53. št. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 6'— V Lfutfelj SS.51.tg nedelja S. fflarca 1922. Maiatt«BMw»BMrtoMWBacaagMC*HMtwMHwsaBBa»BMpBggDtWBdMMnttBMaMBCMn pjgrag.-.itiai.arjaifat^aui Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 575 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostoipna mm vrsta za enkrat 2'SO K, večkrat popust. lil Lic e'a,na knjigi ni ca Uredr.ištvo: \Volfova ulica 1/1. Telefon 360. Uprava: Marijin trg S. TeJefor* 44 ^ayia/n/ /ran/ff) se ne vračajo. je priložiti znamk, odgovor. ^l/ana. «S6&>7 Kone« reška republike! Sušafc, 4. marca. (Izv.) Vsled oogodkov, ki so se odigrali na Reki, Je predsednik dr. Zanella zapustil vladno palačo. Njegovo sedanje bivališče še ni znano. Po inestu krožijo vesti, da se baje nahaja na jugoslovanskem ozemlju. V zadnjem ~!®n*Jtku se doznava, da je predsednic dr. Zanella dne 3. t. m. nameraval proglasiti cbscdno stanje in pre-, faktično oblast v svoje r?*®* k* so jo doscdaj vršili italijan-1» ,^.‘sti v uniformah kraljevih ita- lijanskih karabinerjev. Fašisti pa so to njegovo namero izvedeli in so |a s plošnim napadom na javna po-lopja prehiteli. Fašisti so zaplenili motorni čoln, ki se je nahajal v uki poleg italijanskih vojnih ladij in ®'e oil armiran z majhnim topom, ne da bi jih pri tem ovirala italijan-. I vojska, ali italijansko brodovje, p ie ves čas držalo pasivno. Na ^eko je prišel vodja tržaških faši-' Poslanec dr. Giuta in se je po-te u i-na re^ih fašistov. Ker tre .,^‘ifcnski vojaki in mornarji niso Do? ♦h so se ^isti brez vsakih ovir tfa motornega čolna in streljali *esto, dasi je v luki vsidrana križarka in en torpedni rušilec. Ves es so ^isti na objavili c Proglasov. V enem pravijo, da Je dr. Zanella odrekel vsaki obla-Bn vs^d tega vzpostavlje- n PfejSnje stanje. Ta proglas je PpPisal Attilio Prodan. Drug pro- ohi Ve^’ je na Prevzcia ®*>*ast provizorna vlada, varnostno •'W- stražo na niejah da vrše italijanski karabinerji in da je javno varnost v mestu prevzel neki Cral (sin Slovenca Kralja, ki ima tobakarno pod reško »Čitalnico). Tretji proglas je naslovljen na narod in v njem pravijo fašisti, da vztrajajo na stališču, izraženem v proglasu z dne 30. oktobra 1918, po katerem anektira Italija Reko zaradi njenega gospodarskega in finančnega stanja. Prebivalstvo na Sušaku je prišlo vsled tega mednarodnega prevrata na Reki v veliko nevarnost, ker so vladne čete v polnem sporazumu s terorjem fašistov. Ako bi reška poulična drhal navalila na Sušak, bi bilo mesto popolnoma brez zaščite, V zvezi z dogodki na Reki je prišlo na Sušak nekaj italijanskih vojakov. Nimajo pa namena ščititi prebivalstva pred neodgovornimi elementi z Reke, ampak zato, da ojačijo stražo na meji proti Sv. Ani. — Pri napadu reških fašistov na vladne redarje in pri streljanju na mestu je bilo 6 mrtvih, in sicer 3 fašisti, 2 ka-rabinerja in 1 častnik. Ljudje, ki prihajajo z Reke, pravijo, da so pobegnili iz mesta tudi konzuli tujih držav in da se ameriški konzul nahaja v Martinščici. Danes ni bilo slišati z Reke streljanja. Italijanska vlada je naročila križarki »Mirabello«, naj odpluje iz Pule proti Reki. Fašisti bodo, kakor vsa kaže, skušali s pomočjo zaplenjene ladje braniti vhod v reško luko. Banke in ureditev prometa s d@-vizami in valutami. 6 Beograd, 4. marca. (Izv.) Semkaj J* dospel iz Zagreba ravnatelj Hrvat-■** eskomptne banke Švrljuga, da se ^deleži konference z zastopniki beograjskih bank. Za jutri se pričakuje Pnhod ravnatelja Jugoslovanske banke Prve hrvatske štedionice, da se fPorazumeta z beograjskimi bančnimi *r°gi glede stališča, ki naj ga denarni **vodi zavzamejo napram novemu Pravilniku o ureditvi prometa z devi-**nii in valutami. Beograd, 4. marca. (Izv.) Radikalski klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je sklenil, da bodo radikalci glasovali proti zakonu o ureditvi trgovskih plačil v inozemstvu. Naprosili so ministrskega predsednika Pasica, naj o tem sklepu obvesti demokratski klub, da bi potem oba kluba skupno nastopala v tem zmislu, da se ta zakonski predlog umakne. v -. t TEROR FAŠISTOV NA T TIROLSKEM. g Innsbruck, 4. marca. (Izv.) Allge-toeiner Tiroler Anzeiger« poroča, jj* je prišlo v Salurnu med fašisti in Domačini do spopada, pri čemer so kšisti streljali. Nekaj oseb je bilo Aretiranih. . ! SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV ANGLIJE, FRANCIJE IN k ITALIJE. ‘ London, 4. marca. (Izv.) Angleški Poluuradni krogi sodijo, da se zunanji ministri Anglije, Francije in galije sestanejo dne 13. marca v “arizu, kjer se bodo posvetovali o Vprašanju bližnjega orienta. Franclja in kontrolna komi- SUA V NEMČIJI. Pariz, 4. marca. (Izv.) Francoski Ministrski predsednik Poincare je, ka-»r poroča »Journal«, imel snoči raz-pvor z maršalom Fochom in generalom Weygandom, dalje tudi s predsodkom veleposlaniške konference, Jule-*0fn Cambonom, ki se je tikala vprašaja organiziranja kontrolne komisije y Sftnčiji. • uK V„. AMERIKA IN ANGLIJA. ' Pariz, 4. marca. (Izv.) Kakor poroča ^Humanite« iz Londona, se je predsednik Zedinjenih držav ameriških, Har-odločil odpoklicati ameriškega konzulata v Londonu Harveva. . ITALIJA IN NEMČIJA. Berlin, 4. marca, (Izv.) »Berli-l1®* Tageblatt« javlja, da je vodja ‘pijanskih fašistov in glavni uredil lista »Popolo d’ Italia«, Musso-dospel v Berlin. Istočasno sta gospela semkaj tudi socialistični po-■^anec in glavni urednik »Avantiv«, ; errari in glavni urednik lista Pas-vfp Siccurti- ^ist meni> da so prišli Berlin zgolj tega, da se informira-10 0 sedanjem položaju v Nemčiji, »PRAGER PRESSE« IN BRATISLAVSKA KONFERENCA. Praga, 4. marca. (Izv.) »Prager Presse« piše o bratislavski konferenci: Konkretno se more reči o tej konferenci, da bodo politični predpogoji določili enotno nastopanje male antante na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, z ozirom na to, kakor je bilo dogovorjeno v Bulognen. V vseh vprašanjih se je moglo ugotoviti, da se nazira-nja vseh udeleženih držav povsem krijejo. Pri vesteh druge vsebine gre vsekakor za izmišljotine in kombinacije, ki ne odgovarjajo resnici. Nasprotno se more reči, da so pripravljalna dela za genovsko gospodarsko konfernco stesnila krog male ant. še ožje ter je utemeljeno upanje, da zadobe tekom na-daljnega razvoja, odnošaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo še čvrstejši in trajnejši značaj. ZUNANJA POLITIKA ANGLIJE. London, 4. marca, (Izv.) V svojem včerajšnjem govoru v Oxfor-du je Chamberlain govoril tudi o zunanji politiki ter izjavil, da vodi Anglija jasno začrtano politiko, ki obstoja v tem, prijateljstvo z dosedanjimi zavezniki ohraniti in ojačiti, zlasti pa očuvati Evropo z novim jamstvom za mir potem zveze s Francijo in Belgijo za varstvo skupnih interesov zoper neupravičene napade. Anglija uvažuje to zvezo, ker nudi po njenem mnenju tem državam varstvo, ki tvori podlago za umerjeno in razsodno postopanje s poraženimi sovražniki, ki je potrebno za obnovo Evrope in vzpostavitev splošne blaginje. Ako bi Anglija oklevala in omahovala, bi se pridružila negotovi politiki drugih držav še negotova politika Velike Britanije. Ako bi bila vlada Velike Britanije izpostavljena milosti posameznih skupin, potem bi izgubila svoj položaj in hkrati z njo bi propadla ostala Evropa. številka obseda z inozemsko ii-fci&i© ifinfloslo^eMki vred 18 strani in stas^e 1’50 Dfn. PRISEGA NOVIH MUSLIMANSKIH MINISTROV. Beograd, 4. marca. (Izv.) Danes dopoldne je kralj Aleksander sprejel nova muslimanska ministra dr. Osmana Vi-lovida in Derviša Omeroviča, ki sta položila prisego v njegovo roko. Popoldne sta poselila razne ministre. Jutri dopoldne obiščeta predsednika narodne skupščine dr. Ribarja in načelnike poedinih parlamentarnih klubov. SHOD NARODNE OBRANE V SARA-JEVEM. Sarajevo, 4. marca. (Izv.) Jutri dopoldne priredi narodna obrana shod v Sarajevem. Na intervencijo muslimanskih ministrov je ministrstvo za notranje stvari dovolilo ta shod, naročilo pa je pokrajinskemu namestniku, naj prepreči vsako manifestacijo ali demonstracijo in naj ukrene vse potrebno, da bo čaršija (trg) lahko odprt. GENERAL VRANGEL V AVDI-JENCI PRI KRALJU Beograd, 4. marca. (Izv.) Kralj Aleksander je sprejel danes ruskega generala rangla, ki je tekom dneva posetil tudi ministrskega predseni-ka Pasica in predsednika narodne skupščine dr. Ribarja. USTANOVITEV NOVEGA SE-LJAČKEGA NARODNEGA KLUBA Beograd, 4. marca. (Izv.) Novi seljački narodni klub, ki ga tvori pet disidentov zemljoradničke stranke in Črnogorec Spadoje Piletič se je danes dopoldne konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Divljan. Klub je pri konstituiranju izjavil, da se po svojem programu izreka za monarhijo s kraljevsko dinastijo Karagjorjevičev na čelu. Klub stoji na stališču narodnega edinstva. Med drugimi točkami programa se nahaja tudi organiziranje kmetskih mas in odvračanje Seljakov od boljševiškega terorja. Novi klub bo podpiral vsako vlado, ki se bo ozirala tudi na kmete. PROTIREVtfLtJCIJONARNO GIBANJE V RUSIJI. Moskva, 4. marca. (Izv.) »Pravda« zatrjuje, da se pripravljajo zoper ruske sovjete nove protirevolucijske mahinacije. Ukrajinski kongres, ki je bil sklican za konec meseca februarja v Vilno, je imel nalogo združiti vse protirevolucijske življe od monarhističnega Skoro-padskega do socijalnih revolucionarjev. Zlasti Poljska in Romunija podpirata to gibanje. Petljura razpolaga s petimi milijoni v zlatu in njegov štab je v stalni zvezi z drugimi voditelji protirevolucije. Izdelan je že načrt, po katerem bo Petljura prodiral v smeri Kijev-Odesa-Savinkov in severno od tc črte. Petljura razpolaga s 15.000 vojaki. Njegov štab se nahaja v Tarnovu, oddelek tudi v Varšavi. Tudi general Wrangel se pripravlja za boj. Sredi meseca decembra je odšlo v Besarabijo tritisoč Wranglovih vojakov. Moskva, 4. marca. (Izv.) »Pravda« objavlja še nadaljnje podrobnosti o nameravanem novem vojnem pohodu proti Rusiji. Tako pravi med drugim, da Amerika baje podpira z denarjem to protirevolucionarno gibanje, ki je naperjeno proti sovjetski Rusiji. Petijura je stopil v stike z generalom Wranglom in mu je podredil svoje čete. Po nekaterih informacijah bo imel general Wrangel na razpolago celo 50.000 mož, s katerimi baje namerava spomladi začeti nov napad na sovjetsko Rusijo. VPRAŠANJE EGIPTA. Pariz, 4. marca. (Izv.) Nekr angleški list poroča iz Kahire, da bo sultan Fuad imenovan za egiptskega kralja, čim angleški parlament ratificira novo egiptsko ustavo. Generalni konzul ČSR dr. Otokar BaneŠ: K. ČflPEK: R. U. R. KOLEKTIVNA DRfiMR :: PRAVKAR 1ZSLA :: 0 Dobi se v upravi »Jugoslavije" odnosno v »Zvezni tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah :: CENfl BROSIR. 7 DIN. Za zb@I£lani@ gospodarskih dl m I®0 Ob priliki otvoritve IV. praikega vzorčnega velesejma v Praši, iti Ima nalaga, ua pokaže neteskim trgovcem In industrijcem popolnost ieike industrije, nastane vsakega prijatelja češkoslovaške-iusoslovaRske vzajemnosti na gospodarskem polju vprašanje, kako se je ta trgovska vzajemnost dosedaj obnesla, če napreduje ali nazaduje In kaki so vzroki eventueinega nazadovanja, oziroma kaj da bi se rnoraio ukreniti, da se to nazadovanje prepreči. Vsak razsoden Jugoslovan in Čeh jo gotovo trdno prepričan, da sta naši državi ne satno na političnem iu vojaškem, temveč tudi na narodnogospodarskem poJju navezani druga na drugo, da se medsebojno Lzpcpoinju-Setl in da samo v tesni skupnosti leže pogoji za njiju uspešni razvoj. Vso doslej so se medsebojni stiki med obesna bratskima narodoma razvijali popolnoma normalno in zadovoljivo. Visoko razvita češkoslovaška Industrija Je dobavljala In še sedaj dobavlja Jugoslaviji takorekoč brez konkurence predvsem tekstilne izdelke, porcelan, sladkor, papir itd. Tudi premog jo tvoril vse dosedaj velik del češkega eksporta v Jugoslavijo. Jugoslavija pa je nasorotno dobavljala Češkoslovaški vsakovrstna živila, semena, moko in predvsem koruzo. Vendar pa je šir.pcrt iz Češkoslovaške v Jugoslavijo presegal ekspori jusoslavija v kar se lasno vidi Iz sledečih številk: Češkoslovaška Se eksportirala v Jugoslavijo: leta 1920 (januar—december) blaga za 321 516.330 B!u. leta 1921 (januar—jun!) blaga za 413 390.279 Din. medtem ko Je Jugoslavija eksportirala v češkoslovaško leta 1920 (Januar—december blaga za 67,597.744 Din. leta 1921 (januar—september) blaga za 51.00G.12S Din. Medsebojni trgovski stiki so se razvijali v zadovoljstvo obeii narodov. V poslednjem času pa so se pojavile razne okoliščine, ki ogrožajo dosedanji ugodni razvoj. Za jugoslovanski izvoz živil v Češkoslovaško je pjilično slaba letina leta 1921 v Jugoslaviji ustvarila jako občutno oviro In Češkoslovaška je morala — prisiljena k temu po nezmožnosti jugoslovanskega trga — kriti svoje potrebe na ameriškem trgu; Samo za časa grozečega habsburškega puča na Madžarskem je morala Češkoslovaška za vsako ceno kupovati jugoslovansko moko, ker ni bilo časa, da bi sl jo preskrbela Iz prekomorskih krajev. Ekspert jugoslovanske koruze, ki se je v prvi polovici leta 1921 v veliki količini Importlrala v Češkoslovaško, je bil tudi naglo izpodrezan, ko je cena koruze v Jugo« slaviji stopila na tako višino, da je postal uvoz koruze v Češkoslovaško cenejši Iz Ame-. rike in Argentlnije. Na drug! strani pa je pokazal nagel dvig češkoslovaške krone jako neugodna posledice za češkoslovaški eksport v Jugoslavijo. Čeprav je dviganje valute samo na sebi iz narodnogospodarskega stališča gotovo iako ugoden pojav, vendar zamore učinkovati in v resnici tudi učinkuje tak nagel dvig na eksport, posebno v države s slabejšo valuto, silno škodljivo. Ne bom tukaj razpravljal o vzrokih tega naglega dviga češkoslovaško krone, ampak samo pribijem, da je to naglo dviganje hitro oslabilo češki eksport v Jugoslavijo ter so se celo že obstoječa naročila stornirala. Stvar resnega premišljevanja in preisim /anja odločujočih trgovskih činiteljev mora sedaj biti. kako bi se dalo priti tem neprijetnim učinkom sicer jako simpatičnega pojava v okom. In v resnici je to pereče vprašanje že predmet skrbnih raziskavanj češkoslovaške vlade, predvsem v smeri In svrho, da bi to vprašanje ne zadobllo takega, obsega in oblike, ki bl resnično zamogla ogrožati češke interese in češki eksport. S tem vprašanjem se bo pečala tudi jusoslovanska-češkoslovaška trgovska anketa, katero priredi upravni svet pražkth vzorčnih velesejmov za časa spomladanskega pražkega velesejma dne 14., 15. in 16. marca t. I. pod predsedstvom izvanrednega jugoslovanskega poslanika In polnomočnega ministra s. dr. Bogumila Vošnjaka. Na dnevnem redu te aqkcte sta dve točki: 1. Smernice trgovinske politike češkoslovaške republike in kraljevstva Srbov, Hrvatov In Slovencev, 2. Kraljevstvo Srbov, Hrvatov In Slovencev kot konzument češkoslovaške Industrije In Češkoslovaška republika kot fconzument jugoslovanskih surovin. K tej anketi so povabljeni kot eksperti ne samo zastopniki obeh vlad, temveč tudi prvi češkoslovaški in jugoslovanski poznavalci In strokovnjaki. Izven dvoma je. da izide s teh posvetovali mnogo dobrih nasvetov za utrjenfe in zboljšanje trgovski!! stikov ter za odstranjuje obstoječih valutarnih, žele*-ničnih in carinskih ovir. Tudi konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani je — ne da bi vedel za nameravano anketo pražkih velesejmov — razposlal na razne prve trgovske, finančne in industrijske činiteije ter korporacije v Sloveniji vprašanje, na kakšen način bi se dali izboljšati In pomnožiti trgovski stiki med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Na to vprašanje je dobil konzulat že mnogo odgovorov, v katerih Je nagroraaden dragocen materijal, obsegajoč no samo kritiko obstoječih razmer, temveč itidl pozitivne nasvete. Ves ta materijal bo konzulat predložil ne samo imenovani anketi pražkih velesejmov, temveč tudi ministrstvu zunanjih poslov in trgovinskemu ministrstvu v Pragi, kakor tudi trgovskim zbornicam. Nadaljno sredstvo, s katerim nameravajo češkoslovaški trgovski krogi podpirati In pomnožiti obstoječe trgovske stike med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo, Je drugi vzorčni vlak, katerega namerava uprava pražkih vzorčnih velesejmov letos odpraviti v Jugoslavijo, Bolgarijo in Rumunsko. Prvi Vzorčni vlak, katerega Je lansko leto poslala uprava pražkih velesejmov v Poljsko, Rumur.sko in Bolgarsko je imel jako ugoden rezultat. Letošnji vlak bo sestavljen iz 30 vagonov, ki bodo obsegali vzorce vseh industrijalnih strok, katere pridejo v poštev za uvoz v Jugoslavijo. Po dosedanjih dispozicijah se bo ta vlak ustavil najprej v Mariboru, potem v Ljubljani, odkoder bo obiskal nadaljna večja Jugoslovanska mesta. Po ugodnih uspehih prvega vzorčnega vlska, pri katerem Je bilo sklenjeno perlektnlh kupčij za 16 milijonov Kč., medtem ko se vrše nadaljna pogajanja v iznosu 11 milijonov Kč., ki dosedaj še niso perlektno sklenjena, je jasno, da bedo tl vlaki postali jako važen del češkoslovaškega narodnogospodarskega življenja in da bodo v bližnji bodočnosti Igrali veliko vlogo. Najvažnejše in najučlnkovltejše sredstvo k medsebojnemu spoznavanju narodnogospodarskih potreb In sil obeh držav pa je vsakoletno prirejanje vzorčnih velesejmov. V tem pogledu ni treba mnogo besed. Vsakomur, kdor se peča z narodnogospodarskimi vprašanji je znan ogromni pomen teh velesejmov. Zato je nadvse važno, da so 'od obeli strani ti velesejmi v kar največjem številu obiskujejo in to 110 samo od obiskovalcev, temveč tudi od razstavljalcev. Končam ta članek s pozivom na vse odločilne narodnogospodarske činiteije. tako v Jugoslaviji kot Čehoslovaški, da neoziraje se na trenutne težkoče, katere so kljub vsemu le začasnega značaja, goje kar najbolj pogoste medsebojne narodnogospodarske stike ter s tem prispevajo k blagostanju in ojačenju obeh naših držav. Borzna porofila. Beograd, 4. marca. (Izv.) Na današnji borzi je notirala deviza London 300—330, Pariz 580—600, Ženeva 1300, Milan 330—368, Praga 118—122, Berlin 27.50, Dunaj 1.26, Sofija 53. Od valut so notlrali sam« levi, in sicer 48. Tendenca je še vedno nejasna in negotova. Prodajali so se samo izvoz-niški čeki, kakor to predvideva novi pravilnik o prometu z devizami in valutami. Curih, 4. marca. Berlin 2.05. Newyork 512, London 22.54, Pariz 46.42, Milan 26.90, Praga 8.40, Budimpešta 0.73, Zagreb 1,£5, Varšava 0.12, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.085. Berlin, 4. marca. Dunai 4.58, Budimpešta 35.56, Milan 1326.15, Praga 410.55, PariY 2293.70, London 1113.85, Newyork 251.74,-Curih 49oO. POLOŽAJ V TRANSVAALU. Rim, 4. marca. (Izv.) Položaj v Transvaalu se je poslabšal. Prišlo je do spopadov med vojaštvom in stavkajočimi, ki so skušali porušiti železniške in brzojavne zveze. KONEC MORILCA. Bern, 4. marca. (Izv.) Dvojnega morilca Kruzpointnerja so našli v soboto obešenega na neki planini na Santisu. Wiws=tnnsi w FbIIot -- Štifta! R" Dobava drv. Komanda Potiske divizijske oblasti v Subotici razpisuje na dan 24. marca tl. ob II, dopoludjit; ponovno ustmeno licitacijo glede dobave 31.200 m2 drv. predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ntv vpogled. OPALOGRAPti v vseh velikostih: The ^ex Co. Ljubljani la mu mirni Jap-m v Človeku se v vsakdanjem življenju