primorske
novice
Koper, 12. aprita 1990
URADNE OBJAVE
OBČtN
!L!RSKA BMTMCA, !ZOLA, KOPER, PtRAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Št. 14
6.	č!en
Ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečnih stroških komunat-ncga urejanja stavbnega zemtjišča in vrednosti stavbnega zemtjišča na območju občine Piran (Uradne objave, št. t0/88) in odtok o spremembi odtoka o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečni stroški komunatnega urejanja stavbnega zemtjišča in vrednosti stavbnega zemtjišča na območju občine Piran (Uradne objave, št. 7/89).
7.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
$t.: 38t-l 1/89-90 .
Piran. 27. marca !990
Predsednica TATJANA KOSOVEL. !. r
Na podtagi 39. čtena zakona o urejanju nasetij in drugih posegov v prostor (Ur. tist SRS. št. !8/84 in 28/86) ter Navodi! o vsebini posebnih strokovnih podtag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. tist SRS, št. t5/85) in 22!. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. t2/78, 6/82. 4/86 in 2!/86) je Skupščina občine Piran na točenih sejah Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 27/3-1990 sprejeta
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU LUCIJA ! - NADALJEVANJE -DOPOLNITEV 89 ! UVODNE DOLOČBE
! čten
Sprejme se zazidalni načrt Lucija ! - nadatjevanje - dopotnitev 89. katerega je izdeta! SGP STAVBENIK - TOZD INŽENIRING - PE PROJEKT1VA KOPER pod števitko 87-47/89 v oktobru !989 in dopotnit na osnovi javne obravnave in statišč Izvršnega sveta Skupščine občine Piran zavzetih do podanih pripomb in predtogov.
2.	čten
S tem odtokom se spremeni in dopotni osnovni zazidatni načrt LUCIJA ! - NADALJEVANJE, ki je bi! sprejet na zborih občinske skupščine 27. septembra 84 (Ur. objave, št. 23/84) in ga je izdeta! Projektno-konstrukcijski biro SGP Stavbenik Koper pod št. 8!-7! v marcu t984.
3.	čten
Spremembe zazidatnega načrta se nanašajo na:
-	spremembo meje oboda zazidatnega načrta.
-	spremembo vetikosti in razporeditve objektov.
-	spremembo namembnosti objektov.
-	vktjučitev novih objektov.
-	spremembo cestnega omrežja in parkirišč.
-spremembo komunatnega. energetskega ter PTT omrežja in naprav.
-	spremembo zunanje ureditve.
-	spremembo načina ogrevanja stanovanjske soseske.
4.	čten
Dokumentacija o zazidatnem načrtu vsebuje:
1.	tekstuatni det tl soglasja !!! odtok
IV.	ocena stroškov posega v prostor
V.	grafični det
! TEKSTUALNI DEL: t. Uvod
2.	Obraztožitev k spremembi in dopotnitev ZN
tega odtoka.
OBČtNA P!RAN
Občina Piran
-	ODLOK o ceni osnovnih etementov za ozračunavanje prometne vrednosti nepremičnin
-	ODLOK o zazidatnem načrtu Lucija ! - nadatjevanje - dopotnitev 89
ODLOK o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o votitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta
Na podtagi 2. odstavka 40. čtena zakona o raztastitvi in prisitnem prenosu nepremičnin v družbeni tasnini (Uradni tist SRS. št. 5/80). 7., 11. in 20. člena pravitnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni tist SRS, št. 8/87) in 221. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82, 4/86. 21/86) je Skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1990 sprejeta
ODLOK
O CEN! OSNOVNtH ELEMENTOV ZA tZRACUN PROMETNE VREDNOST] NEPREMtČNtN
1.	Čten
Ta odtok dotoča, za območje občine Piran, povprečno gredbeno ceno nu stanovanjske površine, povprečne stroške komunatnega urejanja stavbnega zemtjišča z napravami individuale in kolektivne rabe ter ceno stavbnega zemtjišča.
2.	čten
Povprečna gradbena cena m* stanovanjske površine 111. stopnje opremtjenosti in finalne obdetave se na dan 31. 12. !989 dotoča v višini 5.480.00 din.
