja rji, po 2 klobučarja, knjigoveza in kotlarja ter po 1 dežnikar, mehanik, pilar in sodar, skupno torej 27 različnih vrst rokodelcev. Od prostih obrtov je bilo 46 mlinarjev, 39 žagarjev, 24 izdelovalcev čipk, pletenin in vezenin, 12 avto-prevoznikov, 10 opekarjev, 4 izdelovalci zabojčkov za čevlje, 3 žagarji drv na elektriko, 2 izdelovalca žganja in likerja, po 1 likar, plakater, šivalec odej in izdelovalec lesenih delov za stole, skupno torej 12 vrst prostih obrtov. Med gostilniškimi obrati je bilo 113 gostiln, krčem, vinotočev in pivotočev, 1 kavarna in 1 ljudska kuhinja. Ostali koncesijski obrti so bili razdeljeni na: 44 podkovskih kovačev, po 12 tesarjev in zidarjev, regšstravann zadruga z neomejeno zavezo sprejema nove vloge in jih obrestuje zaenkrat po 3 /0 brez odbitka rentnega davka. Vse hranilne vloge, ki so bile vplačane po 15. februarju 1935, se smatraio kot nove vloge fer se na vsakokratno zahtevo izplačajo brez omejitve. Uradne ure so vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 17. ure Tovarna str F SchneHer, škofia Loka fylogra.fi] aJu ali risba It Š % vri ujm naisoiidn&j&m ki iš €9 rno ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Je to edino podjetje te vrste v naši državi in je bilo ustanovljeno 1. 1922. Izdeluje kot specialiteto širom vse Jugoslavije znane in priznane prvovrstne vodne turbine. Tovarna je najmoderneje urejena in pri normalnem obratovanju zaposluje 30—40 delavcev. Dosedaj je tvornica konstruirala in montirala nad 300 turbinskih naprav za pogon hidro-električnih central; tovarn, mlinov, žag itd. Vse te brez razlike kar najracionalneje izkoriščajo vodno moč. Posebno je treba omeniti, da je tvrdka Schneiter zadnji čas začela izdelovati stroje za hlajenje za vsakovrstno potrebo. Stroji delujejo precizno in po izjavi strokovnjakov ne zaostajajo od inozemskih proizvodov. Vsekakor je treba pozdraviti ta korak, da tudi v tem pogledu ne bomo več odvisni od tujine. Tovarna nabavlja vse potrebne surovine v tuzemstvu ter zaposluje tudi izključno le domače strokovne moči. Je torej naše čisto domače podjetje, kar ga še posebej priporoča. Po razprodajno znižani ceni pošiljam po pošti pakete raznih pletenin od 10 do 20 kg. Cenjeni gosp. trgovci, zahtevajte tako pošiljko na ogled, nakup je ugoden Anton Savnik, Škofja Loka ŠKOFJA LOKA Veletrgovina špecerije, koloniale in deželnih pridelkov izdeluje najbolj znane vrste trdih in mehkih sirov ter surovo maslo v najboljši kvaliteti. Cene zmerne Postrežba solidna in promptna rovalnih družb Sklepa življenjska zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in najkulantneje tudi požarna, vlomska, nezgodna in avtomobilska zavarovanja, zavarovanja proti razbitju stekla, transportna zavarovanja in zavarovanja živine Naimodernejši aparat za trajno ondulacijo sem prejel. Uspeh dela ( \ nenadkriljiv. Brez žic, I 1 brez elektrike. Krasna V / in trpežna frizura —______ Oglejte si špecijalno izbiro damskih in otroških predpasnikov na veliko pri 'iJUNIOU1 , FORTi LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29 Damski kreton predpasnik od Din 13'- dalje Damski klot predpasnik od Din 19’" „ Otroški kreton predpasnik od Din lO*- „ CENE SE RAZUMEJO SAMO NA VELIKO Nakup naših izdelkov z znamko EF-KO Vam jamči za stalen porast Vašega prometa / L gMsv % HODNE PLETENINE( liTERLOK-«* PERILO \~X J F. KOS X LJUBLJANA, Židovska ul. 5 MADE IN ENGLAND ie naiboliia ZASTOPSTVO: A. Adamič & Ca. Ljubljana, Igriška ul. 3 Telefon 32-86 Na zalogi tudi vse vrste boljših predpasnikov iz listra, klota, ripsa, batista in šifona. Moške črne in bele halje. Damske in dekliške klothalje v vseh velikostih od 30. avgusta do 