zaupa šele takrat, ko se ga dobro »pozna. Dokler se svojega bližnjega ne spozna vsaj v glavnih ©brisih, mu uikdo ne more in noče zaupati niti v gospodarskem, niti v moralnem oziru. In isto, kar za posameznike, velja tudi za narode, za posamezne države. Vedno pogosteje se ponavljajo v vsem našem časopisju pritožbe nad pomanjkanjem vsake propagande, za jugoslovansko državo v inozemstvu. In te pritožbe so utemeljene. Naša vlada nele da ni sama ničesar storila v svrho, da bi nas zunanji svet spoznal, da bi spoznal naše gospodarske, politične in kulturne razmere temveč je še celo ustavila vsako podporo onim našim v inozemstvu izhajajočim listom in revijam, ki so jih pričeli izdajati privatniki, kateri so se zavedali velikanske važnosti propagande v inozemstvu in pri tem seveda računali na uvidevnost in trajno pomoč od strani domače vlade. Vse evropske države, posebno one, ki se šele pričenjajo uveljavljati v koncernu svetovnih sil, izdajajo milijone in milijone za upozna-vanje inozemsta s svojimi domačimi razmerami in vsi ti milijoni so dobro naloženi. Gospodarsko in politično močno inozemstvo se prične za do-dine države interesirati in s spoznanjem razmer v dotičnih državah raste tudi zaupanje do njih. Pokažejo se kmalu uspehi na vseh poljih: trgiv-*ki in gospodarski stiki z inozemstvom ojačijo in razmnože, politična podpora se doseže lažje in vse to vpliva med drugim tudi na dviganje valute. Milijoni izdani za inozemsko propagando se v stokratni izmeri vračajo Ofctaj v domačo zemljo. V treznem presojanju teh dejstev je konzjorcij dnevnika »Jugoslavije« •klenil, da — ko že vlada v tem oziru o« stori ničesar — prične na lastno roko z propagandnim delom v inozemstvu. Prevzel je tednik »Jugoslovanski Informator«, ki bo od sedaj zanaprej izhajal kot inozemska izdaja »Jugoslavije« vsak teden po enkrat, pozneje morda tudi večkrat. Smernice te ino-temske izdaje so jasne: poučiti inozemstvo o naših razmerah, pokazati mu naše gospodarsko bogastvo in povečati v njem zaupanje do naše države. Upamo, da nam bo naše delo uspelo in da bomo s svojim uspešnim delom prepričali tudi merodajne kroge, da začne s podobnim delom morda z večjimi sredstvi in v večjem obsegu. Prepričani smo tudi, da nas bo v tem oziru podpirala vsa jugoslovanska javnost, za katero bo naša inozemska izdaja poleg informativnega značaja vseh gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih v domovini, zanimiva tudi vsed poročil o vseh važnih go spodarsko-političnih pojavih celega sveta. letna industrija za predelavo turovega železa v železo, jeklo in tozadevno blago, splošno ne izdeluje dovolj tu« rovega železa. Tudi pred vojno ni bilo na razpolago dovolj surovega železa. V prvem polletju 1920 je bilo le 4500 ton surovega železa več uvoženega, kot izvoženega, dočim je primanjkljaj v drugem poletju narastel na 37.000 ton in v prvem polletju 1921 že na 50.0000 ton. Sicer nedostatek na rudi in surovemu železu ne pomeni še ničesar nezdravega, dokler je vrednost izvoženega materijala višja od vrednosti uvoženega materijala rude in surovega železa. V tem trenutku je prejem cenenega materijala, kateremu sledi prodaja dragih fabrikatov na drugi strani, dobra kupčija. Take kupčije so se vršile pred vojno v večjem obsegu in z uspehom. Češka je dobivala rude iz Švedske, Španije, Ogrske in Štajerske. Poleg tega se je po konjukturi nakupovalo v inozemstvu velike množine starega železa. Po statistiki junija lanskega leta se je v Češki izdelalo pred vojno 1 in pol milijona ton železa in jekla. Pol milijona ton železnih izdelkov se je izvozilo, kar je dalo dohodkov pol milijarde zlatih kron. Na ta način so bili poplačani vsi izdatki za nakup rude in surovega železa Železna bilanca je bila zaključena pred vojno z aktivi več sto milijonov zlatih kron, kar znaša v današnji denarni veljavi 4 do 5 milijard čeških kron. Visoka aktivnost v železni industriji izkazuje danes samo drobec predvojnih aktiv. Večji izvoz železa in jekla ( in predmetov, ki so se izdelali) znaša leta 1920 samo y 0.000 ton, leta 1921, sodeč po podatkih prvih devetih mesecev, 110.000 ton, proti 500.000 tonam pred vojno. Aktiva so padla za petino pred vojno izdelanega blaga; v tem razmerju je gotovo utrpel tudi izkupiček. Sicer še danes produkcija Češkoslovaške, še daleč presega izdatke za nakup rud in surovega železa v inozemstvvu, vendar pa ni podan tisti izdatni vir blagostanja, kot nekdaj. Železna industrija, ki je dosegla že 40% predvojnih aktiv, dočim se je z železom doseglo komaj 20%. tobak z 296 mil., vozila 2 281 mil., literatura in umetnine z 226 mil., koloni-jalno blago z 233 mll„ papir in papirnati Izdelki z 226 mil. itd. Med izvoznimi predmeti zavzema prvo mesto volna, volnene niti in volneno blago z 6684 mil. Nato slede sladkor z 3405 mil., bombažaste niti in izdelki z 2525 mil, steklo in stekleni izdelki z 1898 mil., les, premog itd. z 1740 mil., železo in železnina z 1511 mil., živila z 1295 mil., sadje, sočivje z 910 mil., konfekcija z 905 mil., slad, fižol, grah, moka itd. z 731 mil., papir in papirnati izdelki z 695 mil., kože in usnje z 642 mil., stroji, orodje itd. z 558 mil, pijače z 555 mil., lesni Izdelki z 407 mil., neplemenite kovine in izdelki iz njih z 342 mil., kemikalije z 385 mil., mineralije z 328 mil., lan, konoplja, juta z 351 mil., glinasti izdelki z 295 mil, svila in svileni izdelki z 152 nul. i. t. d. K aktivnosti trgovske bilance so predvsem pripomogle sledeče vrste blaga: volna, volnene niti in izdelki z 4472 mil, sladkor z 3393 mil, les, premog in šota z 1220 mil, steklo in ste- kleni ladellu z 1840 nul, HvHa z 947 mil, železo in železnina z 285 mil, papir In papirnati izdelki z 470 mil, konfekcija z 314 mil, usnje in usnjati izdelki z 275 mil, lesni izdelki in stru-garski ter rezbarski izdelki z 273 mil, glinasti izdelki z 270 mil, sadje, sočivje itd. z 229 mil, pijače z 140 mil. L t. d. Pasivne so sledeče vrste blaga: bombaž, bombažne niti in izdelki z 2504 mil, žito, moka itd. z- 1569 mil, masti z 970 mil, mineralna olja, rjavi premog, katran z S42 mil, živalski produkti z 462 mil, mineralije z 374 mil, neplemenite kovine in izdelki iz njih z 422 mil, električni motorji in aparati z 644 mil, kolonijalno blago z 231 mil, tabak z 292 mil, kavčuk in gutaperča z 215 mil, vozila z 228 mil, firneži, barve z 219 mil, kemikalije z 196 mil, literatura in umetnine z 154 mil, klavna in vprežna živina z 130 mil, gumi in smola z 150 mil, svila in svileni izdelki z 147 mil, strugarski in rezbarski izdelki z 110 mil, olja, masti z 108 mil. itd. Časopisni glasovi. m 1 »ti Mislilo bi se, da ima Cehoslovaška dovolj železne rude na razpolago. Toda statistika zunanje trgovine izkazuje, da se je uvozilo leta 1920 čez pol milijona ton več železne rude, kot je znašal izvoz. Ravnotako znaša tudi v letu 1921 višji uvoz iz Švedske, Ogrske, Avstrije in Nemčije 40.000 ton na tnesec, kar znese isto množino kot leta 1920. Iz tega sledi, da inozemska železna ruda vsled večje kvalitativne vrednosti izpodriva domačo rudo. Nedostatku, da temelji izdelava surovega železa na bazi uvožene rude, se pridružuje še ta nedostatek, da že- za !i 1920. Pred kratkim se je objavila prva trgovinska bilanca češkoslovaške republike Z' navedbo vrednosti posameznega uvoženega in Izvoženega blaga. Uradna objava bilance kaže aktivum 4185 milinjonov Kč.; proti vrednosti uvoženega blaga v znesku 23.384 mil. Kč, stoji vrednost izvoženega blaga v znesku 27.569 mil. Kč. Največjo postavko pri uvozu zavzema bombaž, niti in izdelki iz te tvarine z 5030 mil. Kč. Nato slede: volna, volnene niti in izdelki z 2211 mil, žito, fižol, grah, moka, mlev-ski izdelki in riž z 2300 milijoni, masti z 1080 milijoni, železo in železnina z 930 milijoni, mineralna olja itd. z 861 mil, neplemenite kovine in izdelki iz njih z 765 mil, električni motorji in elektrotehnične potrebščine z 768 mil, mineralije z 702 mil, sadje, sočivje itd. z 681 mil, konfekcijsko blago z 591 mil, kemični izdelki in potrebščine z 571 mil, stroji, orodje itd. z 560 mil, živalski produkti z 592 mil, les, premog itd. z 521 mil, pijače z 415 mil, živila z 348 mil, usnje, kože in usnjeno blago z 367 mil, firneži, barve, zdravila in parfemerijsko blago z 367 mil, lan, konoplja, Juta z 311 mil, svila ln svilnato blago z 299 mil, kavčuk, gutaperča in izdelki z 250 mil. »Slovenec« prinaša Izvleček članka, ki ga Je priobčil v »Novi Evropi« znani poznavalec Jugoslavije Seton VVatson, o naši notranji in zunanji politiki, Seton Watson pravi: Ugotoviti pa moram, da se Jugoslavija nikdar ni otresla svojih predvojnih političnih klik, ampak ie danes bolj kot kdaj pre) v njihovih rokah. Glavni stranki v današnji vladni koaliciji zastopata popolnoma nasprotujoče sl vidike v večini političnih in socijalnih vprašanj. Druži jih ideja centralizacije, toda taktika, katere se poslužujejo, jasno dokazuje, da nastopajo stare politične, administrativne in vojne skupine samo za to enotno, da obdrže celokupno oblast v svojih rokah. Ne morem se ogrevati za doktri-narsko trmo, da se mora za vsako ceno Izpeljati neka laži-centralizacija, ki ni praktično zamišljena in celo ne v dobi, ko se ves pravec političnega mišljenja in političnega izkustva nagiblje v smer decentralizacije. Absolutno ne morem verjeti, da bi bilo mogoče državo vladati v mirnih časih s koalicijo principov, ki si med seboj nasprotujejo, ali pa na podlagi negacije vsakega principa. Tu mora prej ali slej priti do demoralizacile ali pa do eksplozije. »Jutro« s skrbjo razmotriva ukrep Zdravstvenega odseka, da se zapro lavne bolnice v Ptuju, Murski Soboti, Brežicah in Slovenjgradcu ter omeji sprejemanje bolnikov v ljubljanski in mariborski javni bolnici. Odvzeti v današnji dobi javnosti bolnice. ne znači le težko oškodovanje splošnega zdravja naroda, marveč Je protisocijalen atentat na zdravje onih, ki so obsojeni živeti v pomanjkanju. Zapretje bolnic bo zadelo predvsem reveže. »Naprej.* Filip Uratnik piše v uvodn;ku, da ima socilalistična stranka v Sloveniji v taktiki veliko grehov. Največji izmed teh grehov bi bil ta, da se stranka ni zavedala, da mora biti politika delavske stranke rezultanta vsega tega, kar množice upajo in verujejo. Samo v toliko, v kolikor ima moči vplivati na to ideologijo in pridobiti misli in vero, more stranka vodilno vplivati. Naša stranka pa je polagala na borbo duhov premalo pažnje. Zle pcsledice, ki so iz tega nastale, pa je skušala drugače premagati. S tem je ubila v širokih krogih delavstva vero vase. Včasih, ko so bile postojanke soclja-lizma najhujše ogrožene, smo vodili brez potrebe oportunistično politiko, proti volji naroda. »Slov. Narod* prinaša razgovor svojega dopisnika z bolgarskim poslanikom Todoro-vom, ki med drugim Izjavlja: Razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo označuje tole glavno dejstvo: Likvidacija krvave preteklosti. Naše stremljenje Je, da se kolikor mogoče približamo Jugoslovanski državi in izbrišemo vrzeli, ki nas ločijo. Glede macedon-skih komitejev pravi, da se v Bolgariji po vojni ni tolerirala nobena revolucionarna organizacija. Makedonski emigranti pa imajo legalne organe, na pr. takozvana Bratstva, ki Jih ne more preganjati nobena vlada, ako hoče ostati na temelju ustave. Bolgarska vlada, to lahko naglašam, pa ne stoji v nobeni zvezi z makedonskimi organizacijami, naj si bodo legalne ali ne. i-Novi c as« prinaša pismo iz Pariza, kjer opisuje razmere med socijalističnimi strankami na Francoskem. Socijalistične stranke na Francoskem so razdvojene. Komunisti delajo velike preglavice starim so-cijalističnim organizacijam. Na račun razdvojenosti v socijalistlčnih vrstah pridobivajo na moči krščansko-socijalistične organizacije. Dnevne vesti. — Izostali članki. V današnji številki žallbog nismo mogli objaviti nekaj člankov, ker so deloma prepozno prišli, deloma niso spadali v okvir današnje številke. Predvsem omenjamo tukaj članek Al. Tučnyja, češkoslovaškega ministra Javnih del, in g. Laubeja, češkoslovaškega narodnega posl, odnosno g. ing. Fav, la. Te članke bomo objavili v eni prihodnjih številk. — Na drueem mestu že in v oglasu na tjJ>' strani naznanjamo cenj. čitateljem, da bo »Jugoslavija« Imela odslej gospodarski tednik »Jugosl. Informator« za svojo inozemsko izdajo. Kakor st Je ta tednik že pridobil dober glas v inozemstvu, ki Je silno pogrešalo informativnega lista iz Kraljevine SHS. tako in še bolj Je list potreben tudi našemu obrtništvu in trgovstvu, bodisi v pogledu Informatlvnostl iz inozemskih tržišč, bodisi kot uspešen oglasni organ. V kolikor se Je »Jugoslovanski Informator« razvil in vpeljal že kot samostojen tednik, se bo v vsakem oziru še toliko bolj odslej v okvirju velikega dnevnika »Jugoslavija«. Toplo priporočamo našim cenj. čitateljem in naročnikom, posebno pa gg. trgovcem in indu-strljcem. kavarnam in gostilnam, da si na-roče Informativni gospodarski tednik. Naročila sprejema uprava »Jugosl. Informatorja«, Ljubljana, Marijin trg 8. — Današnjo številko »Jugoslavije« bi mogli imenovati češko številko. Danes teden se bo otvoril IV. pražki veletrg in naš list je ob tej priliki čutil potreba, posvetiti če škemu gospodarskemu položaju, s katerim Je i naš v tesni zvezi, še posebno pažnjo. Z velikimi stroški zvezana izdaja tako obsežnega lista, kot je naš današnji, bo ta izdaja, upamo, nudila ceni. občinstvu po možnosti pregledno In stvarno sliko gospodarstva bratske republike. Nismo mogli opisati vsega in ustreči v prav vsakem oziru, gotovo pa bo i to kar smo priobčili, čital s pridom vsak, kdor se vsaj malce zanima za gospodarsko politiko Cehoslovaške in Jugoslavije. Mnenja smo, da na ta način bolj pozitivno sodelujemo v javnem življenju In služimo dobremu namenu, kakor pa s strastnimi strankarskimi polemikami ali napadi. Naš list se drži meje dostoine, četudi včasih stroge kritike, v ostalem pa bo nadaljeval započeto pot. Upamo, da jo naši naročniki in čitatelji odobravajo! — Dijaške štipendije. Ministrski svet je sklenil, da se v bodoče ne bodo pošiljali v inozemstvo abituriienti, temveč le taki vl-sokošolcl, za katere v Jugoslaviji ni potrebnih učnih zavodov. Štipendije za inozemstvo bodo enotne, in sicer za Nemčijo 600 Din, za Avstrijo in Poljsko 450 Din., za Francijo to Belgijo 450 iranc. Anglijo 330 šilingov, za Švico »50 frankou za. Češkoslovaško 1000 čsL kron, «a 450 lir. Razun tega plača država taks šolnine, a za nabavo knjig dobe j!ltf letno 150 frankov. Vsi dijaki, ki so dovršili, se morajo vrniti v domovino, juristi morajo študije ▼ Inozemstvu niti ter se vrniti na domače fakultete, talto medicinci in tehniki, ki ne končaj« svojh študij pred letom 1923. V ln,ozfr?.*vrh ostanejo dijaki trgovskih in Industrijski" visokih šol, kemije, ladjedelstva in vsi, končavajo špecijalne tečaje. , — Delo ob nedeljah in praznikih. V nu nistrstvu za socijalno politiko Izdelujejo n * redbo glede delovnega počitka ob nedelja in praznikih. Načeloma ostane popolno počivanje le cb nedeljah, v praznikih P«* popoldne. Z naredbo se namerava tudi P0-daljšati delovni čas. — Komanda mesta Llubljane rabi nuy»« naslove od sledečih neprijavljenih rez. *• oficira: praporščaki: Josip Devetak Iz suplja, Josip Kalčlč Iz Postojne, Anton bert iz Postojne, Evgen Baraga iz Postojne* potporučnik Franc Uršič iz Recstein, o** ljak, poročnik Erno Sulič iz Žalike, poroC' nik Anton Mihevc iz Dol. Logatca, narednus Jože Sancin iz Trsta, praporčak Josip Sedej iz Ljubljane, potporočnik FerdinaO* Ferluga iz Občine, Trs la, potporočnik R®" doli Horvat iz Trnovo, Postojna, poročni* Alojzij Kri2aj iz Šiške št 126, potporočnUS Rudolf Košak iz Voloske, potporočnik nik Josip iz Boh. Bistrice, praporščak '/a* lentin Poberaj iz Solkana-Gorice, prapor* ščak Josip Dežman iz Radovljice, potporoo* nik Anton Eržen iz Kopra, poročnik GoiM* zeli Dragutln iz Trsta, služil pri 37. pp. -J* Vsi predimenovani gospodje, oziroma ni® poznati I sorodniki se naprošajo, da našlo* nemudoma naznanijo komandi mesta LJUB* liane. . — Izpremembe v osebju. Sodni svetw> in predstojnik v Cerknici g. Matija Lavren« čič Je premeščen na lastno prošnjo v Kozi** — Gospod dr. Peter Jereb Je imenovan ** sodnika v 9. Čin. razredu. — Stavbni svet* nik g. Ivan Petrič je imenovan za inšpek* torja v oddelku generalne direkcije voda V Ljubljani. — Državni službi se Je odpovedal računski oficial pri zdravstvenem odjek# g. Ivan Hrovatin. — Gospod inž. Ivo Zupančič je sprejet za kmetijskega strokov* nega praktikanta pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. — Pisarniški oficial g. Janko Levičar pri istem oddelku je imenovan £* kmetijskega strokovnega uradnika v 9. SL' novnem razredu. — Nova banka. V Kočevju so ustanovili trgovci gg. Vinko Heinrlhar, Ant. Katfež ta Fr. Ilc »Merkantilno banko*. — O davku na poslovni promet J« prinesel zadnii Uradni list (št. 20) zakon ta pravilnik. — iz pravoslavne cerkve izobčen pesnik. Sv. sinod Je sklenil Izobčiti Iz pravoslavne cerkve pesnika Rastka Petroviča za* radi njegovega spisa o Kristusu. — Za nadaljno koloniziranje južne Srbije Je dovolilo ministrstvo za agarno reformo kredita 3 milijone kron. — Bolnice se zapro. Zdravstveni odsek lakonično razglaša, da se sprejemanje bolnikov v ljubljansko Javno bolnico omeji do skrajnosti ter se bodo sprejemali le nujfll slučaji in taki bolniki, ki se nikakor ne morejo zdraviti doma. Obenem pa se širi vest, da se bolnice v Ptuju, Brežicah, SovenJ-gradcu in Murski Soboti sploh zapro, ker ni kredita. Ljubljanska bolnica ima čez 2 milijona dolgov ter so JI nekateri trgovci obe$a biti lepa, monumentalna stavba, ie ni gotovo in kakor kaže tudi še precej dolgo ne bo. Po obširnem dvorišču in po hodnikih vse mrgoli orožnikov in dingih uslužbencev, ki strogo pazijo na »prevratne« elemente, da se kdo ne priplazi v sejno dvorano in ne bombe med zbrane »očete« na- roda. Razumljivo je torej, da ne morem kar meni nič tebi nič na galerijo, ampak. moram poiskati najprej kakega posfanca, ki me pelje h komisarju in kjer tnora s svojim podpisom prevzeti garancijo za mojo zanesljivost. Ko si preskrbim vsa potrebna dovoljenja, hoSem na galerijo, a ta je — zaprta. Pogledam na uro, ta kaže že pol petih, a vkljub temu, da je seja napovedana na četrto uro, o kakem pričetku i« ni ne duha ne sluha. Zvonci zvone, llfriSh^nci lntflio Itm ter tia, poslanci prihajajo dostojanstveno v svoje klubske lokale, z eno besedo: prav pisano in živahno vrvenje povsod, vse kaže, da seja ni odpovedana, a kedaj se pravzaprav prične, tega ne ve živ krst; kadar se bo pač zljubilo poslancem priti iz klubskih lokalov. Ko sem se že skoro na pamet naučil naivna modrovanja »Narodovega« beograjskega dopisnika o amputaciji in separaciji, se končno vendarle odpro vrata v najsvetejše in trepetajočega srca zavzamem na polomljeni, grobo prepleskani klopi prav lepo mesto, s katerega sem imel dober razgled po vsej ogromni dvorani, ki je služila nekoč najbrže za jahalnico. Od vseh strani prihajajo poslanci, ki nudijo opazov. prav pestro sliko. Poleg rejenih beograjskih vojnih dobičkarjev, skromni seljaki v svoji ra-ševini in opankah, poleg pisanih turbanov in fesov, elegantne in vitke postave, kakršne srečavaš na bulvarjih svetovnih mest. Vse se