3.	čten
V ceni iz 2. čtena tega odtoka so upoštevani vsi deteži pripadajočih skupnih prostorov v objektu, razen zaktonišč. V primeru, da imajo stanovanjski objekti skupinsko zaklonišče, se gradbena cena m koristne površine stanovanja zviša za 4.!7 % Pri individuaci gradnji se zaktonišče vrednoti, po dejanskih stroških.
4.	čten
Povprečni stroški komunatnega urejanja stavbnega zemtjišča se za UL (srednjo) stopnjo opremtjenosti in gostoto nasetjenosti !00 - 2(H) preb./ha. dotočajo na dan 31. 12. 1989 za
-	individualne komunatne naprave 6,80 /o
-	kotektivne komunatne naprave 9.22 %	..	-
od povprečne gradbene cene nr stanovanjske površine dotocene v -
čtenu tega odtoka.
5.	čten
Cena stavbnega zemtjišča se dotoči v	Piranu
-	centratiti predetih in območjih neposredno ob centrih Piran .
Portoroža in Lucije v višini 1,2 %.
-obrobnih predetih mest in nasehj iz prve atinee in v nasetjih $ j .
Dragonja. Strunjan v višini 1.0 %,	n n <v
-	vaseh in nasetjih Padna. Raven. Nova vas v vt t
-	neurbaniziranih območjih 0.6 %.	^ jranrmp v 2
od povprečne gradbene cene m* stanovanjske površine dotocene
74
URADNE OBJAVE
Koper, 12. aprita 1990 - Št. 14
H.	SOGLASJA
L Sekretariat za inšpekcijske s!užbe Koper Sanitarna inšpekcija
2.	Požarnma inšpekcija
3.	Eiektro Primorska TOZD E!ektro Koper
4.	Rižanski vodovod Koper
5.	Komuna!no podjetje Piran - kanahzacija
6.	Podjetje za PTT Promet Koper
7.	Oddeìek za LO občine Piran
8.	Medobčinski zavod za varstvo naravne in ku!turne dediščine Piran
9.	Cestno podjetje Koper
10.	Hidro Koper
11.	KS Lucija
III	ODLOK
IV	OCENA STROŠKOV POSEGA V PROSTOR V. GRAFIČNI DEL
I.	Izris iz družbenega plana občine Piran za obdobje 1986-1990
2.	Kopija katastrskega načrta M 1:1000 in M 1:2000
3.	Topografski načrt M 1:1000
4.	Prikaz funkcionalnih celot in namenska raba
5.	Arhitektonska zazidatna situacija
6.	Zbirna situacija komunalnih naprav
7.	Geodetska zazidalna situacija z načrtom gradbenih parcel
8.	Tehnični element za zakoličenje objektov in parcel
n SPLOŠNE DOLOČBE
5.	člen
MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA
Meja ureditvenega območja poteka od izhodiščne točke na SZ strani od nadhoda za pešce pod hoteiom Metropo! in se nadaljuje ob robu štiripasovnice pare. št. 9501/5, do počitniškega doma. seka parceio št. 2289. nato parcelo št. 2899/1. se obrne proti vzhodu in poteka po poti pare. št. 2894/4, prečka pot pare. št. 2892/3. prečka parceli št. 2892/2 in 2914/2 ter se priključi na magistralno cesto. Nato se obrne proti vzhodu in poteka po robu magistralne ceste parcela št. 9827. št. 2816/55, nato se obrne proti jugu. prečka parcelo št. 2816/69. seka pot pare. št. 5784/! in parceto št. 5778/1. nato se obrne proti zahodu in prečka pare. št. 5786. prečka pot pare. št. 5790/2. poteka ob severnem robu pare. št. 5790/!. 5790/3. 5899/2. poteka po poti pare. št. 5799/3. prečka pare. št. 5797/!. 5797/4. 5837/!. 5840/1. prečka pot št. 9524/!. prečka parce!e št. 5844/!. 5844/2 poteka kratek čas po poti št. 9524/2. prečka parce!e št. 5845. 2781/3. 2760/6. 2775/4, 2779/3. 2780/!. 9524/4. 9524/2. prečka cesto pare. št. 2778/3. nato poteka po robu parce!e št. 9559 proti zahodu, prečka zopet parce!e št. 2776/2, 2760/1. 2760/5. 2760/4. prečka pare. št. 9524/9. prečka pare. št. 9646. nato zavije proti sev. zahodnem robu iste parce!e do kanata v morje.