3. septembra A A 60% popusta na nemSkih državnih železnicah: #V#V p0 ieleznl(ah drU9ih dr2av znatne olaišawe Vse Informacije daje Častni zastopnik lipskega velesejma: «Y Vk Ing. O. TONNIES, Ljubljana g m Tyrševa (Dunajska) c. 33 Telefon 27-62 in Zvanični biro LaJpciSkog Sajma. Beograd, Knez Mihajlova 33 % Splošno kleparstvo Q leso-cementne strehe % strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije Slomškova ulita 4 TELEFON 29.33 družba as o. z. Ljubljana, Tyršev« cesta 33 od ministrstva trjjovlne in industrije koncesijonlrani obrat Obrat javnega skladišča nudi trgovcem in industrijalcem možnost skrbnega shranjevanja njihovega blaga in posreduje podeljevanje posojil na vskladiščeno blago * V javnem skladišču vskladiščeno biago je prosto občinskih uvoznih davščin, dokler se iz skladišča ne uvozi v rajon občine Ljubljane * Na razpolago je tudi posebno carine prosto skladišče * Zveza po industrijskem tiru z ljubljanskim glavnim kolodvorom * Telefon št. 23-66 Širite »Trgovski list«! v Sjuhljam Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276. ce: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Csijeb, SVcvi Sad in Spltt ‘ladajatelj »Konzorcij Trpkega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Fless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur*, d. d., njen predstavnik O. Mlhalek. vsi v Ljubljani. v barva, plesira Id 7p v 24 urahkemifno *n#“ LC 1 A*t Ul UDI ob|ete< klobuke ud. Skrobj In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8. Telefon it. 82 72. Tržna poročila TRŽNE CENE V CELJU dne 1. avgusta 1936. Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6—10 din, 1 kg kravjega mesa 6 din, 1 kg vampov 6 din, 1 kg pljuč 5 din, 1 kg jeter 8 din, 1 kg ledvic 10 din, 1 kg loja 5 din. Teletina: 1 kg telečjega mesa od 10—12 din, 1 kg jeter 10 din, 1 kg pljuč 8 din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12—14 din, 1 kg pljuč 7 din, 1 kg jeter 8 din, 1 kg glave 7 din, 1 kg parklcev 6 din, 1 kg slanine domače 14 din, 1 kg slanine hrvaške 14 din, 1 kg slanine soljene 15 din, 1 kg slanine na debelo din 13-50, 1 kg sala 15 din, 1 kg suhe slarrine 18—20 din, 1 kg masti 14 do 15 din, 1 kg šunke 17 din, 1 kg prekajenega mesa I. 16 din, 1 kg prekajenega mesa II. 14 din, 1 kg prekajenih parkljev 8 din, 1 kg prekajene glave 10 din, 1 kg jezika 14 din. Drobnica: 1 kg koštrunovine 8 do 10 din. Klobase: 1 kg krakovskih 20 din, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 komad kranjske klobase 3—4 din, 1 kg braunšviških 10 din, 1 kg salami 42—60 din. Perutnina: 1 kos, piščanec od 8—15 din, 1 kokoš 18—25 din, 1 petelin 20—28 din, 1 raca 10 din, 1 gos 25 din, 1 domači zajec 5—10 dinarjev. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1-75 do 2 din, 1 liter kisle smetane 12 din, 1 kg surovega masla 22 din, 1 kg čajnega masla 26 do 28, 1 kg masla 20—22, 1 kg bohinjskega sira 24—28, 1 kg trapi-stovskega sira 16—20, 1 kg pol-ementalskega sira 24—30, 1 kg sirčka 6, eno jajce 0-75 din. Pijača: 1 liter starega vina 14 do 16 din, novega vina 10—12, en liter piva 10, 1 liter žganja 25 do 30 dinarjev. Kruh: 1 kg belega kruha 4 din, polbelega kruha 3-60, črnega kruha 3-30 din, mala žemlja 0-50 din. Sadje: 1 kg jabolk II. 4 din, 1 kg hrušk od 3—5 din, 1 kg marelic 8 din, 1 kg breskev 6—8 din, 1 kg grozdja 6 do 10 din, 1 kg orehov 8 din, 1 kg luščenih orehov 26 din, 1 kg češpelj 6 din, 1 kg suhih češpelj 9—10 din, 1 kg suhih hrušk 8 din, 1 kos limone 1 din, 1 liter malin 2-50 din, 1 liter borovnic 1-50 din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78 din, Santos 54, Rio 44, 1 kg pražene kave od 56—98 din, I kg čaja 90—130 din, 1 kg