razgovarja, vse hiti sem ter tja, vse se pozdravlja in smehlja, z eno besedo: prav ži- vahno vrvenje. V tem se prikaže iz ministrske sobe lepa dr. Ribarjeva postava. Brez obotavljanja zavzame predsedniško mesto sredi množine pisanih preprog, otvori sejo in poda besedo tajniku, ki prečita običajne uvodne formalnost »žalbe molbe« itd. Ne posluša vsega tega seveda živ krst, le toliko je bolje, da zavzamejo poslanci polagoma svoja mesta. Ko konča tajnik, poda predsednik besedo pridnemu poslancu Brandtnerju, ki stopi neopaženo na tribuno. Videti je truden in izmučen, kajti tovariš Deržič je bolan, zato mora sedaj 9am letati od ranega jutra do poznega večera po različnih ministrstvih in prositi ter intervenirati v neštevilnih zadevah svojih volilcev, katerih dobiva z vsako pošto celo grmado. Ko bi kandi-datje vedno vedeli, kaj vse bodo volil-ci zahtevali od njih, gotovo bi se marsikdo premislil, v znoju svojega obraza boriti se za mandat. Na dnevnem redu je debata o dvanajstinah. Tiho in mirno govori Brandtner, zato ni čuti na galeriji niti besedice in oko nehote uhaja po dvorani, v kateri se naenkrat pojavi inefi-stofelska postava Svetozarja Prebiče-viča. Potuhnjeno šeta med gručami razgovarjajočih se poslancev, nagovori tu in tam kakega somišljenika, se satansko zasmeje in odhiti zopet dalje, Brandtner pa govori in govori dalje vedno bolj razvnet, tako, da prodirajo tudi na galerijo posamezne besede. Bog zna, kaj je rekel, kajti pred njim je nastala večja gruča. Brandtner se pa prepira, obrnjen k finančnemu ministru Kumanudiju, ki sedi tik za govornikom. Napnem ušesa in končno doženem, da gre za uradnike in da zahteva Brandtner takojšnje izplačilo obljubljenih poviškov sestradanim uradniškim param. Iz žepa potegne nedeljsko »Jutro« in dokazuje iz njega, kako vleče pri nas doma demokratska klika uradništvo za nos, ker se predstavlja kot edina zastopnica in zaščitnica naivnega uradništva, med tem ko tu noče izplačati niti zakonito priznanih poviškov, kaj šele da bi rešila uradniško pragmatiko, ki je prvi predpogoj konsolidacije naše razrušene uprave. Nehote začnem z očmi iskati patentiranega reševalca _ uradniškega vprašanja prof. Reisnerja in ga končno najdem tiho in mirno čepečega v zadnjih vrstah demokratov. Mož najbrže premišljuje, da bi pravzaprav moral izvajati konsekvence, izstopiti iz kluba in povedati uradništvu v obraz, da brije JDS z njimi norce, kajti v časopisih objavlja širokoustne sklepe z mogočno gesto, njen parlamentarni klub je pa baš danes sklenil, da se poviškov ne izplača, oz. na Pri-bičevičev predlog šele tedaj, ko se jih vrže 30.000 na cesto z družinami vred (glej »Politiko« z dne 23. februarja 1922). Mimo mene prihiti smehljajočega obraza vedno veseli poslanec Škulj, a ne utegnem ga zasledovati, kajti pred Brandtnerjem je zopet hrup, ker je zahteval, naj se dobi denar za uradniške poviške od beograjskih vojnih dobičkarjev, kajti v Sloveniji je bil davek na vojne dobičke iztirjan v naravnost gorostasnih višinah, med teffl ko ga v Beogradu, kjer je vsak de«t$ človek večkratni milijonar, niso niti razpisali. Skromno pritrjevanje zemljoradu** kov je zaključila trpka Brandtnerjev* izvajanja in že se pojavi na govorni^ ški tribuni mala postavica v skromni seljaški raševini. Mpj sosed mi pove, da je to preds. zemljoradniškega klub* posl. Lazič. 2e po prvih uvodnih besedah nastane okrog in okrog njega krik in vik, zakaj gre, seveda niseiO, mogel posneti. Tiho in nemoteno gf* vori Lazič a po živahnih medklicih i® Ogorčenih ugovorih državotvorcev j* Sklepati, da jih hudo prijemlje. V zbornici seveda še vedno isto. živahno vrvenje. Ducat poslancev po4, sluša govornika, drugi pa bero časopise, se razgovarjajo In zabavajo. Oo demokratske strani sem se pripel dobrovoljni dr. Kukovec, ki sede k katoliškemu boljševiku, da rabim t0 »duhovito« »Narodovo« označbo, dtVj Gosarju in začne z njim prav intimeo razgovor, veseli Škulj skače iz dvor** ne v dvorano, Pribičevičeva fam„1^ (Svetozar, Milan in Valerijan) stoji . ' kotu v živahnem razgovoru, Lazi« P* monotono govori dalje in dalje, Zopet vihar: sporekli so se r&dniki in nasi samostgiPii^ Stran/ 8. vstop, ker bi bila deportacija prcvzro-®a izredne težave. Tekom tekočega meseca je tudi Italija izčrpala svojo letno kvoto od 41.921, tako da je tudi priseljevanje iz Italije popolnoma prenehalo do konca Junija. Do-sedaj so sledeče deieie izčrpale svojo letno kvoto: Jusoslavija, Italija. Grška, Poljska, "drtni>'Jskn, Spanjska. nekatere male evropski; državice. Turško, vsa Azija razun Armenije in Sibirije, Afrika, Avstralija, No-Zelendiia in Atlantski otoki. Kvota slede* tih držav se bliža h koncu: Belgije, Bulgar-Ske, Cehoslovaške, Ogrske, Rumunske in Armenije. Cim bodo tudi te kvote izčrpane, bo priseljevanje ostalo odprto v glavnem le Iz Angleške, Nizozemske, Francoske, Skandinavskih držav, Nemčije, Avstrije, Finske Rusije; iz te poslednje dežele pa je odpo-tovanje izredno oteikočeno. Zanimivo je, da taa tudi Reka svojo kvoto 71 priseljencev, Od katerih je dosedaj prišlo le 6. — Dokcdki priseljeniške uprave v Arne-fiki. Kakor znano, mora vsak priseljenec Plačati takozvano glavarino (head tax). Kakor je razvidno iz letnega poročila, ki ga je Izdal Secretary of Labor za minulo fiskalno leto, so prejemki iz te pristojbine znašali tekom te dobe 5,697.000 dolarjev, katera vsota gre v spiošni zaklad finančne uprave. Ra-*un te vsote so priseljeniške oblasti v raznih Pristaniščih iztirjale 324.340 dolarjev na globah proti parobrodnim družbam ali upravl-,,iem Prišedših parnikov. Ta vsota je za 170.130 dolarjev večja kot leta 1920 in predstavlja največjo vsoto, ki je bila kdaj po-’fana na globah. Ostali prejemki znašajo »0.528 dolarjev. Vsi stroški za upravo priseljeniške službe za fiskalno leto 1921 so tnasali 3,898.733 dolarjev nevštevši 112.500 Dolarjev za poprave poslopij in čolnov na tUis Island. Radi tega znaša čisti aktivni Sar’ev tC v*a^ne uPravu 2,057.103 do- . Ruski časopisi veljajo povprečno na ‘ 0 100.000 rubljev, posamezne številke pa Wodajajo po 5000 rubljev. - . 7~ Ruske cerkvene dragocenosti za stra- tf Prebivalstvo. Sovjetski osrednji svet [ sklenil zaseči vse cerkvene dragocenosti, azun zgodovinskih, v prilog stradajočemu Prebivalstvu. n„„T.draginja na Dunaju tudi po smrti. Vse občinski svet je močno podražil l62^°Erebne pristojbine. Lasten grob velja »klein ^rasu knjiga. Saksonska vlada je Guteni?’ Pr°da iz muzeja v Lipskem milii^>erg0Vo sv. pismo na Angleško za 5 »afiaif°v mark, da z izkupičkom zagotovi "daljni obstoj muzeju. ♦eij ~~ foneverjalec v zrakoplovu. Ravna- - J angleške družbe »Cfty Esciueble* v le poneveril tri milijone šteriingov ter "“»ai V zrakoplovu neznano kam. l,v r~ rZagrebački dnevniki je prenehal ■aajati. " Kito gnjati — 800 krcn. V Zagrebu 0vadena restavraterka na državnem lco-voru neka Darinka Beloševič, da je por- UubBana. — Volitev v slavni odbor za obdelovanje Darja se vrši za mestne' okrožje ljubljansko (kat. občina Trnovo, Karlovo, Krakovo, Gradišče) ter za kat. občino Stepanja vas, dne 13. marca 1922 od 9. do 11. ure dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Volilno pravico irnajo vsi oni voliloi, ki so vpisani v tozadevnem volilnem imeniku. — Voliti ie dva odbornika in enega namestnika, = Iz šolske službe. Upokojena sta bivši okrajni šolski nadzornik v Kranju g. K. 31-mon in učiteljica na III. dekliški (poprej nemški) ljudski šoli v Ljubljani gdč. Franja Iller&cbltsch, ~ Malo več narodnega ponosa. Tekoči teden se Je zscdil na abiturijentskem tečaju trgovske akademije mučen slučaj. Izredna slušateljica gdč. ITilda K. Je prosila g. prof. S., da ji dovoli delati kolokvij v nemškem jeziku; tej prošnji je gospod profesor tudi ugodil, vzlic temu, da so nekateri slušatelji proti temu ogorčeno protestirali, češ, da je to na šoli s slovenskim učnim jezikom nedopustno. Tudi mi smo tega mnenja in priporočamo vodstvu imenovanega zavoda, da se v prihodnje enaki slučaji ne ponove. Tatvino v trgovini L C. Mayez. V noči od 6. do7. »v. so vlomih' v trg. I. C. Mayer današnji obdolženci Tomaž Rihard, Jože Mlakar, Alojzij Klančar, Vinko Mlakar ta Janez Rihard ter odnesli raznega blaga v cclem 9 kosov v vrednosti 145.035 K, Vsled prizadevanja policije bili so izsledeni tatovi v pravem času ter aretirani in se je pri njih našlo blaga za 37.898 IC 70 h. Radi tega vloma in tatvine jih toži državno pravdništvo katero zastopa na današnji porotni razpravi svetnik Vehar po 131, 173 in 174 k. pr. r. Obtožence zagovarjajo odvetniki: , dr. Oblak, dr. Tominšek, dr, Poček in dr. Švigelj. Obtoženci deloma priznavajo svojo krivdo deloma pa se skušajo oprati očita-nh deliktov. Razprava Je trajala pozno v noč. Ravnateljstvo te zadruge je prevzel bivši vodja pletarske šole v Strnišču, g. Milico Ogor (dec. Marsbos*. lanska «je svinjske gnjati tako visoko zaračtina- ' 800 kron ^ za vsa'c kilogram . “*■ Razširjenje zagrebške električne cen-Zagrebška občina znaine razširi sve-!? e*ektrično centralo. Iz r.eke češke tovarne F naroči turbino in kotel za 20 milijonov «pn. , — Spomlad prihaja. Dijak Boris Koman j* Prinesel včeraj v naše uredništvo šopek •ončkov. Pozdravljena, težko pričakovana •Pomlad! * p.Povodnji v Bosni. Iz Bosne prihajajo ▼Beograd poročila o povodnjih in poplavah, P hh je provzročilo taljenje snega. Vsled so ponekod pretrgane tudi železniške Proge. ^ — Zemun-Beograd-Pančevo. Trgovska l]ka je kupila dva parnika, ki bosta od-pe) vozila ua progi Zemun - Beograd-®nčevo in nazaj. Vršila se je že poskusna ro*nJa, kateri je prisostvoval admiral Priča. M — Visoki jubilej vseučilišča v Padovi. j"eseca maja bo vseučilišče v Padovi sve-*Jn° proslavilo 700 letnico svojega ob-»tanka. , — Prenos »Ekonomista« n Zagreb. Poslednji broj ovog privrednog tjednika, što »lazi u Karlovcu, donaša, da ie redakcija L*omirustracija »Ekonomista«: prenesena u j-agreb, Marovska ul. 28, gdje če od sada **** Redovno izlaziti. — Direktorom lista ®*tale 1 nadalje LJ. St. Kosier, dok če »Eko-zJUJista* i u budučnosti zadržati vanstra-“**ki i Cisto privredni karakter. h. — Mlad uzmovič. Svojemu očetu Je S*radel 60.000 kron osemnajstletni Nikolaj y®nia iz Subotice ter pobegnil v Osijek, ^er ie padel v roke pravici. ■w *~ Smrt v valovih. Čez deročo veko iniok sta hotela prepeljati s čolnom Bora /Jerkovič in Cvetko Gjorgjevič, a izginila *** s čolnom vred v valovih. Čarovnija z moislcamL V četrtek popoldne se je nadaljevala porotna razprava o »čarovniji« bratov Cepin. Priči Hinko Valenčič in njegova žena sta izpvedala, la sta videla na lastna oči, kako je dal Pave! Cepin cel šop bankovcev Zorčiču. To se je zgodilo v hotelu »Illrljic. Zorčič je trdil, da to ni res, pač pa da je to med seboj dogovorjeno in zmenjeno. Nato je predsednik dr. Skabernc naznanil, da je bil Vid Čepin I. 1899 obsojen na 14 dni zapora, ker je prikril najdeno listnico, nekaj mesecev pozneje ravno istega lela na tri mesece težke ječe radi tatvine, 1. 1900 zopet radi tatvine na 5 mesecev težke ječe, dalje jo bil obsojen na 2 meseca strogega zapora in 1. 1903 na 13 mesecev težke ječe. Porotni senat je stavil porotnikom dve glavni vprašanji. Nato je govoril državni pravdnik Lavrenčak, za njim je govril dr. Žirovnik, dr. Frlan pa je končal svoj govor šele ob tričetrt na 4. uro zjutraj. Porotniki so zanikali na nje stavljeni vprašanji in sicer glede na Pavla Cepina z 9 da in s 3 ne; glede na Vida Čepina pa s 7 da in s 5 ne, nakar je razglasil predsednik svetnik dr. Skaberne oprostilno razsodbo. Razprava se je zaključila včeraj zjutraj ob polu fi. uri. Detomor. Pri Jakobu Kopaču v Dravljah je služila Franja Škodler, roj. 1. 1888. v Zg. Brniku pri Cerkljah. Seznanila se je z delavcem Ivanom Pcstrom in Zg. Šiške in postala z njim noseča. Obdolženka trdi, da bi se bila z njim lahko poročila, ko bi bilo mogočo dobiti stanovanjc. Pester Jo je prosil, naj gre porodit v bolnico, ona pa se je izrazila naprarn njemu, da bi bilo najbolje, ako bi otrok umrl, da bi bila tako rešena Pestra in otroka. Dne 1. dcccmbra Avtomobilska zveza Maribor—Oor. Radgona se otrovi šele 15. t. m. V Mariboru bo stal avto pred glavnim kolodvorom, v Gor. Radgoni pa pred pošto. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obvešča svoje člane, da daje brezplačno vsakovrstne Informacije in nasvete. V slučaju potrebe obrniti se je pismeno ali osebno na g. Kejžarja, špedicija Bakan, Aleksandrova cesta. 93 plesnih In c',asih predpustnih prireditev je bilo zadnja dva meseca v Mariboru. Neresnična vest o Perkotu. Včerajšnja vest, da so našli pogrešanega železniškega pripravnika Antona Perkota pri Limbušu zabodenega, ni resnična. O pogrešanem še vedno ni sledu. Najbrž je v pijanosti padel r vodo. Ponaverjalec ustrelil stražnika. Mariborskemu puškarju Poscltlmgerju je njegov 20 letni pomočnik Iv. Eller pneveril 1600 kron in samokres ter se odpeljal k svoji sestri v Zagreb, kjer je denar zapravil. Ko ga je policija na ulici ustavila, ker je držal revolver v roki, češ. da se bo ustrelil, je nameril na policaja revolver, pri tem pa se »podtaknil in padel. Med padcem se je samokres sprožil ter je krogla zadela policaja, ki Je obležal mrtev. .Ni še dognano, ali jo oddal strel namenoma ali vsled padca. Celile. Zanemarjonle prekmurskih Slovencev v cerkvah. Madžarski škof Mikss pošilja Slovencem madžarske duhovnike, tako je poslal v Beltince namesto pok. župnika Kuharja trdega Madžarja Dellja. Tudi kaplan Kos se šteje za Madžarja, če ravno Je rodom Hrvat. Nič bolje se ne godi slovenskim protestantom. V Martijancih ne zna pastor slovenske, čeravno je večina župljanov slovenska. V cerkvi se poje samo madžarski, ker tudi organist ne zna slovensko. lokoisSvo. Voditeljski zbor ljubljanskega Sokola je na svoji zadnji seji določil dan 15. marec kot poslednj termin za priprave za nastop ob priliki I. Jugoslov. vsesok. zleta. Do 15. marca se mora vsakdo, ki želi nastopiti pri javni telovadbi, bodisi pri prostih vajah ali orodni telovadbi, z*Iaslti v telovadnici pri vodniku oddelka. Vsak posameznik mora biti xa nastop temeljito pripravljen vsled česar se zahteva od vsa-cega poedinca redno posečanje telovadnice. Vse to velja za člane, članice ter ves naraščaj. Vadit, zbor je nadalje sklenil, vsled visoke cene kuriva in razsvetljave, povišati mesečni prispevek naraščaja na 2 K. Kdor ne more plačevati navedenega prispevka naj to javi svojemu voditelju in se jih bo plačevanja oprostilo. P. t. roditelji se naprošajo, da se od časa do časa prepričajo o rednem obisku sokolske telovadnice svoje dece. Dramatični odsek Sokola ca Viču ponovi v ' nedeljo 5. marca ob polu 8. uri zvečer dramo »Veleja«. Koncert jugoslov. narodnih pesmi st vrši v ponedeljek, dne 13. t. m. v Unionu? Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« se nj str?šilo ogromnih stroškov, niti velikae« truda, da poda vsem, ki ljubijo^ narodno pesem lep, užitka poln večer. Žalimo le. da bi občinstvo to upoštevalo in zasedli* unionsko dvorano do zadnjega prostorčka, vstopnice prodaja trafika v Prešernovi ul. št. 54. Za razumevanje skladb svetujemo vsakemu posetnlku, da kupi besedila in jii^ pred koncertom prečita. n m S. K. Šparta vabi vse svoje redne čane na sestanek, ki se vrši v torek dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer pri Novem svetu v Prešernovi sobi. Udele-žitev je dolžnost vseh članov. 1921 je porodila dete ženskega spola. Ko Hko zanimanje. x -.1 1 „ ___1. Velik shod. Slovenske zemljoradnijke i stranko sklicujejo na praznik Sv. Jožefa j 19. marca (nedelja) ob 3. uri popoldne v j hotel »Union« v Celju. Na tem skodu bodo tudi izvolili strankin odbor. Razpravljali bodo med drugim posebno o politiki Radičeve stranke in o sporazumu te stranke z Zedrnljoradniško stranko. Shoda se baje udeležijo v velikem številu tudi srbski in hrvatskl kmetje. V Celja je pričela izhajati nova revija »Zarja«, glasilo ruske narodne misli in vseslovanske vzajemnosti. Članki izhajajo v slovenskem, srbohrvatskem in ruskem jeziku. Revija izhaja mesečno in jo urejuje Andr. R. Milevski. Tiska se v tiskarni A. Rode. Porotna razprava proti morilcem orožnika Mavra se prične 10. t. m. pred celjsko poroto. Za razpravo vlada povsod ve- v. Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. se je tega dne vlegla, je prišla k njej SO' seda Ivana Čuden. Škodlerjcva ji je potožila, da ji je slabo, nakar ji jo Čudnova ponudila čaja, ki ga Je obdolženka odklonila. Ko Je prišla Čudnova tretjič k njej, je zapazila, ua se obdolženka čudno zvija. Čudnova je odšla In ko se je zopet vrnila, je bila obdolženka lepo mirna, pod odejo je pa nekaj dihalo. Ker ji obdolženka ni nič omenila o porodu, se ji Čudnova ni hotela vsiljevati. Drugo Jutro je Škodlar-jeva vstala kakor po navadi in šla v hlev krave molzt. Med tem časom pa je Čud-nova našla v sobi pod klopjo umazano spodnje perilo in mrtvega novorojenčka. Vsa prestrašena je vprašala obdolženko, zakaj ji o porodu ni ničesar omenila. Škodler jeva je odgovorila: »Komu naj bi pripovedovala, saj itak nobeden nič ne ve o tem.« Gospodarjev sin jo je pozval, naj otroka nese na pokopališče, obdolženka pa je rekla, da bo že sama vse uredila. Nato je mrtvo dete položila v ročno torbico in odšla z njim k svoji sestri v Ljubljano. Policija jo Je še isti dan aretirala. Pri raz-telesenju otroka so zdravniki konštatirali, da je prišel otrok živ na svet ter da je bil sposoben za življenje. Na vprašanje, zakaj ni nikogar poklicala k porodu, je rekla, da tega še sama ne ve. Priznala pa je, da je otroka takoj, ko ga je začula jokati, stisnila z desno nogo čez glavo, nakar je otrok takoj utihnil. Porotniki so na vprašanja, ki jim jih je stavil sodni dvor, odgovoril tako, da je bila Škodlarjeva obsojena na podlagi § 339 na dva meseca težke Ječe, ki pa je že pre-stana, ker se ji je vštel preiskovalni zapor v kazen. j? tnali Kuščarček se ujedata, a zem-‘JOradnjki jih preupijejo, Lazič pa ži-K°sa dalje nesposobnost državotvor-in korupcijo v upravi. Tu 111 tam 'j 39 lamu2EI u! opasaq o>jn>| iusuicLv ^ učita ministrom, da potrošijo me-secno okrog 70.000 kron samo za r*Prezentacijske cig’arate, med tem ko °dpravijo seljaka, kateremu je uuičila VoJna dom, s par stotaki, poleg mene klopi skače reven seljak, briše si s°Ize in pritrjuje: »Da, ovako je, go-5Podine, ovako,« mi hiti zatrjevat in Pripoveduje, da je prišel prav iz tiino-•skega okruga sem, da sliši svojega *astopnika. »Ugonobili nas bodo, čez Poldrugi mesec ni bilo nobenega toba-a> če smo pušili »svercovanega«, so nas pa kaznovali. Narod ne bo več tr-Pel vsega tega, sedaj bomo volili vsi s>am° zemljoradnike« itd. itd. Pripo-'cdoval mi je bedo naroda in strašne JfPravne razmere še naprej, a v tem se ?e Prikaže na tribuni krepka postava Ivaničevo hot ničeva. Ivanič je Protičevo trobilo in le- e se spomnim hrvaškega vprašanja, katerega neizogibni rešitvi glasno v£ice prazni poslanski sedeži, saj je . 