Natančneje je meja grafično prikazana v katastrskem načrtu v M I:!000.
III	FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO
GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
6.	č!en
Ureditveno območje predstavna sestavni de! mestnega stanovnaj-skega nase!ja z vk!jučevanjem turistično - športno rekreacijski dejavnosti in z dopo!nitvijo novih stanovanjskih b!okov.
Tesna povezava Marine s stanovanjskim nase!jem in s predvideno novo centra!no avtobusno postajo ter trgovskimi in pos!ovnimi prostori, predstavna novo nastati center Lucije, ki se postopoma dograjuje.
S spremembo ZN se osnovna namenska raba prostora ne spreminja, spreminjata se !e program in vsebina na manjših de!ih površine.
7.	č!en
Ureditveno območje obsega zem!jišče v izmeri 69.50 ha in zajema nas!ednje funkcionatno in obhkovno zaokrožene prostorske ce!ote:
I	turistično - športno - rekreacijsko območje
II.	območje avtobusne postaje s trgovsko pos!ovmm centrom
III.	sktadiščno trgovsko območje
IV.	območje nove stanovanjske gradnje
V.	območje že zgrajenih stanovanjskih b!okov
8.	č!en
V	posameznih funkcionatnih ce!otah so predvidene nastednje spremembe:
!. V turistično športno - rekreacijskem območju:
1.	- sprememba meje oboda ZN
2.	- sprememba obate od vhoda v kana! Fazan do p!ažnega objekta pod hote!om Metropo! ter granje treh bazenov ter dodatnih p!ažnih servisnih objektov,
3.	- na zetenici pred igrišči za mini gotfom je predvidena postavitev kioskov (raca...)
4.	- minigotf igrišče se prestavi na ze!enico pred tenis igriščem
5.	na !okaciji minigolfa je predvideno tekmova!no tenis igrišče s tribunami
6.	- sprememba objekta Taverna,
7.	- adaptacija in dozidava objekta s kegtjiščem ob Taverni
8.	- ureditve Forme vive v parku ob tesenem mostu.
9.	- razširitev kanata Fazan v mandrač,
10.	- sprememba ob!ike objekta tržnice v kiosku
11.	- dostopna pot ob kanatu Fazan v mandraču,
12.	- v območju Marine severno od vhoda se predvidi center vodnih dejavnosti, dve večnamenski dvorani za prireditve, gasi!sko enoto, nove parkirne povšine zahodno od dvorane in površine za igro z žogo,
13.	- južno od vhoda v Marino je predvidena avtopra!nica.
14.	- na površini parkirišč neposredno ob avtopralnici sta predvidena dva !oka)a s programom servisne dejavnosti,
15.	- zgradi se nova nadstrešnica pri hangarju,
16.	- sprememba razporeditve bunga!ovov v Marini ob meji z avtocampom,
17.	- ureditev novih parkirišč na otoku v Marini in ob ograji za avtocampom.
18.	- jadro k!ub in sohnski muzej se ukineta in se uredi parkirna mesta,
19.	- pri Zdravstvenem domu je predviden prizdek za turistično ambu!anto,
20.	- kioske se prestavi od parkirišča nasproti Zdravstvenega doma,
21.	- spremeni se grupacija kioskov pred športno dvorano.
22.	- spremeni se parkirišča ob Zdravstvenem domu in ob cesti med Marino in stadionom.
23.	- sprememba terase štiripasovnice tako. da se točena cestna pasova združita,
24.	- preureditev garderob in sanitarij za tenis igrišča,
25.	- izgradnja servisnih objektov za mini go!f in tenis.
H. v območju avtobusne postaje:
26.	- namesto de!a parkirišča je predvidena garažna hiša,
27.	- spremeni se zasnova avtobusne postaje s postovno - trgovskimi površinami,
!!!. V skladiščno - trgovskem območju:
28.	- predviden je nov objekt, dvonamensko zaktonišče s parkiriščem južno od stadiona
29.	- spremeni se ob!ika funkcionatnega zemljišča za sktadišče Nanos,
30.	- predviden je prizidek h gostišču Kob!ar.