kristal belega sladkorja 14 din, 1 kg sladkorja v kockah 15-50 din, v prahu 16 din, 1 kg medu 18 din, 1 kg kavne primesi 17 din, 1 kg riža od 5-50 do 12 din, 1 liter namiznega olja 13 din, olivnega olja 16—30, bučnega olja 14, 1 liter vinskega kisa 4 din, navadnega kisa 3, en liter petroleja 7 din, špirita denat. II din, 1 kg soli morske 2-75 din, komene 3, 1 kg celega popra 38 din, mletega popra 40, 1 kg paprike 24, 1 kg sladke paprike 28, 1 kg testenin 7—11 din, 1 kg mila 9 do 12-50 din, 1 kg karbida 8-50, 1 kg kvasa 32—36 din, 1 kg marmelade 10—28 din, 1 kg sode za pranje 2-25. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 din 2-50 do 3, št. 0 2-50 do 3, št. 2 2-40—2-75, št. 4 2-25—2-35, št. 5 2-10—2-30, št. 6 2—2-25 din, 1 kg ržene enotne moke din 2-75, pšeničnega zdroba 3-25, koruznega zdroba 2—3 din, pšeničnih otrobov 1-50, koruzne moke 2 din, ajdove moke 3—4, 1 kg kaše 3-50, ješprenja 3-50, 1 kg ovsenega riža 7 din. Žito: q pšenice 170 din, rži 150, ječmena 170, ovsa 150, prosa 150, koruze 135, ajde 130, fižola 200 do 300 din, graha 1200, leče 1200 din. Krma: q sladkega sena 45 din, polsladkega sena 40, kislega sena 35, slame 30 din, prešana stane več 5 din. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate din 4, 1 glava solate din 0-50 do 1 din, 1 kos din 0-50—1, 1 kg zgodn. zelja din 2, 1 kg ohrovta din 3, 1 kg karfjjola 8, 1 kg kolerabe 2, 1 kom. kolerabe 0-25 din, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg paradižnikov 3—4, 1 kg kumar 1-50 do 2, 1 kg buč 1-50, 1 kg zelene paprike 4—5 din, 1 kg kumaric za vkisovanje din 6, 1 kg graha v stročju din 3, 1 kg fižola v stročju 2—2-50 din, 1 kg čebule 3, 1 kg česna 8, 1 krompirja zgodnjega 1-25 do 1-50 din. Radio Ljubljana Nedelja, dne 9. avgusta. 8.00: Cimermanov trio (Ivan Cimerman — harmonika, Oton Farnik — violina, Ivan Bajde — kitara). — 8.45: čas, poročila. — 9.00: Maurice Ravel: Valček, simf. pesnitev (plošče). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. Gvido Rant). — 10.00: Koncert pevskega zbora »Sava«. ■— 10.45: Reproduciran citraški koncert. — 11.15: Operni spevi. Poje Marjan Rus s spremljevanjem radijskega orkestra. — 13.00: čas, obvestila. — 13.20: Plošče. —17.00: O poskusih z oljnatimi rastlinami in njihov pomen za Slovenijo (ing. Mikuž Franc). — 17.20: Notranjski trio. — 18.10: Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester (plošče). — 18.30: Otroška ura: Kotičkov striček kramlja. — 19.00: čas, vreme, proročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Plošče. — 20.30: Pevski koncert g. Marčeca Stjepa-na. — 22.00: čas, vreme, poročila. — 22.20: Prenos iz Parkhotela na Bledu. Ponedeljek, dne 10. avgusta. 12.00: Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A-duru (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: čas, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: čas, vreme, poročila. —19.30: Nac. ura. — 19.50: Udovičeva in Lovšetova pojeta (plošče). — 20.10: Zdravniška ura: Zdravje in šport (dr. Ivo Pirc) — 20.30: Klavirski koncert ge. Marte Osterc-Valjalo-ve, vmes samospevi ge. Vide Va-ljalove. — 22.00: čas, vreme, poročila. — 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih tekmovanj (g. Ciril šoukal). — 22.30: Radijski orkester. Torek, dne 11. avgusta. 12.00: Odmevi iz ruskih poljan (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: čas, obvestila. — 13.15: Koncertni plesi (plošče). — 14.00: Vreme, borza. —19.00: Prenos iz Salzburga. Hugo Wolf: Corregidor, opera. — 20.05: Čas, vreme, poročila. — 21.00: Glasbeno predavanje. — 21.35: Pesmi za ples (plošče). — 22.00: čas, vreme, poročila. — 22.20: Harmoniko igra g. Stanko Avgust.