0rj° tretjina izvoljenih zastopnikov ‘n glasnikov naroda pognana iz parls-^enta. Ivanič že pri prvih besedah 2budj vihar ogorčenja. Najbolj se j r°penči znani Andrija Radovič, slavni j PflBjielegat v parizvi, ki je baje zapra- j vil Skader in predsednik mu mora izreči ukor. Tudi mali dr. Markovič, minister pravde, sicer zelo jasna glava in odličen politik, je videti zelo razburjen. Govornik predvsem napada nesposobnost dr. Kumanudija, kar vzbuja v demokratskih vrstah neprestano živahne proteste, med tem ko sc radikalci prihuljeno muzajo. Vso igro opazuje od strani tudi Etbin Kristan, ki pušča zopet neobrito brado, Jože Kopač pa mogočno šeta po mehkih tapetih, na prsih mu lesketa zlato natikalo za svinčnik in tiho sanja o sa-mogoltnem Antonu Kristanu, ki mu jc pred dobrimi dvemi leti odjedel železniško ministrstvo, ki ga je imel že skoro v žepu; vsaj prepričan je Jože o tem. Ivanič ie bil kratek in predsednik zaključi sejo ter naznani prihodnjo. Poslanci so v živahnem razgovoru odšli, na dvorišču so završali ministrski avtomobili, oddirjali in škropili blato na desno in na levo. Truden sem hotel večerjat, spotoma sem pa premišljeval, so li ti ljudje zmožni rešiti našo državo iz propasti, v katero hiti in ali se njihova večina vsaj zaveda, v kakem položaju je ta nesrečna zemlja, ki jih jc pomotoma poslala v to usodepolno poslopje. Temne so že bile biatne ulice, a tudi v srcu ni bilo nobenega svetlega žarka. Tovarnar VVesten namerava baje zapreti svojo tovarno posode v Gaberju pri Celju. Tako je zapretil svojim delavcem, ako ne prejmejo njegovih mezdnih pogojev ter pogojev delovnega časa. Tovarnar VVesten, Prus iz pruske dežele, na ne pozabi, da so mu znosili njegovo premoženje na kup slovenski delavci in naj neha s šika-narni, katere hoče v zadnjem času izvajati nad delavstvom. Na eeljskem ljudskem vseullšču predava jutri v ponedeljek 6. t. in. ob polu 20. uri ravnatelj meščanske šole g. Beno Serajnik o »Zvljenju rastlin«. — Za predova-nje vlada precej zanimanja. Avtomobllna zveza med Celjem in Vranskim Je zopet vzpostavljena. V poslovni pododbor ljubljanskega nogometnega podsaveza za celjsko okrožje so bili izvoljeni sldeči gg. Hugon Hykel (S. K. Celie), predsednik F. Uršič (Svoboda), podpredsednik Lojze Mahkovec (S. K. Celje), tajnik Kamilo Iglar (Atletiki), blagajnik Franc Konig, (Atletiki), odbor, namestnik. Društvo stanovajskih najemnikov v Celju ima svojo društveno pisarno v Gosposki ulici št. 19, II. nad. desno. Otrok izginil. 7 letni sinček, Rudolf Le-skovšeka, Brunon, je prišel 25. februarja opoldne iz šole domov. Odšel je zopet od doma in se ni več vrnil. Deček je majhne postave, svitlih las, ima kratke hlače. Če bi bilo komu kaj znano o njem, naj to sporoči njegovim starišem na Ljubljanski cesti. — To je sedaj v kratkem že tretji enak slučaj. Našel ie v farni cerkvi cerkovnik zlat prstan z zelenim kamenčkom. Lastnik ga dobi na policiji. Prijavni urad išče nekega Jakoba Zgank, ki bi naj bival v Gledalški ulici. Zglasi se naj pri omenjenem uradu. Poročil se ie v Trstu Celjan, trgovec Alojz Ocvirk z gdč. Ermo Buchbnder. Celjska mestna požarna bramba ima četrtem letu Jugoslavije še vedno nemški poveljevalni jezik. Tudi skladišča požarne brambe na dvorišču mestnega magistrata imajo še samo nemške napise. To vse je pa mogoče le vsled malomarnosti slovenskega meščanstva, ki stoji ob strani, ker mu mrzi delo in soodgovornost na prospe-vanju tega društva, čigar visoki pomen vsi cenimo. Za prospevanje društva In času primerno vodstvo pa bi bila dolžna skrbeti tudi mestna občina in posebno oni sloji našega meščanstva, kakor trgovci, hišni posestniki, obrtniki Itd., ki imajo velk interes na tem, da se to društvo razvija in krepi. Železno ograjo okrog meščanske šole v Vodnikovi ulici so te dni renovirali in lepo prebarvali. Proti zlikovcem, ki bi jo sedaj zopet skušali na katerikoli način kvariti, se naj strogo postopa.' Gledališče in glasba. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. DRAMA: Nedelja, 5. marca popoldne ob 3.: »Vražja ženska«, izven. — Zvečer ob 8. uri »Hamlet«, izven. Poned., 6. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. OPERA: Nedelja, 5. marca: »Faust«, Izven Poned., 6. marca: Zaprto Torek, 7. marca: »Žlahtni meščan«. C. Dva koncerta v Filharmonični dvorani. Danes dopoldne točno ob 11. uri Matineja slovenskih samospevov Romanovski-Kog. j. Jutri, v ponedeljek, ob 8. uri zvečer: Koncert ge. Pavle Lovšetove s spremljevanjem Janka Ravnika. Koncert ge. Pavle Lovšetove obeta nuditi najčistejši umetniški užitek. Prognim bo pokazal značilen in zajemljlv zgodovinski razvoj ter napredek naše slovenske solistične pesmi v plemeniti Interpretaciji. Ga. Pavla Lovšetova ne potrebuje nikake reklame več. Njena kristalnočista intonacija, njena v srcu porojena in doživeta pesem, ki zagostoli včasih kot vrisk skrjan-čka nad zlatimi polji, včasih zopet potihne v mehko šepetanje ali zatoži v globoki materni popevki — vse lastnosti blagonadar-jene pevke so ponesle njeno ime že preko naših tesnih mej. — Vilharjeva: »Nezakonska mati« in Lajovičeva: »Begunka pri zibeli« sta kot dva krasna mejnika, ki zaklepata skoro 50 letno razvojno dobo naše pesmi. Ga. Lovšetova nam je porok, da bo podala program točke s pristnim umetniškim občutjem, opojna omama njenega glasu in njena globoka pevska duša, ki obdrži in zastrmi poslušalca do konca, pa bo zopet vzveselila lepote žejna srca, ki tako težko pričakujejo čiste umetnosti v teh dneh, polnih hladnega seblčja . . . Po vseh večjih mestih imajo navado-, da prirejajo umetniške koncerte tudi v nedeljah dopoldne pod naslovom »Matineja«. Tako Matinejo priredita pod okriljem Glasbene Matice v nedeljo 5. marca ob 11. Uri dopoldne v Filharmonični dvorani operni pevec Romanovvslii in komponist Kogoj. Zanimiv spored obsega sledeče točke: Ka- milo Mašek: Luna sije. Kam? Jurij Fleiš-man: Modrijan. Avgust Leban: Ostani zvesta! Hr. Volarič: Pregovorjena ljubezen. Solze. Benj. Ipavec: Božji volek. Ivan Grbec: Zdrava Marija. Gojmir Krek: Pred-smrtnica. Marij Kogoj: Sprehod v zimi. Anton Lajovic: Romanca. Anton Svetek: Svetla noč. Vstopnice se prodajajo danes od 10. ure dalje v veži Filharmonične družbe. Razstavljene slikt. Slike (reprodukcije) akad. slikarja in voditelja znane umetniške šole »Probuda« Franja Sterleta so r trgovini g. Gajška na Sv. Petra cesti št. 2 na vpogled in razpredajo. Reprodukcije odgovarjajo popolnoma originalom, katero Je prvovrstno izvršila Jugoslovanska tiskarna. XXII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, V nedeljo 5. t. m. ob 10." dopoldne se otvori kolektivna razstava br;(< tov Kralj. Predlog zakona o driavnini služben-cima. to Je nova službena pragmatika, ki jjjv. ja izdelala državna komisija, je izšla v po-, sebni brošuri v srbohrvaščini in tiskana y, cirilici. Veliko uslužbencev j«, ki s težavo bero cirilico in bolj slabo razumejo srbo--hrvaščino. Zato smo pripravljeni, da jo na*r/ tisnemo v slovenskem Jeziku. Pragmatik* ; cbsega 245 točk In ji je priložena obširna,, razlaga. Izvod bi veljal 20 kron. Treba je, ; da vemo, v kolikem številu jo natisnemo.1' Zato naj nam vsakdo, ki Zel! pragmatik^' prejeti, nazn«nl to do 15. tega meseca, -f Predsedstvo Zveze. -k* Tizian in Van Dyck v Ljubljani#!' Zanimanje za zbirko starih slik, katero se tako intenzivno bavijo razril ni naši krogH, je vedno večje. Neprfft1* stano se pojavljajo se pojavljajo pri*'’ jatelji umetnosti pri lastnici teh slik^^ gospej Golobovi na Sv. Jakoba nam brežju in jih preiskujejo. Tudi Zagrett'1' se za to zbirko vedno zanima, kar jS^ popolnoma naravno. Zanima se pa tudf1' inozemstvo, in v tem pravzaprav tidJ-^ nevarnost. Naša, skoraj bi relcel dolžcij nost je, da stremimo za tem, da tak® ■ umotvori ostanejo doma. Saj to menda ne bo. težko! V državi je dovoljsi. premožnih mecenov, ki gotovo ne bo- « do hoteli, da se inozemstvo ponaša s® kakim Van Dyckom aii celo Tiziatci nom, ki se je našel v naši domovinj,.<® Ali naj ie ono malo, kar imamo umetniškega, roma iz dežele? Saj imamo-; narodne galerije in akademije! Kar seiž tiče slik samih, morelo reči, da je naj-"'' tančno dognano, da gre za pristnega Tiziana in Van Dycka. O enem mo*' škem portretu so se strokovnjaki izrekli za to, da je tudi ta slika delo>v mojstra Defreggerja, tako da je ta umetnik zastopan v zbirki s tremi -portreti. Ker je tudi »Damski portret«c.t) dognan in ga pripisujejo Makartu, j©* od glavnih slik spona le še »Kaanska vojna«, o kateri strokovnjaki še niso 1 enotnega naziranja. Večina nagiblje« za Rubensa. Iz vsega tega se vidi, dtc-gre za umotvore velikaske vrednosti^L za dragocenosti, za katere bi nas vsakaž > država zavidala, ako bi se z njimi po-ifi našala kaka jugoslovanska galerija: slik. oqt Društvene vesti. m Društvo stanovanjskih najemnt-' ‘ kov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja vse člane brezstanovalq<>; da se čim preje oglasijo v društveni,] pisarni. Prihodna javna odborova sejar. > se vrši v sredo dne 8. marca t. 1. 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure iniormacij«^ Sv. Petra ccsta št«v„ \i, pritlično,s~ desno. si:' Dramatični odsek invalidskega--doma v Ljubljani vprizori v nedeljo ■ dne 12. marca t. 1. v Ljubljani priljubljeno narono igro >Revček Anrejcek*"0. v petih dejanjih s petjem. Začetek •-točno ob pol 8. zvečer. — Blagajnam se odpre ob 7. uri. Vstopnice se dobe v predprodaji od četrtka naprej v trafikah ge. Severjeve, Selenburgova ulica in ge. Bič na Ambroževem trgu. Predplačila se hvaležno sprejemajo. h PfuJ. Visoka starost. V ptujski hiralnici Je umrla 104 let stara hralka Ana Novak, rojena v Murski Soboti. Celo življenje je pridno delala kot navadna dekla ter skromno živela. Pletarska šola v Strnlšču pri Ptuju. V nedeljo, dne 25. februarja t. I. je izročil g. vladni svetnik dr. Dermastja v imenu pokrajinske upravo v Ljubljani, Pletarsko šolo v Strnišču novo ustanovljeni pletarsk! zadrugi. Ta zadruga, ki nosi naslov »Ple-tarna v Strnišču, Slovenija, r. z. z o. z.« Ima v prvi vrsti namen, pospešavati ple-tarstvo kot domačo Industrijo ter vpeljava« vrborejo kot novo panogo kmetijstva. _ Jfcr mf BospaMi tedni)! JiplomM Informator** iBOumska izdaja Jugoslavije" izide danes prvič in bo odslej izhajal v okvirju dnevnika JUGOSLAVIJA11 kot njegova inozemska izdaja. Ker pa prinaša poleg gradiva namenjenega inozemstvu, točna in važna poročila iz vseh svetovnih trgov, je tudi za naše industrijske, obrtne in trgovske kroge neobhodno potreben. Zelo razširjen v inozemstvu, je „Jugosl. Informator** tudi najboljši oglasni organ. m : O'. m #-* * # w & ■i:- sr. V'- Naročajte ga! °o° °o° °o° Oglašujte d njem! 91! * Uprava: Ljubljana, Marijin trs štev. 8. &' / \Stnm4. fr-...m—*« Nova knjiga! Izšla je v založbi ,.Zvezne tiskarne" v Ljubljani Marijin trs 8. KARMEN novela Prosper M6rim6e-a poslovenil Vladimir Levstik. Dobiva se v vseh knjigarnah. Cena brcš. din. 7*50. Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 4. marca 1922. Kraj Ura Tlak zraka Temn. zraka C Veter Oblačnost 0-10] Padavine mm Ljubljana 7 744-5 - 0-8 sever megla j — 14 742 9 88 brez vetra del. obl. — 21 7427 42 sev. zap. več. jasno — Zagreb 7 770-8 ID n jasno — Beograd 7 771-4 10 jugo zap. več obl. — Dunaj 7 7689 70 zapad oblačno — Innsbruck 7 Praha 7 — — — __ — Opombt i: V L .jubljani ba rometer pa da, temperatura stanovitna. Filatelija. Pogreška pri katalogiziran ju v Michelovem katalogu 1921-1922. Pri izdanju SHS-znamk »Kraljev-Stvo« na strani 332 ni znamka 43, tem-7*8 46 v raznih zobčanjih izdana. Provizorij »E i 1 m a r k e« v )S v s t r 1J i od 50 vim, izdan 31. decembra, se vedno težje dobi, ker Je bila sela naklada od 1,500.000 kosov že za tri dni v špekulativne svrhe razgrabljena. Danes se te znamke že prodaja po $ marke komad. Nova filatelistlška dru-11 v a. V Ljubljani in Sarajevu ustanovljena so nova samostalna filatelistlška društva, kar nam svedoči, da Interes ta filatelijo pri nas vendar raste. Avstrija bode izdala znamko od K 25 v knjigotisku, ker jo za to vrednoto bakrotisk preveč stane. Tudi se sliši, da bodo poštne pristojbine v Av-Ctriji v kratkem povišane in dobi modro barvo druga znamka in zaradi lega Je razumljiv lov vseh zbiračev na mamke od 25 kron. ČehoslovaŠka je izdala porto-znamke s pretiskom na starih znamkah Hradčinskega izdanja, in sicer dosedaj 50 na 75 in 100 na 80 vinarjev. Natisk glasi v velikih črkah »Doplatit«. Daljnje vrednote se bodo v kratkem izdale. —• Istotako Je izdana znamka od 50 vinarjev po sedanjem vzorcu samo v zeleni barvi. Vendar bode ta vrednota samo kratko v prometu, ker se spremlja znižanje poštnine. Vendar ena država, ki pričenja z znižanjem njenih tarif. B. G. Drobil. Ogrska je povišala poštne pristojbine in bode izdala nove znamke od iy8, 4 Vi, 6, 8, 8% in 121/2 kron. — V Budimpešti obdržal se bode letos spomladi semenj poštnih znamk, katerega priredi društvo ogrskih trgovcev znamk. Rusija Je Izdala znamke za lačne v dolnjem področju Volge. Izdane so štiri vrednosti, vsaka po 2250 rubljev. Ena vrednota predstavlja samaritana, ki krepi lačnega, in Je modre barve. Druge tri vrednote predstavljajo sliko iz okolice Volge in se razlikujejo samo v barvi: zelena, rujavordeča in rujava. Vse štiri vrednosti so rezane. Filatelistiški koledar. V nakladi »Sammlerwoche« v Miinchenu izšel Je »Pfilka«, koledar za leto 1922, in vsebuje tudi razne zanimive članke o zbiranju znamk in manipulaciij zbiračev s primernimi šablonami. V isti nakladi je izšel tudi »Kurzi, Briefmarken-katalog 1922«. Katalog in koledar ima »Filatelistlška zadruga« z o. z. v Zagrebu, poštni predal 180, na skladišču in iste lahko člani zadruge naročijo. Naznanjamo sorodnikom in siuuicom# da ja nai ljubljeni oia osiro-mm stoti odo in brat gospod SIMON KOLBI cestni molster v pokola. d IM 4. UL 1033. ▼ 01 Utu starosti dokon£«l ilvljsnjs pot. Pogrob M vrti dno 6. DL 1032. ob 10 uri. Alojzija LlCof Natalija Kraupp IMtrs. hiL Natalija, Angela in Oakar vnuki. Javornik, dno 4. marca 1023. Bro* poaabnaga obvestila. Velika izbira prešitih odej ter barvastega bombaža priporoča Karl Prelog, trgovina z galanterijo Ljubljana, Stari trg 12. I' JOS VIDMAR UUBUBHB, PRED SR0FU019. Izdelovanje dežnikov in solnčni-kov na drobno in debelo. Cene najnižje. * Mrtvec zopet oživel. Se danes, ko je zdravniška znanost že zelo napredovala, se more dogoditi, da se zdravnik pri pregledovanju mrtveca prevari. Tak slučaj se je dogodil pred par dnevi v Pizzi, kjer je neki deček umrl za bronhitisom. Zdravnik je ugotovil smrt in vse je bilo pripravljeno za pogreb. Sedemnajst ur po katastrofi hotela ga je mati še enkrat poljubiti, preden zapro krsto. Pri tem pa je deček odprl oči, se dvignil in objel svojo mater. Odslej se je počutil vedno bolje in kmalu je popolnoma ozdravil. V registru za mrtve pa se čita kuri-jozna opazka, prvi dan: »Cesarolo Rocco umrl na bronhitisu«, drugi dan pa: »Vstal od mrtvih«. * Zemlja in trava kot hrana. Neki amerikanski zdravnik je skušal dokazati, da usoda ruskih revežev, ki se hranijo z zemljo in travo, ni tako strašna, kakor se to vidi na prvi hip, ker ta hrana človeku ne škoduje niti približno toliko kot alkohol. Verjetno je, da je bila trava in zemlja biana prvih ljudi, a nikjer ni zapisano, da bi se bilo prvim prebivalcem zemlje slabše godilo kakor nam. Ta zdravnik trdi, da sc nahaja v mnogih krajih Rusije in Indije posebna vrsta črne prsti, * katera je, pomešana z malo ' cino listja ali trave zelo užitna. . r.stentka tega zdravnika, Miss Herman, profesorica na univerzi v Michin-ganu je izumila stekleno posodo, kjer se koncentrirajo solnčni žarki. V to posodo vloži kos psti ter jo potem zmelje v prah in pomeša z nekim oljem. Ta zmes je zelo dobra in tečna hrana. — Tako amerikanski časopisi. Vendar naj ima zemlja in trava še tako dobra hranilna sredstva, lačni Rusi bi gotovo raje imeli dnevno dobrega belega kruha in pečenke. Proda se: DVA PSA. Pravi nemški ovčak In fino dresiran »Doberman«, Spodnja Šiška, Žibertova ul. 194. 373 Veleposestvo ISO oralov, večinoma travnikov velia tri milijone kron. Posestvo 26 oralov njiv, travnikov, gozda in vinograd z lepo hišo potem posestvo z 34 or. kakor gori in 16 oralov Gostilniško posestvo z 22 oralov in sicer travnik, njive in gozd 1,200.000 K pri Mariboru. Trgovske, stanovske hiše, vile z vrtom, hotel s kavarno proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 347 PRISTNI LJUTOMERČAN novo vino, večjo množino, domač pridelek na razpolago. Na željo vzorci. Naslov v upravništvu lista. 350 KISA Z GOSPODARSKIM POSLOP. JEM, z obširnim živinskim hlevom, kozolcem in fozdom. Natančneje podatke daje gospod om. Gi II. trgovina, Hradeckega vas 78. 377 LECA, nova, debelozrnata, ZELO MEfIKA ZA KUHO, SE DOBI: pri Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Zahtevajte naš cenik vrtnih in poljskih semen. 360 ČEVLJARSKI STROJ za zgornje dele, dobro ohranjen pri R. Ri-bizeli, krojač, Bernica 55, p. Dol, pri Hrastniku. 381 PETER FLECK, TRGOVEC V LOČAH (SLOVENIJA) ima dva vagona stisnjenega sena. Cenj. nudbe pod šifro »Seno 386«. po- 386 Službe: VEČ PRVOVRSTNIH ČEVLJARSKIH pomočnikov se sprejme takoj. Hrana v hiši, stanovanje prosto. Plača po dogovoru od 50 do 130 K. Delo trajno, nastop tako). M. Pečnik, tvor. cipela, Gameljne nad Ljubjano, (Slovenija). 385 MLADENIČ 27. LET STAR sedaj v državni službi išče primerne službe, vešč je slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Razume se na pisarniške posle. Sprejme tudi službo za vratarja .ali sluge. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »1. APRIL 1922«. 382 2 URARSKA POMOČNIKA se sprejmeta pri Fr. P. Zajec, Stari trg 9. 378 KROJAŠKEGA POMOČNIKA Izurjenega, iščem takoj. Ivan Ustnik, Loke štev. 372, Trbovlje. 369 URADNIK z dolgoletno pisarniško prakso, samostojen delavec, sedaj vodja samostojnega oddelka želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod »Uradnik« na upravo lista. 364 KONTORISTINJA vešča vseh pisarniških del z daljšo prakso išče primerne službe. Cenjene ponudbe prosim pod šifro »362«. 352 10 KOPAČEV IN 20 VOZAČEV (neoženjeni) se sprejmejo v delo pri rudarskem podjetju »Nova Nada« v Globokem pri Brežicah. 359 DVA MLINARSKA POMOČNIKA dobra in poštena za umetni mlin proti dobri plači in s hrano se sprejmeta. Zglasiti se je: Peter Sušnik, Bistra št. 11, Borovnica. 357 Razno: DOBRA IDOČA PEKARIJA se išče v najem. Več se poizve v upravništvu tega lista pod »Štev. 335«. 335 POSOJILO 15.000 K proti obresti po dogovoru za kratko dobo. Varnost zajamčena. Cenj. ponudbe pod »Posojilo 379« na upravo lista. 379 MEBLOVANO SOBO za boljšega gospoda se odda takoj. Ulica na Grad št. 7 a. 384 SEMKAJ PREMEŠČEN ŽELEZNIŠKI URADNIK išče stanovanje. Cenjene ponudbe pod »Železničar« na upravništvo »Jugoslavije«. 380 MESEČNO SOBO išče mlad zakonski par. Cenjene ponudbe pod »Soba« na upravo lista. 363 1000 KRON DOBI NAGRADE oni, kdor mi preskrbi v najem dobro idočo pekarijo, najraje na deželi. Dopisi: Franc Majcen, pek, Mislinje. 367 2COO KRON NAGRADE dobi, kateri mi poizve za stavbeno parcelo v Ljubljani ali v okolici Ponudbe P°a »Obrt 60/371« na upravo »Jugoslavije«.^ 4000 KRON NAGRADE TISTEMU, kdor mi preskrbi dobro idočo gostilno v nakup ali da jo vzamem v najem. Nash?v v upravi »Jugoslavije«. 