31.	- predviden je prizidek k trgovsko-sk!adiščnem objektu Nanos.
!V. V območju nove stanovanjske gradnje
32.	- de!no se spremeni etažnost stanovanjskih b!okov,
33.	- prostori za VVZ pri stanovanjskih btokih se ukinejo,
34.	- spremeni se razporeditev parkirnih prostorov,
35.	- spremeni se dotočitev funkciona!nih zem!jišč pri novih stanovanjskih biokih.
36.	- spremeni se oskrba nase!ja s top!otno energijo (nova kodama in kinetno omrežje).
V. V območju že zgrajenih stanovanjskih blokov
37.	- dotoči se funkcionatna zem!jišča k obstoječim b!okom.
38.	- spremeni se namembnost počitniškega doma Mežica v pos!ovno-turistični objekt,
39.	- spremeni se namembnost skladiščnega objekta v poštno centrato,
40.	- de!na sprememba obstoječih parkirnih prostorov.
Sprememba komunalnega, energetskega ter PTT omrežja in naprav
Sprememba zunanje ureditve Predvidena je kabetska televizija
*
9.	č!en
Vsi ostati deh ZN. ki v spremembah niso našteti ostanejo nepsreme-njeni.
IV	POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V
PROSTOR
10.	č!en
Merita in pogoji za urbanistično in arhitektonsko obhkovanje objektov, oziroma drugih posegov v prostor, do!očajo pogoje za:
Koper, 12. aprita 1990 - št. 14
URADNE OBJAVE
75
-	urbanistično urejanje,
-	funkcionalna zemljišča,
-	spremembe namembnosti,
-	lego, oblikovanje objektov ter tolerance,
-	prenavljanje in dograjevanje obstoječih objektov.
-	zunanja ureditev,
-	urejanje prostora.
URBANISTIČNO UREJANJE
,	12. člen
1.	Izvedbeni posegi v obsegu ureditvenega območja so možni na podlagi lokacijskega dovoljenja, ki se izda na osnovi določil tega zazidalnega načrta, oziroma odloka.
2.	Za vse kasnejše eventuelne dozidave in adaptacije obstoječih objektov, ki niso zajeti v spremembah tega odloka je potrebno izdelati strokovno preveritev posega v prostor, ki je kot dopolnitev zazidalnega načrta, osnova za izdajo lokacijskega dovoljenja.
3.	Manjši posegi na obstoječih objektih v okviru zazidalnega načrta in gradnja pomožnih objektov v skladu z le-temi so možni na podlagi priglasitve de! s predhodnim urbanističnim mnenjem Zavoda za urabnistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
4.	Za posege, ki odstopajo od elementov ZN je potrebno izdelati spremembo le - tega. ki se mora sprejeti po istem postopku kot osnovni ZN.
FUNKCtONALNA ZEMLJtSCA
12.	člen
1.	Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gredbenih parcel, s tekstualnimi in numeričnimi določili, ki so sestavni del zazidalnega načrta.
2.	Parcelne meje potekajo po robovih peš poti in cest. po obstoječih parcelanih mejah, znotraj zazidalnega načrta oz. skladno z določili geodetske zazidalne situacije, ki jc sestavni del zazidalnega načrta.
13.	člen
SPREMEMBA NAMEMBNOST!
1.	Sprememba namembnosti objektov ie določena z zazidalnim načrtom
2.	Sprememba namembnost) stanovanjski objektov v poslovne objekte s tem ZN ni dovoljena, pač pa le delov priti,čn,h etaž.
3.	Počitniški dom Mežica se spremeni v poslovno turistični objekt.
4.	Gospodarski objekt na parceli št. 2496 in 2605 se spremeni v telefonsko centralo.
SPREMEMBA ETAŽNOST!:
Stanovanjski del:	^	-
V	novem stanovanjskem delu je povečano števtlo etaž na stanovanjskih blokih in sicer:
-	stanovanjski bloki št. 2, 3. 4, 5. 6. 7. S - že zgrajen.:
-	P + 4 + M
št. 1. 9, 10, 11, 12, 13 - predvideni P + 5
-kompleks avtobusne postaje:
zaradi razširjenega programa (poslovn. de!) je povečana etaznost kompleksa iz P + 1 (po ZN) na P + 2
14.	člen
LEGA OBJEKTOV
Velikost in lega objektov je določena v zazidalni situaciji.