379 iooo K si prihrani kdor naroči obleko iz češkega blaga. Remžgar, krojač. Novi Vodrnat, Glavna cesta. “ ŽENITBENA PONUDBA Gospod se želi seznaniti z neodvisno, močno, energično žensko do 40 let staro, Tajnost strogo zajamčena. Cenj. dopise prb* sim pod »MOJA SREČA 383« na upravo Usta. 383 LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja: Eisa liiijno mlečno milo najbolje blago, na finejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 93 Kr. •Elsa" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedati ce, nabor«, itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; dva zamotom in poštnino 52 kron. Tanoehlna pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuj« izpadanj«, lomlenje in cepanje las, zaprečuj« prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelansts lončka z zamotom in poštnino 62 kron. Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od jed* nega predmeta dobijo popust v naravi. Razno! Liiijno mleko 16 K; Brkomaz 8K; n«j* finejši Hega-puder Dr. Klugera r velikih originalnih škatuljah SO K; najfinejši H ega zobni prašek v patent škatljah 89 K; puder za gosp« v vrečicah 6 K; zobni prašek v škatljnh 7 K; r vrečicah 5 K; Sachet diševa za perilo 8 K* Schampoon za lase 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; naj finejši parfem po 40 in 60 K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete s« zamot in poštnina posebaj zaračuna. m l FELLH, lete nosim doma, Eisatrg 357, Hrvatstco. Inž. Or. Miroslav Basal oblastveno poverjeni stavbni inženir UUBLJAnA Hllšerjeva ulica številka 5. Speci jel. stavbeno podjetj« za betonske« železobeton-ske in vodne zgradba. Izraba vodnih siL Fatur (ČLSA- Cfim porcelanasta lončka ..Elsa" Oblažilnka za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani priporoča ogled svoje zaloge manufakture. W Izključno češki Izdelki *W® Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od znane bmske tvrdke Stiassnr A Schleslnger. Glavno skladišče v „Kresiji“, L nadstr. — Poseben vhod iz Lingarjeve ul. 1. — Detajlna prodajalna v Stritarjevi uL 5. Podružnica v Somboru. Nakup In prodala vsakovrstnih novih in 2e rabljenih vret in plaht. Sprejmemo zastopnikez dobrimi referencami. Ignac Bernfeld, Wien III, Rasu-mefskygasse 27. ]. Hosteso Ljubljana, Sv. Petra c. V. manufakturna in modna trgovina na drobno n« debelo. TOfttNO B Centrala: LJUBLJANA BJntfka testa it. .2. jBeTjtc, M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile, tovarne VValter Martiny. Hidravlične stiskalnice za montiranje gumijevih obročev v centrali Rimska cesta št. 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Podružnice: LJUBLJANA, i Dunajska c. 23. — Tel. št 470 MARIBOR, Jurčičeva ul. 9. — Tel. št. 133. BEOGRAD, Priporoča se cenjenemu občins vu za različna dela čevljev po meri Janko Dolenc LJUBLJANA, Ulica na grad 5. ar visoko dvižni, brzotočni, hori-contalni, z navadnim in dvojnim cepljenjem, kakor tudi vsakovrstni stroji za žage, stroji in orodje za obdelovanje lesa, Lokomobi^e stabilne in prevozne, v vseh velikostih, Transmisije dobavlja takoj ali v najkrajšem času, nove kakor tudi rabljene RICHARD GREINER, Maschinen-vetrieb, Bruck a. d. Mur, Bismarkstnuse 3 (An* eksp. AraJ Frait grmi manufakftuma trgovina. Ljubljana, Mestni tu Zli. poštni čekovni račun št. 12.118. Velika izbira manufakture, vezenin in pletenin, trikotaže, sukanca, vsakovrstne pavole in svile. Lastna izdelava moškega in ženskega perila in odej. konkurenčne cene In solidna postrežba. Direktni uvoz vsakovrsnega blaga vsaki teden. Se priporoča za mnogobroj ni obisk. Priporoča se prva tehnična urarnka Frane Korošec Ljubljana, Sv. Florijana ulica Sl. KUPIM nov in star mehek svinec, ki ga plačam po naj višjih cenah FR. ŠEVČIK. LJUBLJANA ŽIDOVSKA ulica 8 Stev. 132. Razpis. Pri deželni elektrarni na Završnici je oddati mesto ravnatelja kot tehničnega in komercijalnega voditelja podjetja z uradnim sedežem v Mostah pri Žirovnici. Za to službeno mesto se zahteva zlasti dovršena tehnična visoka šola in večletna praksa v elektrotehnični stroki. Namestitev se izvrši s pogodbo in se službeni prejemki določijo po dogovoru. Eventualno se prizna tudi tantijema od čistega dobička podjetja. Rellektantje na to službo naj pošljejo svoje s p°' trebnimi spričevali opremljene ponudbe z navedbo htevane plače do 31.. marca 1922 pokrajinski upravi za Slovenijo, odsek za likvidacij0 leranjske deželne imovine, (deželni dvorec). Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine. V Ljubljani, dne 1. marca 1922. Pokrajinski namestnik; Hribar s.jr« IV. Praški vzorčni veletrg. sms* &- ®*s^ Vhod v razstavo. U. Kunta: i mi vtaii. Jieia,-Prireiati v Pfa2i vzorčne vele-drž,C’ ^ *zn'^a takoj po dosegi naše *led'Vne Samostojnosti kot naravna po-litičn^ Sp0znania« da bi pomenila ,po-ijjg a Samostojnost brez gospodar-jjiriua I,a2voja, ie samostojnost na pa-Hem' la misel, stopiti na mednarod-tUce ■ Sp°^arskem trgu med prve bo-^Ovašl6 ^^noma osnovana. Čeho-razbiti a republika je podedovala po 80 %tadS00srski monarhiji celih tera k- ^e» PO večini izvozne, kalnih *Se ^rez star*b bi na novo dobila vn- i 0v ne m°2la razviti. Svetov-Wz k • ^ ie izbruhnila v letu 1914 mu s. iyde čehoslovaškega naroda, Atrija De‘zmerno škodila. Naša indu-&lll . Se ie morala prisposobiti vojne-6tod 'n sPremen*ti svojo mirovno '°bla«- 0 v v°ia^ke svrhe; vojaška dala • Se ni zad°voljila s tem, da je Vm »lz^e'ovaniu Kotovo smer, ampak . esavala se je celo skrajno surovo v notranje organizacije posamez- vilo različnih strojev ali pa strojnih sestavin. Cehoslovaška industrija pa je vzlic temu izdržala, zmagonosno prestala vse vojne težave in bila po nekaj mesecih po končani vojski zopet zmožna iti za svojim ciljem, katerega si je postavila pred vojno. Svetovna vojna pa ni samo pogubonosno vplivala na lastno produkcijo. Ona je uničila svetovne trge, katerih so se -naši nasprotniki v vojski posluževali v svoje namene in si prizadevali, da jih tudi za bodočnost popolnoma osvoje. Vojna je poleg tega še za dolgo časa onemogočila naravno mednarodno trgovanje med izdelovalci in potrošniki, in trpelo bo še mnogo let, da pridejo mednarodni trgovski stiki zopet v normalni tir. Kaj je tedaj naravnejšega, kot da si je morala tudi naša industrija iskati cest, po katerih bi zamogla kakor hitro mogoče prodreti na svetovni trg in da je v tem prizadevanju vpeljala mednarodne vzorčne veletrge. Misel, prirejati velesejme, je vznikla kmalu po prevratu in komaj jedno leto po dosegi naše državne samostojnosti smo priredili v Pragi prvi mednarodni vzorčni velesejem, ki je s svojo bogato tom presenetil somišljenike in nasprot- I nike. Če pišemo danes, da se je po štiriletni svetovni vojski, ki je uničila tako-rekoč celo produkcijo in podvzetnost, na prvem vzorčnem velesejmu v Pragi Javnosti predstavilo 2538 razstav-ljalcev, ki so stržili čez 1^4 milijarde Kč, se bere to kot pravljica. Število sklenjenih kupčij pa je nasprotno pokazalo, da je eksistenca tega podvzetja popolnoma upravičena ln da nam Iz praških vzorčnih velesejmov nastaja zavod, kateri, je za narodno gospodarstvo velikega pomena. Danes imamo za seboj že drugi in tretji velesejem in pri četrtem velesejmu, ki je takorekoč pred vratmi, si lahko priznamo, da nam je delal prvi velesejem dosti skrbi in preglavic. Trpeli smo vsestransko pomanjkanje in pozabili smo v projektu samem in njega izpeljanju na najrazličnejše nujne stvari. Manjkala nam je tradicija in vse se je moralo vstvarjati na novo z velikimi težkočami in zaprekami; sem ter tja sta morala nadomestiti izkušenost le pogum in nezlorrma silna volja pokazati svetu, da smo narod, ki ni le v stanu se hrabro boriti, ampak tudi na narodnogospodarskem polju vstvarjati in živeti. Poznejši velesejmi so pokazali glede organizacije že znaten napredek. Posamezne razstavne skupine so primerno razdeljene, razstavljajoče tvrdke in njih izdelki natančno popisani in danes lahko smelo trdimo, da stoje praški vzorčni velesejmi že na dobrem temelju in tvorijo ne samo dostojen pregled Čez izdatno produkcijo, ampak da so tudi važen činitelj v mednarodni kupčiji. Tehnične zapreke, katerih je še vedno dovelj, ne dovolijo razmnožiti naših razstavnih palač in dvoran v taki meri, kakor bi bilo z ozirom na zahteve razstavijalcev potrebno. Uora-va veleseimov, katera se trudi zvišati notranjo kakovost velesejmov, je odredila strožje pogoje za razstavljanje, pa pri vsem tem Je morala pri vsakem velesejmu odbiti zaradi pomanjkanja prostora Številne priglasitve in marsikateremu razstavlialcu zmanjšati zahtevano razstavno ploščino, če tudi se je podvrgel vsem zahtevam in zadostil Te razmero s« ne spremene tak« dolgo, dokler ne bodo imeli praški vzorčni velesejmi svojih lastnih razstavnih palač, katerih načrti so še davno gotovi, katerih zgradba pa je za sedaj zadela na nepremagljive težkoče. MM m Trgovsko življenje v Pragi pred prai-liimi vzorčnimi veletrgi. 2e v 10. stoletju so obiskavali Prago mnogoštevilni trgovci, ki so zamenjavali svoje za inozemsko blago. V 13. stoletju so se prirejali v Pragi veliki sejmi, ttfj katerih so židovski trgovci kupčevali pm :vsem z dekleti. Takrat se je izmenjavanje blaga tudi nadomestilo z plačevanjem v gotovini, kar je znatno vplivalo na ugoden in hiter razvoj češke trgovine. Pražki grad, sedež čeških knezov, je privabljal iz vseh krajev sveta tuje trgovce, od katerih je večino blaga odkupil knežji dvor s svojimi cerkvenimi in posvetnimi dostojanstveniki. Posebno pod Karlom IV. se je češko trgovstvo jako razcvetelo, toda žali-bog so ga husitske vojne vrgle zopet za desetletja nazaj. Tridesetletna vojna je razvoju češkega trgovstva prinesla konec. Češki izdelki so prihajali v svet pod avstrijsko znamko in šele po sklepu versaj-skp mirovne pogodbe so se izdelki češkoslovaške Industrije pokazali na svetovnem trgu pod lastno znamko. 2e leta 1908 se je zavzel sedanji predsednik pražkih veletrgov ph. mr. V. Bohač za ustanovitev vzorčnih veletrgov v Pragi, pri čemer Je stremel za ciljem, napraviti iz Prage cen-trum svetovne trgovine s slovanskim jugom in vzhodom. Kako srečna je bila ta inicijativa, sledi že samo iz dejstva, da uživajo pražki vzorčni veletrgi danes svetovni sloves. Zasledujoč misel »britanska politika je britanska trgovina« (British policy Is Brltish trade), je oživotvoril pražke velesejme, da pokaže inozemstvu delavnost češko slovaškega delavstva, kakor tudi vse-stranost in popolnost češkoslovaških industrijskih izdelkov. S tem se je pokazala resna volja Češkoslovaške re- publike začeti svetovno tekmovanje z vsemi najvažnejšimi eksportnimi državami. To nalogo pražkih vzorčnih veletrgov je jako dobro Izrazil župan stolnega mesta Prage dr. Karl Baza, ka je ob otvoritvi prvih pražkih vzorčnih veletrgov rekel med drugim tudi sledeče; »Pražki vzorčni veletrgi se vrata, skozi katera stopa Češkoslovaška republika na mednarodni svetovni trg. Češkoslovaški delavec, obrtnik, tovarnar in trgovec se sedaj lahko udeležujejo svetovne konkurence.« Z razpadom donavske monarhije in politično osamosvojitvijo gospodarsko druge na drugo navezanih nasledstvenih držav, je nastala za Češkoslovaško naloga ohraniti in utrditi svojo svobodo tudi za ceno popolnega pretrganja gospodarskih vezi s sosednimi državami. Sedaj pa je Praga, mesto najplemenitejše lepote, dvignjeno zopet za moldavsko metropolo, prag Evrope, na katerem se stikajo vse prometne vezi, poklicana, vrniti Češkoslovaško po utrditvi notranjih razmer zopet mednarodnemu prometu. Iz tega vidika šele je popolnoma razumljivo, kako zelo so pražki vzorčni veletrgi potrebni za zopetno upostavitev nasilno raztrganih gospodarskih vezi med Cehoslovaško in njenimi sosednimi državami in še prav posebno med ČSR in Jugoslavijo, L pražki vzorčni veletrg od 12. do 28. septembra 1920. Ob priliki otvoritve I. pražkeg* vzorčnega veletrga se je priredil alegoričen sprevod. Na čelu so se pomikali alegorični vozovi, ki so simbolična označevali posamezne trgovske stroka in pa zastave posameznih držav. Nato so sledile zgodovinsko kostumirane skupine, ki so predstavljale različne obrtniške stroke. Posebno značilna je bila alegorija bogastev Češkoslovaške republike, namreč steklarske industrije, rudarstva, tekstilne industrije, vinoreje in kovinske Industrije. Sprevod so zaključevale različne industrijske stroke in pa reklamni vozovi razstavljalcev na I. pražkem vzorčnem veletrgu. I. pražki vzorčni veletrg so obiskale mnoge znamenite osebnosti iz inozemstva, nadalje novinarji in trgovci Iz tli. ' notranje org« i,. Zavodov, kateri so bili prisiljeni za vojne namene gotovo šte- Uprava praških vzorčnih velesejmov vabi gospode obrtnike, trgovce in poljedelce k obisku , IV. MEDNARODNEGA VZORČNEGA VELESEJMA V PRAGI ©d 12. d® 19. sulca 1922.. ■ / J|f:; " ' • V interesu industrije je, pravočasno in korporativno udeležiti se najrelSega stliia v Čehoslovaski republiki in pri tej priliki istočasno Jugoslovansko — čehosSovaške trgovske ankete v Pragi! Za udeležnike: popusti na čehoslovaških železnicah za osebe in vzorce, ,znižane pristojbine za vidi- ranje potnih listov, v Pragi dobra stanovanja, tolmači itd. Oglasi v veletržnem katalogu in časopisu so najboljša reklama. Zahtevajte prospe te Natančna pojasnila dajejo brezplačno: konzulatm uradi Cehoslovaške repubike, zastopniki ras vzorčnih velesejmov v vseh večjih mestih kraljevine SHS in PISARNA VELESEJMOV V PRAGI, StaromestskA radnice. Telefon 9140 in 7434. Piti! :0Di 1)3 VZORČNI VELESEJM od 3. do 10. sept. 1922. ! $ 9 l O 9 \ Zastopnike za Jugoslavijo išče tovarna lekarniških sladnih snovi in priprav. Tabiety, dreggee, pasta, gumosa, capsulae? gelatj nosae etc. Ponudbe direkino na gorenji naslov. flnilinsHe barve v vseh nijansah in jakostih za vse industrijske in obrtne stroke. Barve so v smislu naredbe trgo-vinskega ministrstva nestrupene in pripravne za barvanje živil, slaščic, likerjev itd. Iščem zastopnike za Jugoslavijo, cs** Stran 6. Obrtna palača skoro vseh držav, celo Iz Finske, Gru-zinije in Armenije, Za trajanja veletrga so priredile najvažnejše industrijske, obrtne in trgovske zveze Češkoslovaške republike posebne kongrese. I. pražkega vzorčnega veletrga se je udelžilo 1935 razstavljalcev, ki so uporabili 19.300 kvadratnih metrov prostora. Seveda se je oglasilo k udeležbi na razstavi mnogo več tvrdk, toda vodstvo veletrga jih je moralo vsled pomanjkanja prostora odkloniti. Po državni pripadnosti urejena statistika razstavljalcev: Domači razstavljale! 1640 Inozemski razstavljalci iz: Amerike 9 Nemčije 38 Avstrije 24 Francije S Anglije 7 Belgije 2 Italije 2 Švedske 2 Holandije 1' Švice li Poljske 1: skupaj 1935 Ta statistika kaže, da so pražki veletrgi imeli že od vsega početka mednaroden značaj. Značilno za izvan-redno velik obisk je dejstvo, da se je Izdalo 260.000 legitimacij, znakov in vstopnic ter da se Je v času prvega veletrga prodalo 923.000 tramvajskih voznih listkov več, kot navadno. Kup-čijski uspeh je presegel pričakovanje celo najvsčjih optimistov. Najbolj živahno je b'io povpraševanje po tekstilnem blagu in usnju- Potem sledijo po vrsti dragulji, zlatnina in srebrnina, kovinasto blago, grafični Izdelki, papir, kemikalije, živila, izdelki iz stekla itd. V očigled vsemu temu se pač lahko reče, da je že I. pražki vzorčni vcle-trg nc-pobitno dokazal, da je Praga kot kriiiščs najraznovrstnejših prometnih zvez silne važnosti za razvoj gospodarskega življenja v Evropi. H. pražki veletrg od 28. februarja do 8, marca 1921. Ta veletrg se je vršil v znamenju kolektivnih obiskov iz domačih krajev in inozemstva. Prišli so zastopniki inozemskih trgovskih zbornic in inozemskih časopisov, da celo dijaki iz Holandskega, da spoznajo češkoslovaško industrijo. To kaže, kako hitro se je razširil glas o I. pražkem veletrgu, da je že drugi lahko zaznamoval tako velik. prirastek. Kar se tiče Češkoslovaške, naj omenimo le toliko, da so obiskali veletrg industrijci in trgovci tudi iz najoddaljenejših krajev republike. II. veletrga se Je udeležilo skupno 2306 razstavljalcev pri uporabi 15.583:68 kvadratnih metrov. »JUGOSLAVIJA«, 5. marca 1922. Po blagovni!?. 1!ih ti; ejstia stati* B. i';a v< il gfrtfa:-' domače inozemsk tvrdke tvrdke 1. Stavbna ind. 40 . j— 2. Kovinska ind. 465 23 3. Elektrotehnika 112 6 4. Lesna industrija 104 — 5. Tekstilna ind. 181 15 6. Manufakt. ind. 215 3 7. Galant. blago 171 1 8. Usnjarska ind. 228 b 9. Steki. ind. 88 2 10. Umetn. izdelki 37 38 11. Kemični izdelki 116 10 12. Živila 136 4 13. Godbeni instr. 22 — 14. Igrače 63 1 15. Športne potreb- ščine 11 — 16. Grafični izdelki, papir 167 3 17. Dragulji 28 6 18. Splošna skupina 4 1— 2188 118 skupaj 2306. Največ se je prodalo živil, tekstilnega blaga in kovinskih izdelkov, nato po vrsti sodi, izolirne deščice, steklo, steklene podobice, stenske ure, usnjeni izdelki itd. fll pražiS veletrg od 1. do 8. septembra 1921. III. pražki veletrg se Je otvoril 1. septembra ob navzočnosti prezi-denta češkoslovaške republike Th. G. Masaryka. Vsak obiskovalec tega veletrga je moral dobiti vtis, da so pražki veletrgi posebno zmožni privabiti vsem svojim razstavljalcem dovolj resnih interesentov. Med inozemskimi obiskovalci so bile zastopane gotovo vse evropejske države, poleg tega pa še Turčija, Palestina, Japonska, Amerika in severna Afrika. Število razstavljalcev je znašalo 2274. Med njimi so se nahajale tudi inozemske tvrdke iz Nemčije, Avstrije, Francije, Jugoslavije, Švice, Algirije, Anglije, Danske, Nizozemske in Amerike. Uporabljena ploščina je znašala 22248.50 kvadratnih metrov. Skupna vsota na veletrgu sklenjenih kupčij je znesla 1.040,451550— Kč. V resnici pa je znesla še mnogo več, ker veletržna borza ni bila obveščena o vseh sklenjenih pogodbah in kupčijah. Največji promet se je dosegel v elektrotehničnih in tekstilnih izdelkih. V JugfisJavi.i« s« je na teni v#letrgu 1 predalo sledeče fclaco: tekstilni izdelki, konfekcijsko blago, usnjeno blago, čevlji. športne potrebščin?, kovinski izdelki, elektrotehnične potrebščine, živila, galanterijsko blago, papir, grafični izdelki, igrače, kemikalije, porcelan, umetniški izdelki, zlatnina in srebrnina. Ponovno se lahko reče, da je III. pražki veletrg v vsakem oziru, tako glede notranje kot tudi zunanje trgovine dosegel popolen uspeh. Danes, neposredno pred IV. pražkim veletrgom stoji pražki veletrg z ozirom na 82 sedaj obstoječih' veletrgov glede števila razstavljalcev na 3., glede števila kupcev na 2. in glede organizacije v mnogem oziru celo na 1. mestu. Ne oziraje se na splošno gospodarsko krizo postajajo pražki veletrgi z vsakim dnem bolj znani in priljubljeni in to ne samo v zapadnih državah in drugih kontinentih, temveč še posebno v deželah jugovzhodne Evrope, na katere si pridobivajo z vsakim dnem večji gospodarski vpliv. IV. mednarodni pražki vzorčni veletrg od 12. do 19. ct^rca 1922. Mednarodni pražki vzorčni veletrgi, ki se vrše v glavnih nakupovalnih sezonah: pomladi in jeseni, pod pokroviteljstvom češkoslovaške vlade, zastopnikov tujih držav in pod zaščito pražkega mestnega sveta so središče mednarodne trgovine, ki nudi najboljše češkoslovaške in inozemske proizvode vseh vrst na ogled. Upravni svet praž-kih vzorčnih veletrgov vabi vse tu- in inozemske trgovce, obrtnike, izdelovalce in kupce k obisku IV. veletrga, ki je z ozirom na borzni značaj trgovine in valutno relacijo najugodnejši in najcenejši nakupni vir prvovrstnega blaga najboljše kakovosti. Praga, ležeča na križišču vseh glavnih transkontinentalnih železnic, je vsled svoje zemljepisne lege središče gospodarskih stikov med vzhodom in zahodom, severom in jugom. Češkoslovaška industrija, ki predstavlja 80 odstotkov vseh izdelkov nekdanje Avstro - Ogrske, daje trdno zagotovilo, da bo na pražkem vzorčnem veletrgu razstavljeno vse, kar je- znamenitega v češkoslovaški domači proizvodnji. Pražki vzorčni veletrgi so urejeni s sistematično natančnostjo, katera si je pridobila tako doma kot tudi v tujini popolno priznanje. Velesejmi se vrše na razstavišču, v nekdanjem »kraljevem vrtu« v 15 razstavnih palačah, ki zavzemajo 30.000 kravdratnih metrov ploščine. m. puiii situacijski načrt razsta . ua 7. strani.) Razstavljeno blago Je na veletrgu razdeljeno v 17 glavnin ki so sledeče razvrščene: 1. Stavbna industrija- 1. Surovine, opekarska, apneni* cementna industrija. * . jj 2. Umetne stavbne snovi, “aC stavbne konstrukcije. ijiU 3. Kamnoseška in betonska indu 4. Stavbno in ploščato steklo, lepenka, umetna kritja. jo 5. Stavbno mizarstvo, tesarstv stavbna kovinska industrija. 6. Pečarska in šamotska industru > lezne peči, štedilniki. • II. Kovinska industrija. 1. Surovine in polfabrikati za sko industrijo. ?rl* 2. Razne tehnične potrebščine i® prave za kovinsko industrijo* 3. Stroji in oprava za vse s obrtne produkcije. 4. Gospodarski stroji in orodje,_ mobile iri eksplozivni motorji- > 5. Gonilni jermeni in jermeriice. ^ 6. Vagoni, lokomotive, tendri, ; Vozički. 7. Avtomobili, motorna kolesa, .pnevmatike. S. Športne potrebščine vseh vrst* 9. Potrebščine za vse industriji Idr. Železna hišna oprava in blaga!l ^ 'li* Tehtnice, ključavnice, kovani 1 okraski. 12. Kleparska industrija. 13. Instalaterstvo, centralna, P1111 kurjava in oprava. gi M.ri.estenci, svetiljke in razsvetli* 15. Nožarstvo, orožarstvo in strelP 16. Kuhinjska oprema. 17. Gasilno in telovadno orodje. III. Elektrotehnika, mehanika, opt®* 1. Električni stroji in avtomati ^ 2. Elektrotehn. potrebščine in opre p 3. Svetila, akumulatorji, kablji, #ce vrvice. . ^ 4. Telegraf ni in telefonski aparati in < trebščine. 5. Mehanika in fina mehanika. ^ 6. Optika, optično steklo in potrebi’ ^ 7. Fotografski aparati, potrebščine ^ oprema za fotografe. ^ ^ 8. Kinematografi in potrebščine grafe. Prva špecijalna izdelava vsakovrstnih vijakov in matic na Cehoslovaškem 30SIP POLAČEK, tovarna preciznih orodij In strojev v Plznje, Rychtarke 19. Ne pozabite obiskati razstavljalni prostor štev. 1061 na pražkem vzorčnem veletrgu od 12 — 19/111. Pri Odlikovana Galmatta Parna IMarija II. 9 Hapdena na svim izložbama največim odlikovanjinta. Rakije svake vrsti — Svetski „Maraschino“ — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac I*- Medicina!, prvorazredni produkt — Cognac Dal-matia vieaux, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanredne finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade CENIK NA ZAHTEVI CENIK NA ZAHTEVI d. d. n Industrijo in promet z dropmi in taMfami ZAGREB podružnica BEOGRAD Kupuje in prodaja ©a vsakovrstno letarsko figg blago osobito zdravilna zelišča, Centrifugalne flUKLA SESALKP U wm- najprimernejše za U EXPORT Največja storitev. Največja storitev. 250.000 litrov na minuto Itajvefja višinska možnost! Bajvefja višinska možnost! 1000 metrov Največji efekt! Največji efekt! Progo, Kralj. Vinohrodjj Havližkova ftrida 103 produkcija iez dva M \ Dopisovanje v vseh jezikih l Oglašujte v Jugoslaviji Sedla, konjske opremi ter vsakršno sedlarsko in jermenarsko blago dobavlja Gabrijel Mikuland* tovarn, izdelovanje sedi in konjske oprerrl Telef. 3444 PRAGA lil. ODLIKOVANA TVORNICA „MARASKINfl“ I FINIH LIKE RA G. S. MATAVULJ KR. DVORSKI LIFERANT ŠIBENIK DALMACIJA Brzojavi: DISTILERIJA. ,^5. Ifcv. BS XI. Kemija in zdravstvo. 1. 2dravila, drogerija, farmacevtski in dietični preparati, 2. Gumasti izdelki, obveze, vata in bandaž«. 3. Zdravniški, fizikalni in znanstveni aparati in potrebščine. 4. Higijeniena oprava in blago. 5. Toaletne potrebščine in parfumerija. 6. Milo, vosek, škrob. 7. Kroma, vazelin, leščila in krema za ievlje. 5. Tehm&ia olja In masti. 9. Barve, laki, kisline, eterična olja, eter. XIL Hranila in poljedelska obrt. 1. Medarska, sladkorna in čokoladna obrt. 2. Marmelade, sadne konzerve in sadni ekstrakti. 3. Mesene in ribje konzerve. 4. Vina, piva in likerji. Mineralne vode sodavica. 3. Razna hranila in nadomestki. 6. Semena ln poljedelski sadeži. 7. Surovine in potrebščine za to skupino. XIII. Godala. 1. Klavirji, pijanini, harmoniji, orke-strioni in orgije. 2. Potrebščine, mehi, strune itd. 3. Razne ostale potrebščine za to skupino. XIV. Igrače ln lutke. 1 Lesene igrače in lutke. 2. Kovii._ te ln mehanične igrače. XV. Grallka, papir, Šolske in pisar- niške potrebščine. 1. Papir, lepenka, papirna konfekcija. 2. Knjlgarstvo, kartonaža in Izdelava papirnatih vrečic. 3. Založba knjig in muzikalij. 4. Tiskarstvo, grafična obrt, litografija, tiskanje not in albumov. 5. Fotografije, umetniške fotografije in kemični papirji. 6. Šolske, pisarniške in druge potrebščine in pripomočki. 7. Pisalni, računski, razmnoževalni In drugi stroji. 8. Stroji, potrebščine in pripomočki za to skupino. XVI. Dragulji, zlatnina, srebrnina in urarstvo. 1. Dragulji In poldragulji. 2. Zlatnina, srebrnina in urarsko blago. 3. Izdelki iz alpake itd. 4» Doze in potrebščine za te skupina. XVJL Mešana skupina. Po tržnem r*du bodo v to skupine uvrščene firme, ki: 1. razstavljajo izdelke raznih skupin, 2. niso dobile vsled prepoznega pri« glasa mesta v pripadajoči skupini, 3. prometna društva. V Avstro-Ogrski jo bila Cehoslov&-ška središče steklarsko industrije, ki je dobavljala svoje izdelke za celo bivše monarhijo. Od prejšnjega vnanjega trga je ostala še samo Avsfrlja. Izvoz v druge dežele je deloma omejeo, delom« prepovedan od straai vlad v detičah deželah. Večina držav prepoveduje uvoz luksuznega blaga ali pa m postavile na uvoz stebla vlaok« earlu«. Največji konkurent češkoslovaškemu steklu v Evropi je Nemčija. Poleg tega pa tudi Belgija in Francija, ca svetovnemu trgu pa še Amerika, Anglija in Japonska. Konkurenca češkoslovaškega stekla pa je v poslednjem času zelo otežkočena vsled naraščanja češke valute napram nemški marki. Republika šteje skupno 146 steklarn, ki so vse moderno urejene. Bistveni del teh steklarn je bil v poslednjih letih na novo urejen. V letih 1911 do 1920 je bilo 21 novih steklarn ustanovljenih, mnogo med vojno in po prevratu. Prejšnji obseg produkcije presega začasno sedanjo eksportno potrebo kakor tudi potrebo domačega konzuma. V letih 1919 in 1920 so bile steklarne popolnoma zaposlene. Kriza se 5« pričela v jeseni 1920, ko je pričelo padati povpraševanje po steklu in je ju lija 1921 skoro popolnoma prenehala Posledica je bila, da so podjetja omejila svoje obrate. Avgusta 1921 se Jc pričelo zopet povpraševanje po češkem steklu in v jeseni se je zopet oživela produkcija. Danes je postalo stanje čeških steklarn zopet kritično vsled naraščanja češke krone, ker je otežkočen ekspori češkega stekla v dežele z nižjo valuto. Ccške steklarne pa so v prvi vrsti danes navezane na izvoz v nasledstvene države. Saj je pred vojno češka steklarska industrija oddala 90 % svojih izdelkov v mejah avstroogrske monarhije in je izvozila le 10 % v ino-zemstvo. Spremenjene razmere po vojni, carinske meje, omejitev uvoza luksuznega blaga pa seveda zelo ovirajoče vpliva na produkcijo v Čeških steklarnah, vsled česar skušajo fabri-kanti najti pot v Rusijo in na Balkan. Svojčas je češka izvažala mnogo steklenih obročkov v Indijo, ali tam je med vojno iztisnila japonska konkurenca češko blago. Zastopniki velesejma v Jugoslaviji: Odpremno društvo »Bohemia«, Beograd, Jug Bogdanova 18, »Aloma Com-pany«, Ljubljana, Kongresni trg 3, Otto Roubiiek i drug, Sarajevo, Trgovački muzej, Trumbičeva 20. Konzulati CSR v Jugoslaviji: Generalni konzulati: Beograd, Mi- loša Velikog ul. 37; Zagreb, Jurišičeva ulica 21; Ljubljana, na Bregu 8; Sarajevo, Gareva 26; Split, Poljana Princa Regenta 2. Uprava veietrgov je preskrbela obiskovalcem raznovrstne olajšave ter se briga za njih ugodnost na potovanju in v Pragi. Znižana vožnja za 33 odstotkov v osebnih in brzovlakih na vseh čsl. železnicah pri potovanju v Prago in nazaj. Za inozemske obiskovalce posebni vlaki. Stanovanjski urad preskrbi zdrava in ugodna stanovanja. Veletrž-na borza posreduje ponudbe ln povpraševanje. Tolmači so obiskovalcem brezplačno na razpolago. Zastopniki češkoslovaške republike v tuji ni in zastopniki veietrgov preskrbe potne liste po znižanih pristojbinah ter ustrežejo udeležnikom v vsakem oziru. Vzorci inozemskih r a z -s t a v 1 j a I c e v so carine in dovoznega dovoljenja prosti ter imajo na železnicah 50 odstotkov popusta. Prevozna pisarna izdaja vozne listke, zavaruje prtljago in daje pojasnila glede potovanja. Na sejmišču se nahajajo ekspoziture in oddelki vseh za trgovino potrebnih uradov. Brezplačna pojasnila o udeležbi na velesejmu, potovanju v Prago, ugodnostih, priglasitnih tiskovinah, znakih in izkaznicah dajejo konzulatnl uradi češkoslovaške republike v tu5ini, ofici-jelni zastopniki velesejmov in velesejm-ska pisarna: Praha I., Staromčstkž radnice. Brzojavni naslov: Ve!etrhy Praha. Obrtna palača od strani. »V. Lesna Industrija. dustr"6 ^ po^a^r^at‘ 2a lesn0 ‘n* Oprava za klube, šole, pisarne, re-t^avracije in biografe. •različni leseni izdelki, namizne in stoječe ure. temne'*16’ 2ama^‘ kokosove ple-Sodarštvo. azne Potrebščine za to skupino, i' J. Tekstilna Industrija. ‘ njpg bombažno predivo in tka- j v°*na’ volneno predivo in tkanina. ' ning°p^a' *an» laneno predivo in tka- bfago08®’ dekoracijsko in opremno t S!« 7. Tkani *n vezenine. Ščen '"e 12 lote. pisano In poro- • buha roba. VI. Konfekcija. fem°. ovratniki, stezniki, zastorji in \ r&ko Perilo. ciJa!* mo^a ln otročja konfek- I Pajnski in moški klobuki ter čepice. : i^avice. kožuhovina. 6. Umetno cvetje, perje in potrebščine za modistke. 7. Šivalni stroji in avtomati. Potrebščine in oprema za to skupino. VII. Galanterija in sorodna obrt. 1. Galanterijsko blago. 2. Bižuterija in jablonsko blago. 3. Gumasti in celuloidni izdelki. 4. Gumbi in bisernasti izdelki. 5. Glavniki, lasne mreže itd. 6. Potrebščine za kadilce. 7. Dežniki, solnčniki, palice in biči, 8. Ščetke. VIII. Kožna Industrija. 1. Surovine, poliabrikati, kožuhi In jir-hovina. 2. Obuvala. 3. Jermenarstvo in sedlarstvo. 4. Oprava in oprema za čevljarje in sedlarsko obrt IX. Steklo, porcelan in fina keramika. 1. Steklo lito, plošnato, specialno, brušeno in drugo. 2. Zrcala. 3. Porcelan, fajans, majolika in fina keramika. 4. Okvirji. 5. Surovine in potrebščine za to skupino. X. Umetniški Izdelki. Situacijski načrt razstavišča pražkih vzorčnih velesejmov, dBEG&m- A -tod •■J » I JUGOSLAVIJA«, 5. marca 1922, Čehoslovaško gozdarstvo spada med najnaprednejše in ima velike prebitke za izvoz; poljedelstvo je izvažalo kot eno najmodernejših vedno in izvaža zopet v veliki množini sladkor, slaščice, slad, pivo, špirit, likerje, prekajeno meso, kavine surogate itd. Temeljitost poljedelstva je razvideti iz uva-ževanja, da je obdelovala Češka, Moravska in Šlezija v celi Avstroogrski sicer samo 36 % zemlje, toda iz cele letine izkazuje 95 % cikomih rastlin, 93 % sladkorne repe, 90 % sladnega ječmena (ječnema sploh 61 %), 80 % hmelja, 50 % deteljnega semena. — Apnenec, stavbne gmote, kamen za kiparje, kaolin, grafit, magnezit, cinova in železna ruda, miner, vode in vrelci, cela vrsta drugih surovin je na Čehoslo-vaškem doma. Je dovelj inteligentnih in pridnih delavcev, vodnih cest, dosti razširjenih železnic v dobrem stanju, razvitih denarnih zavodov in velikih bank. — Industrija čehoslovaške republike ima tudi vse naravne pogoje za razcvit in ni skoro industrije, ki bi ne bila v Čehoslovaški zastopana, naj si bo v poljedelstvu, železarski, kovinski, kemični ali obrti iz lesa, gline, kamna itd, ali pa v uglajeni umetni in luksuzni industriji, ki zahteva najnežnejši vkus. Navedeni pogoji gospodarskega raz-cvita so videti tudi iz finančnega gospodarstva, katero v neumornem prizadevanju doseči in obdržati ravnotežje v državnem proračunu ni izdalo od začetka valutne reforme in odkar je bila spomladi leta 1919 vpeljana nova samostojna veljava, nikakih daljših — nekritih bankovcev — sedaj državnih papirjev. — Sedanja Čeho-slovaška je imela glavni delež na inozemski kupčiji nekdanje monarhije, in še več Je izvažala v ostale pokrajine bivše Avstroogrske, kakor na primer v Avstrijske dežele, v alpsko ozemlje, na Primorsko, v Galicijo in na Ogrsko. Z vsemi imenovanimi deželami je tvorila Čehoslovaška poprej jednotno carinsko ozemlje, izvažala vanje carine prosto blago in si uvažala brez zaprek surovine. Zeleznična doprava je bila na celem tem ozemlju dobro in po jed-nakih načelih urejena. In tukaj pridemo k jedru čehoslovaškega trgovsko-političnega problema. Na Čehoslovaškem je na primerno malem carinskem ozemlju osredotočena industrija bivše monarhije, prosti izvoz v prejšnje široko carinsko ozemlje avstro-ogrske pa je sedaj ograničen s celo vrsto carinskih mej. Če se ima torej čehosl. industrija normalno razvi- ti. si mora te stare trge ohraniti ali pa ( jih nadomestiti z drugimi in si zraven tega tudi ohraniti ostale svetovne trge za mejami nekdanje monarhije. Sledeči primer naj razjasni položaj. Industrija okenskega stekla, sedaj skoro vsa na Čehoslovaškem, je izvažala pred prevratom okrog 25 % za carinske meje, drugo robo je prodala v domačih deželah; dandanes pa mora izvažati 80 % čez mejo. Industrija lana je bila zastopana na Čehoslovaškem z 90 %. V Avstroogrski so izdelale tkalnice lana letno za 107 miljonov predvojnih kron; s tega se je porabilo na Čehoslovaškem 25 %, v ostali Avstriji 37:7 %, na Ogrskem 15:3 %, v tujem carinskem ozemlju 22 %. Iz tega je razvideti, da je dandanes od lanene industrije tkalnic odkazanih 75 % na izvoz v sedanjo tujino. Če vzamemo glede bombaža za temelj predvojno potrebo (3:9 kg preje na prebivalca pri 13 milj. prebivalcev) vidimo, da znaša konzum na Čehoslovaškem 50 miljonov kg preje, to je 240.000 vreč volne, med tem ko znaša najvišja produkcija 565.000 vreč volne; torej pride na domači konzum 43 %, za izvoz 57 %. Izvoz obrtnih izdelkov, kakor tudi nekaterih predmetov prvovrstne izdelave in posebnih poljedelskih pridelkov je predpogoj zaposlenosti, blagostanja, finančnega ravnotežja in zdravega so-cijalnega razcvita na Čehoslovaškem. Ali se vjema gospodarska politika na Čehoslovaškem s takim osnovnim pravilom? Kakor vidimo ne! Vezano gospodarstvo v domači kupčiji je bilo prevzeto iz vojnih časov in se je šele v zadnjem času večinoma odstranilo. Nadzorstvo nad inozemsko kupčijo, ki je glede živeža, kar se dovoza in izvoza tiče, deloma še umestno, je trpelo vsled »Urada za inozemsko kupčijo«, rastočim birokratizmom, in šele po zru-šenju imenovanega urada bo ta agenda zopet manj zamotana in lažja. Domača železnična in vodna doprava se je znatno zboljšala in le doprava v obmejnih vzhodnih in jugovzhodnih državah je težavna. Javno mnenje dosedaj ni pokazalo dosti smisla za ekonomični položaj države, ki je odkazana na podjetno slobodno delovanje v industriji in olajšanje izvoza. Čisto naravno so se k vsemu temu pridružili občutljivi davki. Pa kljub vsem težkočam je premagala čehoslovaška industrija nešte-vilne zapreke, napravila si pot v široki svet in tako pokazala svojo zdravo in neupogljivo silo. Palača za stroje. Dr. Vlclav Schuster, pooblaščeni mini. ster. 74 % vreten, na Avstrijo 21:9 %, na Poljsko 4:1 %, od predilnic za trgano prejo na Čehoslovaško 80:9 %, na Poljsko 11:6 %, na Avstrijo 6:5 % vreten. Od tkalnic za volno odpada na Čehoslovaško 87:5 % statev; od delavcev, ki so bili 'V volneni Industriji bivše monarhije zaposleni, odpada na Čehoslovaško 85:6 %. V Avstroogrski je bilo 26 predilnic lana s 290.000 vreteni in 150.000 delavcev; vsi do enega takega zavoda (s 8800 vreteni) so bili na čehoslovaškem ozemlju. Od industrije bombaža nekdanje monarhije je prešlo na Čehoslovaško okrog 80 %, od sladkorne industrije 92 %, od železarske obrti 60 %, od industrije jekla 68 %, od rudokopov 87 %, od rujavega premoga 84 itd, itd Razcvit rudokopov na sedanjem čehoslovaškem ozemlju in sicer to le na Moravskem in v Šleziji (brez Slovaške) karakteri-zirajo sledeče številke: v letu 1913 (zadnjem letu pred vojno) je bilo izkopano črnega premoga 142,714.081 q, rujavega premoga 230,170.960 q, v letu 1916 (glavnem letu vojske) 162,250.509 centov Črnega in 191,754.364 q rujavega premoga; v letu 1919 (v dobi miru po prevratu) 103,848.322 q črnega in 169,640.170 q rujavega premoga. Mnogo premoga in koksa se Je pred prevratom izvažalo v ostale dele bivše monarhije in v tujino; za črni gornje-šlezki premog so se izvažale v Nemčijo, posebno v Saksonsko velike množine rujavega premoga. Državni prevrat z dne 28. oktobra 1918 pomeni za prebivalstvo na ozemlju čehoslovaške republike ne samo popolni politični prevrat, temveč tudi prevrat na gospodarskem polju. Vsled nastanka samostojne čehoslovaške republike se Je vstvarilo tudi samostojno carinsko ozemlje. Prejšnje veliko Jednotno carinsko ozemlje nekdanje Avstroogrske, katero je imelo 51,390.000 prebivalcev na 676.615 kvadratnih kilometrov, se je vsled tega Zmanjšalo na eno četrtino. Nasprotno pa le ostal na Čehoslovaškem glavni del industrije nekdanje monarhije. Nekoliko številk naj razsvetli sedanji položaj. Po statistiki o zavarovanju proti škodam iz leta 1913 je bilo osredotočeno na čehoslovaškem ozemlju primerno 72 % tedanje avstrijske industrije; od vsega prebivalstva na Češkem, Moravskem in Šleziji je po poklicu pripadalo v letu 1910 3 V2 milijonov poljedelstvu, čez 5% milijonov industriji, trgovini in prevožnji, na Slovaškem in Podkarpatski Rusiji k poljedelstvu 2Vi2 milijonov, k trgovini in prevožnji pa 1 milijon prebivalstva. V volneni industriji odpade na Čehoslovaško od predilnic za česano prejo FISCHMANN SINOVI uii TEPUCE-SANOV SMsiKs Praga II. ZMnicM 83 VDELUJEJO: namizno običajno solin-steklo 2, 3, 4 mm, medlo in raušelin-steklo, kakor tudi steklenice vseh vrst, demijone in balone. ® ® © © @ Tvrdka zaposluje 1500 delavcev. Tovarne v Malem Ujezdu, Dubi, Mstišovu. e©©©©@®©@®®®®®©®®® prva čelkesiovenska d. d Telefon 7655, 5619. Brzojavni naslov: CAROLINEK, Patenti v Efespit n »seli drznil vse tira® EKSPOKT EKSPORT Tovarna gamaš in modnega blaga K. VOSICKA PRAHA Vlil., DAV1DKOVA 591. Gamaše SZ sykna, najmodernejše oblike iz la. filza in blaga. Sz usnja, lepe oblike, črne, rumene in iz naravne kože. Telovniki m športni pasi najnovejših vzorcev. |niiminn inimiinitH g Cenj. konfekcijonarji trgovci g H s čevlji, konsumna društva in § || zavodi naj blagovolijo zahte- 2 g vati našo špecijalno ponndbo. s IiiimiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiniiiiMiiiii (lastnik Vad. Hilken) Praga-Vršovice telefon 4233 a, b. c. Izdeluje: Karbon in indigopapir. Para-finovani oljast papir. 