Potek komunalnih naprav je določen v naprav.
arhitektonski in geodetski zbirni situaciji komunalnih
15.	člen
RH1TEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
V športnem parku je na S robu .^^^.^^.^'^g^ozidan ntralni teniški stadion z emm oz. trem) tgnšč . J ^ zasnovana . Z in J rob), delno pa montažen (V rob). S '?	J
't fiksne tribune. Pod njimi so lociram	fiksen -
b, namenjen garderobam in uprav,
lan. Fasade lokalov pod tribunam, m	. ^e thbune.
netene in svetlih barv. V rob je zasnovan ( imenzije objekta: tlorisni gabarit 65,1X1 c ) višini P/max. višina tribun 8.00 m )ta pritličja + 2,00 NM
2.	Na SV robu centralnega teniškega stadiona je predvideno igrišče za mini golf.
Dimenzije igrišča so 37,00 x 65,00 m
3.	Objekta namenjena garderobam, sanitarijam in skladiščenju orodja za vzdrževanje igrišč za tenis in mini golf sta zidana. Fasade so ometane in svetlih barv. streh sta štirikapni z naklonom 18-22 stopinj in kriti s korci. Tako je oblikovan tudi kiosk ob »Rački«.
Dimenzije objektov: tlorisni gabarit 10,00 x 17,00 m
po višini P
kota pritličja + 2,00 N M
4.	Poslovni objekt lociran na V robu kegljišča ob Taverni je oblikovan v skladu z le to. Objekt je zidan, fasada je ometana iz svetlih barv, streha je štirikapna z naklonom 18 - 22 stopinj in krita s korci. Dimenzija objekta: tlorisn, gabarit 2.00 x 20.00 m
po višini P + 1
kota pritličja + 1,80 NM
(prilagojena kegljišču)
5.	Prodajni kioski, licirani ob parkirišču in centru vodnih športov so tipski, zidani objekti. Fasade so ometane in svetlih barv. strehe so večkapne (od dvo do štirikapnih) z naklonom 18-22 stopinj in krite s korci. Objekti so združevani v poljubnih sklopih
Dimenzije objekta: tlorisni gabarit 5.00 x 5.00 m po višini P
kota pritličja + 2.50 NM
6.	Prizidek - lekarna ob zdravstvenem domu je oblikovan v skladu z obstoječim objektom. Lekarna je že zgrajena. Dimenzije objekta: tlorisni gabarit: 15.00 x 25,00 m
po višini P ' kota pritličja + 2.50 NM
7.	Dvonamensko zaklonišče, locirano pred vhodom v avtocamp Lucija, je zasnovano iz dveh med seboj ločenih objektov. Eden je namenjen zabavnemu programu Marine, drug, pa potrebam Zdravstvenega doma Lucija. Povezovalna terasa med objektom je namenjena zabavi na prostem. Zasnova dvonamenskega zaklonišča je prilagojena konfiguraciji terena. Fasade objekta so ometane in svetlih barv. streha je ravna in pohodna
Dimenzija objekta: tlorisni gabarit 15.1X1 x 45.(X) m po višini P
kota pritličja + 5.1X1 NM
8.	Kompleks avtobusne postaje Lucija je sestavljen iz poslovnega dela. trgovske hiše, avtobusne postaje: lokalov in dveh garažnih hiš (ena je locirana v sklopu kompleksa, druga pa ob dvonamenskem zaklonišču na J robu). Na SZ robu kompleksa so locirani še trgovski lokali.
Kompleks avtobusne postaje tlorisnih dimenzij 75,1X1 x 195.1X1 m s koto pritličja + 3.00 NM je oblikovan kot celota Objekt je zidan, fasade so deloma ometene in svetlih barv. deloma pa obložene z naravnim kamnom. Strehe posameznih delov kompleksa so oblikovane različno - dvo in več kapne z naklonom 18-22 stopinj in krite s korci ter ravne in pohodne Površine in etaznost posameznih delov kompleksa:
-	poslovni del 4 400,00 m^ P+2
-	trgovski de! 4.41X1.1)1) m* P+1
-	lokali L31X1.1X) m* P+1
-	garažna hiša (v sklopu kompleksa) 7.()1X).(X1 (250 PM) P + 3
-	kota pritličja posameznih delov kompleksa je 3.00 NM Garažna hiša locirana ob dvonamenskem zaklonišču, je oblikovana
v skladu z le-tem. Objekt je zidan, fasade so ometane in svetlih barv.