6umovane in lakovane papirje najboljše kakovosti in najceneje v zavitkih, ovojih, polah, zvezkih itd. Varnostna znamfta: Največja zaloga najrazličnejših gospodarskih strojev pri združenih tovarnah gospodarskih strojev Praga VIS. Brandis na Lab* :: Izvoz v vse države. :: BM-TiMBsaaa STROJNE TOVARNE D. D Praha-Karlin Podružnice: Blansko, (Mor.) Slany In Usti na Labi. DOBAVLJA: popolno opremo za sladkorne tovarne, žgal-nice špirita, rafinerije, strojne opreme za jame, plavže kakor tudi ostale stroje za pogon, pihalnike, hidravlične opreme, kakor tudi hidravlične stroje za netenje, parne turbine, parne kotle in pokrovke za paro, vsako drugo litino, kopalne bafije, vlite, emajlovane, železne, konstrukcije, mostove, lokomotive, loko- mobile in dvigala. Motorji Dlesetovega sistema. [ii lili Ml Češka je vživala v srednjem veku svetovni sloves po svojih rudnih zakladih. Ali takrat so se cenile druge rude, nego danes; takrat je predstavljalo največje blagostanje dežele, ako so se kopale v njej dragocene rude, zlato in srebro. In ravno tega je imela stara Češka v izobilju; zlato se je izpiralo v Češkem lesu, a srebro kopalo pri Kutni gori in v Krušnih gorah, kjer je dal znameniti Joachimstal ime srebrnemu tolarju, ki se je tamkaj koval. Ti zlati in srebrni rudniki so takrat tvorili bogastvo čeških krajev. Toda imenovani rudniki so se izčrpali in danes daje le še okolica PFibrama nekaj srebra, na leto kakih 40.000 do 50.000 q. Danes v modernem gospodarstvu pa predstavlja premog in železna češka ruda najdragocenejšo rudno bogastvo. Zopet je češka v srečnem položaju, da ima ravno teh dveh rud v obilici. Železne rude je največ v predelu med Prago in Plznom; vrednost teh železnih zakladov pa je tem večja, ker se nahaja v istem ozemlju tudi glavno ozemlje izbornega črnega premoga, ki se koplje na več krajih (Kladno, Rakovnik, Rokicani in dr.) — Moravska in Šlezija producirata istotako železo in premog. Železo se koplje v največji množini pri Adamovem in Blanskem severno od Brna, črni premog pa se koplje v velikanskih množinah v revirju Moravska Ostrava — Karvin, v manjši množini zapadno od Brna pri OsLavanlh ter Rosicah. Bližina najboljšega črnega premoga je dala osnovo velikanski železni industriji v Vitkovi-cah pri Ostravi; železna ruda se je uvažala po Ogri navzgor iz Nemčije in Švedske, in po železnici čez Jablaniko iz Slovaške, kjer se nahajajo veliki železni rudniki v Bližini Košič ob gorenjem Hermadu. Železa Je nakopala Češka letno 8,500.000 q, Moravska le 30.000 q, SleziJa le 2000 q. Črnega premoga pa so dajale češke dežele okrog 130 miL q, to Je bilo 90 % celokupne avstrijske produkcije. Od tega je dajala Šlezija 48 %, torej skoro polovico, 37 % Češka in 15 % Moravska. Dalje pa ima češka zemlja v sebi še ogromne množine rjavega premoga, ki se nahaja največ v pravi Češki in sicer na njenem severozapadnem robu, v bližini reke Ogre (Duhcov, Most in dr.). Moravska Ima le malo rjavega premoga v jugovzhodnem delu. Češka sama je dajala 83 % celotne avstrijske produkcije, to je 223 mil. q. (Slovenija Iz Doba potovanja car. revizija prestopne postaje BEOGRADA 25 ur Klsszdlds, Parkan-Nfina naravnost ZAGREBA 23 „ Maribor Hornf Dvoristš n LJUBLJANE 22 „ ff 90 SARAJEVA 32 „ M Zagreb SPLITA 46 „ ff Bugojno, Lašva, Zagreb | po morju SPLITA (čez Trst) 57 „ Logatec, Maribor Hornf Dvorištfi Tret SPLITA (čez Reko) 49 „ Maribor Hornf Dvorištč Reka, Zagreb celoti zavzemajo v pravi Češki njive 52 % celokupne deželne površine. Pašnikov in travnikov je razmeroma malo in zato tudi dežela ne izkazuje mnogo živine, dasi se ona, kar je je, zelo napredno goji. Zelo skrbno pa se neguje perutnina, osobito gosi. — Gozda ima prava Češka 29 % celotne površine; in sicer so to prvovrstni gozdi na obrobnih gorovjih dežele, najbolj v jugo-zapadnem delu dežele. Moravska ima v splošnem ugodnejše podnebje nego Češka in tudi njena tla so rodovitnejša; tu je 56 % površine v njivah. Ob moravskih rekah se razprostirajo široke ravnine, ki dajo v severnem hladnejšem delu največ žito, sladkorno peso in hmelj, v južnem ro-dovitnejšem delu pa poleg ostalih vrst žita tudi koruze in pa vinogradov. Na znatnejših višinah prevladujejo oves, krompir in lan. Gozd pokriva nekako četrtino deželne površine. V Slovaški zavzemata poljedelstvo in živinoreja večji obseg nego v sudetskih deželah Cehoslovaške, toda način gospodarstva je manj napreden. Vrh tega prevladuje tu mnogo bolj mala posest, nego v ostalih čeških deželah, na drugi strani pa je tudi število in areal velikih veleposestev mnogo večje; manjka tedaj srednje velika posest. Za primer naj navedemo, da je na Slovaškem celih 32 % površine v rokah veleposestnikov, ki imajo po več nego 1000 oralov! Slovaška Je bogata gozdna dežela. Skoro polovico površine, ki je v vsem severnem in srednjem delu gorata, pokriva gozd; le žal, da mu dozdaj niso posvečali toliko pažnje, ko po sudetskih deželah. Veliko lesa so pošiljali preje po rekah na Ogrsko fn dalje. V gorskih dolinah in sploh po višjem terenu je podnebje ostrejše, zato tod prevladuje rž, krompir in oves. Toda čim južneje, tem nižje postaja svet, tem bolj se širijo doline in prehajajo v široko ravan. Obenem se boljšajo podnebne razmere, na prvo mesto stopita koruza in pšenica in vinogradi igrajo na prisojnih Južnih obronkih znatno vlogo. V planinski gornji Slovaški je tudi živinoreja zelo važna gospodarska panoga. Poleg goveda igra važno vlogo ovčereja, ki Je tudi v vzhodni Moravski zelo razširjena in daje zelo dobro volno. Mnogo se napravi dobrega sira; znan je liptavski sir. Vsekakor bo lahko Slovaška, ako se pod češkim vplivom nacijonalizirajo vse panoge agrarne produkcije, proizvajala še mnogo več nego danes. je dajala 16 in pol milijona, meterslah stotov rjavega premoga na leto.) To so najvažnejše rude. Poleg njih bi bilo še imenovati razne druge rude, tako n. pr. grafit, ki se koplje v Češkem lesu pri Črni, in pa na Moravskem pri Mohelnicah, kositer v severni Češki, svinec v zapadni Češki in dr. Dober kaolin daje okolica Karlovih var in omogočuje tam cvetočo porcelansko industrijo. Posebno bogastvo nudijo češka tla še v mineralnih ter toplih vodah, ki jih je obilo in so si sedaj pridobile ne le lokalni, marveč naravnost svetovni sloves. Najimenitnejše zdravilne mineralne vode so na severozapadni Češki, ob gorenji Ogri; tu so Karlove vari, ki so imele 1. 1911 71.000 gostov. Imenitne so tudi Francove in Marianske Lažni. Iz drugih izvorov se razpošilja zdravilna voda v milijonih steklenic po svetu;'samo iz GiesshUbla na leto osem milijonov steklenic. Na Moravskem je imenitno zdravilišče v Luhačovicah, na Slovaškem v Trenčinskih toplicah ter zlasti Piščanih, ne glede na planinska letovišča pod Tatro. tiofci pip Pilili ? L11. V I. 1921 jo producirala Češkoslovaška po prc.\ oričnih podatkih 21.1 mil. ton rjavega premoga in 11.6 mil. ton črnega premoga, skupaj torej 32.7 mil. ton. Primerjanje z produkcijo prejšnjih let kaže sledečo sliko. Pro* dukcija ja znašala v milijonih ton: tfavi premog imi pr»mog •kupejt 1913 232 142 37.4 1919 17.1 10.4 27.5 1920 19.7 11.1 30& 1921 21.1 11.6 32.7 Sanacija češkoslovaške premogovne produkcije je dosegla torej šele 87 %. Značilno Je, da je napredovanje v črnih premogovnih revirjih neprimerno počašnejše, kot v rjavih. Produkcija črnega premoga v letu 1921 še ni dosegla one stopnje zboljšanja, kot jo je že leto preje produkcija rjavega premoga že davno prekoračila. Rjavemu premogu manjka do izmere mirovne produkcije le še 9 %, črnemu pa še 19. Razvoj v posameznih revirjih kaže velike razlike. Produkcija v rjavih revirjih je znašala v milijonih ton: t Mostu, Falknovu, jul. Moravski. Slorslldb 1913 18.6 4.1 0.25 — 1919 13.0 3.8 — 0.15 1920 14.8 4.4 025 0.21 1921 16.1 4.5 0.18 022 K napredovanju v zadnjem letu Je največ pripomogel Most z za 13 miL ton povečano produkcijo. Jako majhno je napredovanje v Falknovu z 0.1 in v Slovaški z 0.01 mil. ton. V Južni Moravski produkcija celo nazaduje. V od« stotkih predvojne množine Je produkcija znašala: v Mostu Palično vu. Jvd. Mor»vsU» 1919 70 92 — 1920 79 107 100 1921 87 110 72 nritafainHm U Marihnr si usojam naznaniti, da sem s 1. marcem rilllujfljulliil I indllul!! opustil Prešernovo klet v Mariboru, Gosposka ulica in istočasno prevzel restavracijo „TTlaribor‘‘ Glavni trg 1. Pri tej priliki zagotavljam, da se bodem potrudil postreči p. n. gostom in cenj. občinstvu s točno postrežbo, izvrstno domačo kuhinjo in dobro pijačo. Za obilen obisk se priporoča Lojze Bratož. Prometni zavod za premog d. d. g Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo hahor tudi za indastrijsta podjetja in razpečava: Pfima (elilov. in anolešhi Ms n iivai in Ho vpoiabo. kovaški prai in imi nnog. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. ■ ■ — ... -- l*i°.z Najstarejša tovarna lesenih rold in šaluzij (ustanovljena leta 1878) C. KLEMT Broumov, Č. S. R. ■: išže zastopnikov proti visoki proviziji. Ponudbe na upravo lista pod »Zastopnik." Doline, ki vodijo, slično oblikova-od Tatre proti vzhodu, morejo eti svoje središče v Kožicah, ki po-•taja tedaj prirodna prestolih vzhodne Slovaške. Poseben, tretji del zavzema avtonomno rusinsko ozemlje, takoitneno-*ana podkarpatska Rusija, ki leži pol V goznih Karpatih, pol v nižini na njih finozju. Češka leži skoro geometrično natanko v sredini srednje Evrope, daleč Od morij. Kakor je taka lega za mo-demo gospodarstvo neugodna, ima ®aša zaveznica vendar srečno nadome-Itilo v velikih plovnih rekah, ob katerih leži. Reka Laba jo vodi skoro po ®*jblizji poti na najživahnejše sve-morje, to je Severno ali Nem-morje ter Atlantski ocean. Druga, jo vodi na Orno morje, ki je zelo oddaljeno in zaprto morje, donavska cesta vodi skozi izra-_agrarne države Madžarsko, Jugo-•Uvijo, Bolgarsko in Rumunijo, in pri- ertje naposled na obale enako agrarne Usi je. Navedene glavne značilnosti lege Cehoslovaške so tedaj take, da ne pripuščajo osvobojenemu narodu, da bi ®P*al križem roke ali se predolgo ?J^vljal na brezplodnih notranjih pre-P*nh. Velevajo mu k energičnemu de-‘tti napeti pozornosti, skratka k sve-•transki akciji. Prirojena delavnost, Podjetnost in nadarjenost so nam po-rok, da bo zanaprej Cehoslovaška ▼edno mnogo pomenila v srednji Evropi. ^mmmmmm—mmaam tal pii® v tatol ^Cehoslovaško je šteti po prirodnem T^tvu k najbogatefšim evropskim ?j*avatn. Njena tla so rodovitna ip pri-r? na za poljedelstvo, in hranijo v sebi Komne zaklade vsakovrstnih rud, ki ^ davno izrabljale in tvorijo bogastvu češke države in nje- ^ vladarjev. BSDftVa ^ežka sicer ^ Prvovrstno Robljena za vse poljedelske pro- koliv mnos:e le njeno podnebje neuko preosorno. Glavno žito dežele Je •“» Potem slede Ječmen in pšenica, v predelu predvsem krompir in Bofk vl°20 pa igra v prostrani Polabski ravnini sladkorna pesa, ob Hfri. zlasti okrog Žatca pa hmelj. Za oruzo Je Češka premrzla, prav tako I dl za vinsko trto, ki se more držati :® na neznatnem prostoru ob Labi v čredno ugodnih solnčnih legah, toda *°spodarsko ne igra nikake vloge. Pri-~6la se tudi precej konoplje in lanu. V V Prago. » m—'h»b»——Enac««—gi-—■ loat—m—H«————»M——»m—— ••••« ’ HE1L i DRUG 5. D. lepenke.P P WIEN, D3EIHUFE1SENGAŠŠE~ Br*ol”T*t«fon'tt«¥. 4308.L ^ Vedno na žalost: Ovojni papir vseh dobroidočih vrst od 2/0 gm,dalje. Tiskovni papir, strojnogladek od 30/g-m“ dalf*. Ovilalni papir za steklenica in klobuke, rjav, bel, Tiskovni papir satiniran, papir za lepaka in barvati barvast in risan. Pisani In platniinl papir vsake vrsta Pisalni papir, strojnofini lesa prosti konceptni papir. Fini kartoni beli in barvasti. Papir za knjige za pisalne stroje, bankpost, flOf* Papir za ovitke, zvezke, ton papir. post. plvnl papir. ”oiM ,n “"“.SES b* 'Jm- *'v* * Bahor tudi m ostale trste papirla. "-i Na željo ponudbe z vzorci, s== • ............................MM——■MW— Lisičje kože in kože divjačine sprejme v stroj, barVO in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. lil Mm. Lilijii, lipi in i 'm Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn B5sendorfer, Ehrbar, Czapka, HSlzI, Schwclg« hofer, Stingl itd. Tudi na obroke. JERICA HUBAD roj. DOLENC Ljubljana. Hilšerjeva ulica itev. 5. V Srnfh revirjih is znašala produk« alia v milijonih ton: V O&trortf KiaOnu, Ptsnu. itoloiui 1013 9.4 2.5 1.36 0.46 1919 6.8 1.8 052 0.34 1920 7.5 1.9 052 0.41 ŽIS21 7.8 22 0.92 0.42 Napredovanj« gre z 300.000 tonami na račun ostravskeea, in isto množino dosti manjšega kladanskega revirja. V Plznu je zastoj, v Zacleru je napredovanje malenkostno. V odstotkih predvojne množine je produkcija znašala: * Ostravi, &adn% Pknu, Zaclei« 1919 72 72 67 74 1920 79 76 67 88 1921 83 88 67 92 Od vseh revirjev črnega premoga se je Zaclef najbolj približal predvojni tišini produkcije. Za njim pride Kla-dno, potem šele Ostrava. Najbolj zaostali revir vse republike pa je Plzen. Ce pogledamo razvoj v vseh premogovnih revirjih Češkoslovaške republike, rjavih in črnih, vidimo, da deli ostra črta, ki teče nekako od Ohfe (Eger) preko Prage In Olomuca k Te-Sinu, češke revirje v severni ih južni del. Veliki severni revirji napredujejo. Falknov Je predvojno produkcijo že davno prekoračil, Most dela z naporom vseh sil, da jo doseže, 2acle? jo je v decembru dosegel, Kladnu manjka samo še 12 % in celo Ostravi le 17 %. Toliko slabše je stanje v malih Južnih revirjih. Plzen producira komaj dve tretjini predvojne množine in pri tem produkcija še vedno pada. Poleg tega se plzenski premog vsled svoje slabe kvalitete težko spravlja v denar. Tudi Slovaška ni mnogo napredovala in še za ta napredek se ima zahvaliti svobodnemu eksportu na Madžarsko. V razvoju češke premogovne Industrije moramo torej strogo ločiti med severnimi premogovnimi revirji, ki producirajo 90 % predvojne množine, in južnimi, ki producirajo komaj dve tretjini predvojne množine, za katere se imajo pa tudi predvsem zahvaliti visokim prevoznim tarifam. Ko bodo postali prevozni stroški manjši, se bo tem premogovnikom godilo še slabše. M Ustanovljena je bila 1. 1868 na lnl-cijativo češko - moravskih posojilnic z delniškim kapitalom 1,615.400 kron. — Tem hranilnicam je imela služiti, da kot njihovo gospodarsko središče pospeši njihov razvoj. Kot eden najstarejših čeških zavodov stoji v najožji zvezi z razvojem feškega narodnega gospodarstva. Kamenčke, ki so jih znašale posojilnice iz posameznih gospodarstev, Je zbirala Živnostenska banka, ob njej se ja s tvorilo gospodarsko samostojno Češko meščanstvo, ki si je pozneje prilastilo zavod in ga odločilo od zadružnega temelja. 2e davno pred vojno je bila 2ivnostenska banka predstavnioa češkega meščanskega kapitala. Ali do prevrata je bila Zivno-sotnska banka zavod srednje vrste, ki je bil sicer znan v mednarodnem bančnem svetu, ki pa je igral poleg dunajskih velebank samo podrejeno ulogo. S prevratom pa se je položaj hipoma spremenil. Ustanovitev češke države je v kratkih letih dvignil zavod na višino, ki je postavil 2ivnostensko banko v eno vrsto z nemškimi velebanka-mi. Danes Predstavila livnostenska banka en najmogočnejših koncernov v srednji Fvropl. Tako nagel in tako obsežen je bil razvoj banke v zadnjih letih, da zgodovina evropskih bank ne pomni sličnega primera. Zlvnostenska banka obvlada danes pretežno večino najvažnejše sudetske veleindustrije. In znano je, da je bila industrija v bivši Avstriji koncentrirana predvsem na Češkem. Kmalu po prevratu ji je padla cela vrsta važnih industrijskih koncernov v naročje. Najvažnejša pridobitev na industrijskem polju je bila nacijonalizacija škodovega koncerna. Odločilno stališče pa sl je priborila banka, ko je dosegla nadvlado v Češki Eskomptnl banki, ki se je združila s prejšnjimi fiHtalkaml Avstrijskega Kreditnega Zavoda in postala tako druga največja češko - nemška banka. Tako si Je pridobila posredno ali neposredno kontrolo nad industrijskim koncernom Kreditnega zavoda. Istočasno pa je sklenila tudi dogovor z Zemljiško Kanditnim zavodom in spravila tako tudi njena industrijska podjetja pod svoj vpliv. Pri češki Eskomptni banki, ki razpolaga z delniškim kapitalom 100 mil. č. K, ima Zivnostenska banka 55 % vseh delnic. Poleg tega je udeležena tudi pri Slovaški banki, ki razpolaga z delniškim kapitalom 50 mil. č. K. Toda Živnostenska banka ni omejena samo na Češko, njen vpliv sega daleč preko njenih mej in ona kontrolira gospodarsko življenje v Avstriji, Ogrski, Rumuniji in Jugoslaviji. Pri nas v Jugoslaviji sta Ljubljanska Kreditna banka z delniškim kapi-« talom 50 milijonov j. K in Jugoslovanska banka v Zagrebu s kapitalom 200 milijonov J. kron zavoda, ki ju je usta- novila Zivnostenska banka. Na Ogrskem pa ja udeležena pri Deželni Industrijski banki v Budimpešti, Brzina razveja ni dopuščala, da bi tako hitro tudi sledila notranja organizacija banke. Manjkalo je vodilne glave, izkušnje in tradicije, zlesti pa potrebne vnanje zveze, ki jih banka prej ni imela. Značilno je, da doslej na nobenem zvišanju kapitala ni udeležen inozemski kapital. Tudi se banki še ni posrečilo priti r stik 7. zapadnoevropakim kapitalom. Banka ima danes na Češkem 32 ii-lijalk. Dočim je znašal njen delniški kapital L 1918 še samo 120 milijonov K, je narastel L 1920 na 200 milijonov čK in je sklenila L 1919 zvišati kapital na 300 milijonov. Njene Javne rezerve so znašale 1. 1918 še samo 40.3 milijonov čK, leta 1920 pa že 101 milijon čK, t. J. 50 % delniškega kapitala. Rezerve so zlasti narastle vsled novih emisij delnic. Vloge In konditorji, torej tujega denarja Je imela banka 1. 1918 1566 milijonov čK, 1. 1920 pa 4229 milijonov čK. V zadnjih letih je nastalo na Češkem pomanjkanje denarja, kar se opaža tudi v poslednji bilanci. Dočim je Imela blagajna 1. 1918 gotovega denarja 257.9 milijonov čK, je razpolagala 1. 1920 samo z 120.6 milijoni ČK. Vrednost inventarja In nepremičnin znaša 19 milijonov čK. Ogromno so narastle tudi plače. H so znašale I. 1918 še samo 11.6 milijonov čK, !. 1920 pa 56.5 milijonov čK. Čisti dobiček je znašal 1. 1918 še samo 7.9 milijonov, 1. 1020 pa 39.3 milijone čK. Leta 1918 Je hilo izplačanih dividend 7 Va %, L 1920 pa 12 %. V Olede Industrije nam je razlikovati med sudetskim delom države (Češka, Moravska, Slezi ja) in Slovaško. Prve spadajo med najbolj industrijske predele Evrope sploh, druga Je še vedno poljedelska dežela, ki v industriji §e nima zaznamovati posebnega napredka, češka n. pr. je že L 1900 imela 42^ svojega prebivalstva zaposlenega v industriji, obrti in rudarstvu in le 36% v kmetijstvu; odtlej se je še bolj industri-jalizirala, Šlezija celo 46^ v industriji zaposlenih, in 35% v kmetijstvu, a Moravska 2A% v industriji in 46% v kmetijstvu. Izmed industrijskih panog stoje med prvimi tekstilna, železna, sladkorna obrt in steklarstvo. Železna obrt se Je naselila seveda v bližini premogovnikov in železnih rudni- kov, torej v severazapadnem deiu; tu stoje v vseh večjih krajih med Prago in Plznom velikanski plavži in tvornice; Kladno, Slani, Rokieani, Plzen, kjer so znamenite Skodove orožarne, Smichov, kjer so velikanske strojne tovarne in izdelovalnica železnih voz. Na Moravskem je imenovati pred vsem Brno, Bkinsko in Adamov, dalje Vitkovice. Tekstilca industrija je prvotno predelovala domače predivne rastline, konopljo, lan in pa volno; ovčarstvo je v prejšnji dohi zelo cvetelo. V novejši dobi se uvaža seveda v veliki meri bombaž in izdeluje bombaževinasto blago. Kljub temu pa se je obdržalo izdelovanje izdelkov iz lanu na visoki stopnji, predvsem v Trutnovu, Rumburgu in Asvhu, volaarstvo pa najbolj v Libercu (Reichenberg), na Moravskem pa v Brnu in mnogo drugih krajev, kakor tudi v ŠleziJi (Krnov, Opava). Seveda je platnarstvo in volnarstvo daleko prekosila bombaževinasta industrija, ki je v Češki razvita po mestih v severnem delu dežele, središčem v Libercu, pa tudi po moravskih ln šlezijskih mestih. Svetovnoznana je češka sladkorna industrija, ki se je koncentrirala v lab-ski dolini v mestih Kolin, Hrudim, Kraljev Gradec, Jičin in dr. in pa v srednji Moravski. Istotako svetovni sloves ima češko pivovarništvo, kateremu tvorita podlagi prvovrstni domači ječmen in hmelj; glavna središča pivovarništva so Plzen, Praga, Smichov, Budejovice in Žatec. Za Izvoz v največji meri dela steklarska industrija, ki je zelo stara; prvovrsten kremenjakov pesek in les ji tvorita potrebne sirovine. Središče češkega steklarstva je Jablonec (Gablonz), kjer Je zaposlenih okrog 25,000 delavcev v tej panogi. Tovarne pa se nahajajo na neštetih krajih po celi severni in zapadni Češki. Okolica Karlovih var ima znamenito porcelansko industrijo. Navedli smo le poglavitne industrijske panoge, ki podelavajo ali domače ali uvožene sirovine in proizvajajo v velikanski meri za izvoz. Poleg njih obstojajo še druge vrste, ki so tudi znatne, a vendar ne Igrajo tako odlične vloge, tako Izdelovanje špirita, vžigal-nih izdelkov, vžigalic, razne kemične tvornice itd.. Itd. Češka nastopa sedaj na mednarodnem trgu kot izrazita industrijska država in to ne le z množino, marveč tudi s prvovrstno kvaliteto svojih Izdelkov. Ne bo ji tedaj težko najti odjemalcev za svoje blago, zlasti ne v normalnem stanju. ieimM ttfg la Številke trgovinske bilance čežk^* slovaške republike kažejo, da spaua čas, v katerem Češkoslovaška ni kriti nakupa surovega bombaža v u®-zemstvu po večini z eksportom bom* baznih izdelkov, že v preteklost. _ u*3' upni časi deficita v zunanji trgovini, v katerih se je bilo bati, da bo gospodar* stvo mlade države prišlo na berasKo palico, so prešli. Češkoslovaška je z°* pet postala tekstilna eksportna dežela. Res je sicer, da današnji eksport ne.' sega še predvojnega eksporta tekstilnih izdelkov, toda eksport je tu in je dovolj velik, da zamore pokriti s svojo vrednostjo celokupno nabavo potrebnih sU' rovin v inozemstvu. To je tem lažje, ker ni dobava surovin do pred kratkim dosegla niti še polovice predvojne & mere. Dobava surove bombaževine^ 23 teritorij sedanje češke države je znašala četrtletno: ton 1913 (približno) 37.800 = 10J 1919 2. polletje 13.800 = 1920 1. polletje 17.200 = 4» 1920 2. polletje 14.200 = 1921 1. četrtletje 18.800 *= 49 1921 2. četrtletje 17.900 = 47 1921 3. četrtletje 25.300 = 67 Tekstilna industrija, ki je moral® Izhajati 1919 samo z eno tretjino pred' vojne potrebe surovin, je dosegla v !• 1920 40 %, v prvi polovici 1. 1921 48 % in v 3. četrtletju istega leta že dvetre-tjini. Seveda pri tem ne smemo poZa' biti, da leto 1913, s katerim primerjamo sedanjo uporabo surovin, za tekstilno industrijo ni bilo ravno najboljšf ker je v tem letu 20 % obratov po$h valo. Ce primerjamo sedanje obratovanje z največjo možnostjo obratovanj® (kapaciteto) češke tekstilne industrij? v letu 1913, potem je sedanje zaposli* nje čeških teksilnih obratov dose# šele 53 %. , Še važnejše kot določitev stopnJ* zaposlenja, je za narodno, gospodarstvo vprašanje plačevanja surovin, raž' voj eksporta in domačega konzuma. Češkoslovaška je glede plačeval* surovin in eksporta bila 1. 1919 in PjP* četkom 1920 jako na slabem. Imela jrf nikakega eksporta tekstilnih izdelkov, temveč nasprotno še import istih in Je bi'a pasivna. Preskrba s surovinami le bila neprimerno težko izvedljiva in polnoma nezadostna. Velika nezauplji' t vost zapadne Evrope in Amejrike do novo nastalih držav v srednji in vzhod-ni Evropi je češka tekstilna industrija s težavo nabavljala potrebne surovine IMPORT. EXPORT. GOSPODARSKA ZVEZA, Ljubljana Podružnice: CELJE, KRANJ, NOVOMFSTO, RADOVLJICA, SPLIT. Telefon št 137. Blagovni oddelek: poljedelski pridelki, mlevski izdelki, krmila, kolonijalno blago. Manufakturni oddelek: češka in angleška manufaktura, perilo za moške, ženske in otroke, čevlji, usnje. Lesni oddelek; nakup in prodaja lesa in oglja, !astne parne žage, H n H a Brzojavke: Gospodarska Ljubljana. Kmetijski in strojni oddelek: poljedelski in drugi stroji, železo, semena in, umetna gnojila, cement, bencin, galica, žvepla Mesni oddelek: izvoz goveje živine in prašičev, tovarna mesnih izdelkov, hladilnica, izdelovanje umetnega ledu. Vinski oddelek: domača in tuja vina v sodih in buteljkah, vse vrste žganja, konjak, špiritus. lastna parketna tovarna. Mlekarski oddelek: nakup in prodaja mleka in mlečnih izdelkov, export sira in masla, lastne mlekarne. TOVARNA HRANIL. LASTNA ZEL3ARNA. k* (n (o za oderuške, visoko nad svetov* niml ležeče cene; poleg tega, kot že navedeno je bila količina popolnoma nezadostna in kakovost večkrat manj ■Vredna. Morala je predelavati neprimerno visok odstotek bombažnih odpadkov mesto bombaža. Radi cen, ki So presegale cene konkurence ni bila imožna eksporta. Sicer pa je vse, kar Jo producirala češkoslovaška tekstilna ^dustrija v prvih povojnih letih, kon-Sumiral domači trg, za katerega je bil Potreben še celo velik import inozemskih tekstilnih izdelkov. Češkoslovaška tekstilna industrija je bila pasivna in odkod vzeti denar za plačilo surovega bombaža v inozemstvu, tega sploh ni Bikdo vedel. Menice za kritje nakupa surovega Bombaža so se morale plačevati z devizami, ki so izhajale iz epsporta sladkorja, lesa in premoga. Tekstilna industrija sama ni imela nobenih eksportnih fieviz. To se je od takrat popolnoma •bremenilo. Presežek izvoza (oziroma Presežek uvoza) tekstilnih izdelkov in Dolfabrikatov preračunjen na surovo oombaževino (80 kg izdelkov je enako roo kg surovega bombaža) je znašal v tisočih tonah v četrtletju: .1913 (približno) 22.0 fci 1919 drugo polletje 4.0 > 1920 prvo polletje '*:? 1.6 'y} drugo polletje i 4.5 prvo četrtletje 8.2 -e drugo četrtletje 8.5 »s tretje četrtletje 92 .5; Številke kažejo, da češkoslova-eksport tekstilnih izdelkov sicer še 'fla polovico predvojne izmere, ■s«, *** stalno in hitro napreduje. Od pa-leta 1918 in začetka 1919, ki ga ne aktiva predvojnega časa, Ta aktivutn pa zavzema neprimerno manj odstotkov češke produkcije, kakor pred Vojno, Leta 1913 je Češkoslovaška ekspor-tirala skoro 60 % tekstilne produkcije, 1, 1921 tekom prvih 9 mesecev komaj 42 %. Toda tudi teh 42 % popolnoma zadostuje, da se z njihovo vrednostjo krijejo vse inozemske obveznosti tekstilne industrije. Kar mora češka tekstilna industrija plačevati inozemstvu, lahko plača s svojimi lastnimi eksportnimi devizami. Temna točka v tem ugodnem razvoju je rezerviranost domačega kon-zuma. Toda tudi tukaj se položaj hitro izboljšava. Domači konzum je znašal četrtletno v tonah: in Ib i 1913 (približnoS 1919 drugo polletje 1920 prvo polletje drugo polletje 1921 prvo četrtletje drugo četrtletje tretje četrtletje 160.000 100 % 18.000 18.800 9.700 10.600 9.400 16.000 112 % 117 % 61 % 66% 59 % 100 % **toler8°Spodarska zgodovina zadnjih '•bdu l'J..ena^e2a> se ie češka tekstilna atrija že povspela do polovičnega To so pač najinteresantnejše številke, ki se morajo izračunati. Te številke kažejo, da je 1. 1919 in 1920 izgladovani domači konzum tovarne naravnost preplavil z naročili in divje kupoval domače in inozemsko blago. V drugem polletju 1920 pa se je taktika konsu-menta spremenila. Takrat je pričela bombaževina hitro padati v ceni in je padla od 43 na 12 v 1. 1921. Isti konzu-ment, ki je početkoma besno zabavljal čez visoke vedno bolj naraščajoče cene pri tem pa kupoval, karkoli je mogel dobiti, je stopil pri padajočih cenah v štrajk in čakal, da postane še cenejše. Čakal je lahko, ker je svoje najnujnejše potrebe že pokril. Konzum je čakal 1 leto — dokler se ni cena bombaževine zopet začela dvigati. Od takrat naprej kupuje ravno toliko kot je kupoval pred vojno. Kakor ostale države, posebno nasledstvene, trpi tudi Jugoslavija vsled nestalnosti kurza svoje valute. Vsled tega trajno trpi vse njeno gospodarsko življenje. Vzroki padanja jugoslovanske krone so različni. V prvi vrsti povzroča to trajno padanje jugoslovanske valute pasivna trgovinska bilanca Jugoslavije. V 1. 1920 je znašal jugoslovanski izvoz, izražen v denarni vrednosti 1.320,605.000 dinarjev, uvoz pa 3.465,819.000 Din., torej nad 2 miljarde več kot izvoz. Jugoslavija kot poljedelska država je že po svoji naravi zmožna izvažati v prvi vrsti živila in živino. Glavni izvozni predmet Jugoslavije pa je les. Uvažati mora industrijske izdelke, gospodarske stroje in nekatere vrste živil kot: kava, sol, sladkor, riž itd. Bilanca za leto 1921 bo v kolikor se da uganiti po dosedanjih izkušnjah in spoznati po dosedaj poznanih statistikah, tudi pasivna. V prvem polletju se je importiralo za več kot 2 miljardi. Od januarja do konca nov. pa je znesel izvoz samo 1.668,781.000 dinarjev. Poleg te pasivne državne trgovinske bilance povzročajo padanje jugoslovanske valute, ne oziraje se na deficit tudi ostalega državnega proračuna, tudi kaotične razmere na gospodarskem in denarnem domačem trgu in politične razmere. Eden glavnih vzrokov pa je na vsak način špekulacija. Ta se je razpasla tudi po Češkoslovaški, Avstriji, Romuniji in poljski, toda nikjer v taki meri, kot ravno r Jugoslaviji. Neugodno vpliva nadalje na kurz dinarja vest o dveletni odgoditvi plačevanja inozemskih dolgov. Vlada SHS je sicer izdala zelo stroge odredbe, s katerimi je morda omejila špekulacijo doma, vendar pa z njimi ni mogla zabraniti špekulativnih mahinacij z inozemstvom. Padanje iugoslovanskt ktone v Utu ! lflžl kaže sledečo sliko: 31. decembra 1920 se j« plačalo za: 100 švic. frankov 2280 jgsl. K; 100 franc, frankov 8S0 jgsl. PC; 100 angl. li-ver 51.500 jgsl; 100 dolarjev 14.800 jgsl. K; 100 Kč 176 jgsl. K. 31. decembra 1921 se j? plačalo za: 100 švic. frankov 5300 jgsl. K; 100 franc, frankov 2175 jgsl. K; 100 angl. liVer 111.000 jgsl. K; 100 dolarjev 26.000 jgsl. K; 100 Kč 380 jgsl. K. To padanje jugoslovanske valute je jako neugodno občutila tudi Češkoslovaška republika. Skoro cela petina jugoslovanskega uvoza izvira iz Češkoslovaške. Situacija se je poslabšala še z naglim dviganjem češkoslovaške krone in padcem nemške marke. Cela vrsta naročil s Češkoslovaške se je stornirala. Številne tvrdke so bile primorane proglasiti insolvenco. Istočasni padec nemške marke omogoča Nemčiji izrabiti situacijo Češkoslovaške in obvladati velik del jugoslovanskega trga. Če sta mogoča sentimentalnost in bratstvo v politiki, žalibog nista zmožna v trgovini. Jasno namreč je, da n. pr. beograjski trgovec ne bo nakupoval potrebnega mu blaga v Češkoslovaški, kjer ga stane polovico dražje, kakor v Nemčiji. Obe državi težko prenašata to stanje in pojavljajo se stremljenja, rešiti vprašanje na način, ki bi vedel do gospodarski in finančni uniji podobne gospodarske oblike. Češkoslovaška republika Ima aktivno trgovinsko bilanco. Češkoslovaška krona je za 30 točk dražja kakor jugoslovanski dinar. Ravno tako vlada v češkoslovaškem proračunu ravnovesje. Vzrokov, ki so izzvali sedanjo krizo, ne smemo smatrati za trajne. Cene nemškega blaga morajo sorazmerno s pa^ danjera nemške marke stopiti. Kakor hitro bo rešena notranja gospodarska kriza v Jugoslaviij, bo najbrže jugoslo vanskl dinar dosegel kurz češkoslova- ške krone. Češkoslovaška republika «0 2« £e znatno približala mirovnim raznih ram in vse cene kažejo tendenco padanja. Vsled tega se je že pričelo znižanje delavskih in uradniških mezd in plač. Mogoče se je to znižanje v kaki stroki pričelo prekmalu, toda učinki se vendar že kažejo. Eden glavnih vzrokov, ki ovirajo gospodarsko združenje obeh, politično tako blizu si stoječih držav, je češkoslovaška krona. Češkoslo-vaška je uspela v svoji valutni politiki že tako daleč, da je dosegla stabilizacijo kurza svoje krone, tako da se lahko sedaj posveti realizacije svojega nadalj-nega valutnega programa. Indeksna številka cen se znižuje. V januarju 1921 je bila indeksna številka za Veliko Prago 1683, julija istega leta pa samo 1454. Indeksne številke za celo republiko kažejo v letu 1921 sledeči padec: januar 1820, februar 1637, april 1575, maj 1592, junij 1465. Padanje se je nadaljevalo vse do konca leta 1921 in indeksna številka za januar 1922 gotovo ne znaša veS, kot 1300. Češkoslovaška republika Je pred drugimi državami na boljšem tudi v tem, da se ji je posrečilo omejiti Inflacije in mogoče se ji že v bližnji bodočnosti posreči izmenjati sedanji srvoj pa-Pirnati denar za bankovce, ki bodo kriti z zlatom. Če strnemo vse zgoraj naveden« vzroke za In proti, pridemo k sledečemu zaključku: Jugoslavija in Češkoslovaška bodeta gotovo delali za sanacijo svojih gospodarstev po možnosti skupno, toda pri tem morati nujno obdržati smer samostojne individuelne rešitve, ker vsaka druga pot bi pome* njala nepotrebno zadrževanje in nevarnost povečanja konkurence na svetov« nem trgu. J. Paprstein, gospodarski urednik »Češkega Slovac* *) w- ff ..PROMET tehniSko in industrijsko podfetie 3UBL3ANA, GratlišJe 11.9. Veletrgovina s tehničnimi proizvodi in stroji za vse industrije, kovine, železnine, kemikalije, barve, gumi i. t. d. I NUDIVA že po starih nizkih cenah angleiko sukno najnovejžih vzorcev, čeSkl loden za lovske obleke, žportne obleke, modne In breeches hlače, vsakovrstne obleke za gospode in dečke itd. —Obleke po meri izvršujeva v lastnem modnem salonu v najkrajšem času in po najnovejžem kroju lozm in mzm& manufaktuma in konfekcijska trgovina v LJUBLJANI, Sv. Peter cesta št 20. SUM«! toaletno mik) bolonjske vode, kožno kremo, šminke, puder enostavne in dvojne mrežice za lase priporoča parfumerija STRMOLI, Ljubljana, Pod Trančo 1. Zaloga klobukov, slamnikov, srajc, ovratnikov in drugo moško modno blago, kakor tudi telovadne potrebščine. ^Kupuje kože, kun, lisic, zajcev in druge divjačine ji Smeiiif, UIJII Stari lig to 10. S Drame Martin, jgg Sv. Jakoba nas. 29 |i| kupuje staro obleko, čevlje in pohištvo Za zidanje na novo se osnavljajočega industrijskega podjetja v Sloveniji se išče tovarniški oblaki eventuelno stavbni prostori s stabilno, močneišo vodno močjo, v bližini železnice, okroglo 500 — lOOO m2 porabljive površine z možnostjo razširitve. Ponudbe pod štev. 3164 na upravo lista. Allgemeine Eektniitats-Gesellscliaft -j ŠSSS Tovarne za izdelovanje motorjev, turbin, transformatorjev, kablov, vseh vrst električnih aparatov in strojev. Tovarne za železniški materijalin lokomotive. Oferte in informacije na zahtevo brezplačno. Tehnično podjetje Milinkovtč & Co. UUBL3ANA, PREŠERNOVA UL.7. tehnične potrebščine, motorji, vacuum cleaner, ga-siino orodje, gumijevi predmeti itd. Franc Starič LJUBLJANA, Ulica na grad stev. 7t se priporoča za izdelovanj* šivanih in ortopedičnih čev* ljev po meri. ^waiMaaB» m—a— —— ^gllLlllll(iiUimilli999 M THE REX Co. f ®©©gaSI2H§S2Bffil® 999 Opalograph !S Ib t: pisalni stroji so najboljši ti s: lliiiMiSf »1HR1 m: ^ . . .............. W Tel, 2£S • GracBiie 1l1Q*. Tei. 263 W I M KUŠTRIN LJUBLJANA . Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnaumatike. Slavno zastopstvo polnogu-mijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTIN Y*. Na razpolago je hydrau!ična stiskalnica za montiranj® polnogumijastih obročev. Central; Ljubljana, Rimeka cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana. Podružnice: Ljubtjana, Dunajska cesta št 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva uKca štev. G. Telefon štev. 133, Beograd, Knez Mibajlova ulica 3. 9 ! Pri usmili se sklicujte us cgiese v Jiipsleiiji"! Kostanjev lej prosto vejfon in večje mnoHne v gozdu kupi J. Pogačnik« Ljubljana, Dalmatinova ulica 1./L Posredovalci se dobro plačajo. Gradbeno podjetje ing. J)ukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Potnike ali zastopnike iiče velika. tovarna liker«, ruma, konjaka In ostalih splrituoza Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ muSterij, poslati na naslov: Poštni predal Št. 41, Zagreb, glavna pošte. Jadranska banka Beograda ' Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za bizojave: JADRANSKA. Naslov za brzojavef 3AD2ANSKA, AFIL IRAN! ZAVOD: FRANIC SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET. NEW-TORK CITTT. E živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. • V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. NAPRODAJ! Vino in žganje. Pristno, od 5 Din. liter in naprej prosto trošarine na Jesenicah Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča TONE MALGAJ stavbeni, in pohištveni pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. Igralne karte ORIENT, med. trg. š;j:d. in sklad. d. d. podružnica? medn transporti, zbirni promet jubliarca. Sodna ulica št. 31 car-posred one SPed:t. tel. interurb. 463. lesnih Industrljcev. „SlOGRAD“ SloDEiisM graiena in industrijska d. d. Brzojavi: „Slograd“. LJUBLJANA. Telefon štev. 180. tehnična pisarna i tovarni Keršič, Spodnja Siska, Franhopatisha cesta čteu. 151. L Oddelek za globoke gradbe: vse vrste globokih stavb, betonske in železo-betbnske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sit, „siio“, mostne, železniške in cestne gradbe, predore, biologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo. tl. Oddelek za visoke gradbe: vse vrste visokih stavb, moderne industrijske zgradbe, leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, železo betonska, lesena in kombinirana skladišča. III. Tovarna vozov keršit: luksuzni in tovorni vozovi, moderne avtomobilne karoserije, ročni vozički, samokolnice itd. IV. Parna žaga: lesna trgovina in industrija, stavbeno tesarstvo in mizarstvo. „SLOGRAD“ Slovenska padima in industpijsltal.i LJUBLJANO. i J : Delniška glavnica: K 20,000.000*— Podružnice: Novo mesto, Raheli, Sisvenjgradeii SLOVENSKA ESKOMPTNA BANICA, LJUBLJANA Selenburgova ulica štev. 1. ==-■= IzvrSule vse bančne posle najfožneie in nal&ula^toeje* ——. Rezervni zakladi: K 6,500.000*— 9 9 Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA • Ustanovljena leta 1831. Občna zavarovalnica. AS51CURAZIONI GENERALI \? TRSTU ______________________________________________ Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2 v lastnem domu. Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode "vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mogočih _____________sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženja družbe znaša preko 550 milijonov kron. II III kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižice bodisi na tekoči račun po naj višji obrestni meri. STROJI i. ob- f delovanje lesa H URBINE Transmisije A mature in sesalke, zvonovi Strajne tosame in livsrne d. d. shsbsbb UUBUANA. sama mmunmmiumiutummmui!! GOSLOVANSKA UNION-BANKA preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA USTANOVLJENA L1872 esosrad, Gornja Radgona, Kranj, Uubliana, Murska Sobota, Velikovec, Maribor, ekspozltuma podružnica Skofjaloka. Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 1 1 ill OdioV'Ul p«4n*k U**t» deevelka »*«QM»v}Ja«. Tiska »Zvezna tiskarna« v UubU»*