Streha je ravna in namenjena parkiranju.
Dimenzije objektov: tlorisni gabarit 17.00 x 40.00 m (62PM)
po višini P + 1
kota pritličja + 5,00 NM
Trgovski lokali locirani ob cesti Lucija - Portorož, so z,dan,, fasade so ometane in svetlih barv. Strehe so večkapne (od dvo do štmkapmh) z naklonom 18 - 22 stopinj in krite s korci
Dimenzije objektov: tlorisni gabarit 9.(X) x 45.1X1 m po višini P
kota pritličja + 3.1X1 NM
9.	Na parkirnih površinah ob JV robu Manne sta locrana dva lokala s storitveno - servisno dejavnostjo. Objekta sta zidana Fasade so ometanne in svetlih barv. Strehi sta štirikapni z naklonom 18 - 22 stopinj in kriti s korci
Dimenzije objektov: tlorisni gabarit 7.1X1 x 111.1X1 m po višini P
kota pritličja + 2.5(1 NM
1(1. V Marini je predvidena izgradnja nadstrešnice pri Z hangarju. Nad strešnica bo oblikovana v skladu z obstoječim hangarjem.
76
URADNE OBJAVE
Koper, 12. aprita 1990 - §t. 14
Dimenzije nadstrešnice: ttorisni gabarit 12.00 x 46.00 m po višini P
kota pritličja + 2.50 NM
H. Kotlarna, locirana v novi stanovanjski soseski je oblikovana v skladu z obstoječimi stanovanjskimi bloki Objekt je že zgrajen. Dimenzije objekta: tlorisni gabarit 10.00 x 15.00 m po višini P
kota pritličja + 3.20 NM
12.	Prizidek k gostinsko - stanovanjskem objektu »Koblar« je oblikovan v skladu z obstoječim objektom. Prizidek je že zgrajen. Dimenzije objekta: tlorisni gabarit 8.00 x 12.50 m
po višini P + 1 + M kota pritličja 5.00 NM
13.	Prizidek lociran na V robu trgovske hiše Nanos je obtikovan v skladu z le to. Objekt je zidan, fasada je ometana in bele barve. Streha je ravna.
Dimenzije objekta: tlorisni gabarit 7.40 x 24.50 m
po višini P + 1
kota pritličja + 3.30 NM
14.	Večnamenski dvorani, locirani v centru vodnih in obvodnih športov (ob vhodu v Marino), sta oblikovani v skladu z obstoječimi večnamenskimi hangarju.
Objekta sta montažna, fasade so ravno tako montažne in svetlih barv. Streha je dvokapna.
Dimenzije objektov: tlorisni gabarit 65.00 x 76.00 m po višini P (kota venca + 8,00 m)
DOVOLJENE TOLERANCE
Dovoljena odstopanja od določi! tega odloka so nastednja:
1.	V območju Marine so dovoljene to!erance pri manjših zamikih predvidenih objektov kadar ti ne pos!abšajo funkcionatne izrabe prostora. Možne so tudi spremembe horizontatnih in vertikalnih gabaritov objektov do največ =2.0 m s tem. da se ne posiabša funkcija objektov in naprav, na katere mejijo.
2.	V območju avtobusne postaje so možne spremembe vertikalnih in horizontainih gabaritov novo predvidenih objektov največ = 2.0 m. s tem. da ostaja odmik objekta od roba štiripasovnice min 10.0 m.
3.	V območju nove stanovanjske gradnje so dovoljene spremembe tlorisnih in vertikalnih gabaritov največ = 0.5 m. pri čemer min. odmik objekta od štiripasovnice ne sme biti manjši od 10.0 m. Spremembe zunanje ureditve, ki bi zmanjševale število predvidenih parkirnih mest. niso dovotjene. Sprememba vertikalnega gabarita se nanaša samo na spremembo kote pritličja in ne na povišanje koten-čnega zidu.
4.	Dovoljene so to!erance pri prestavitvi in izgradnji infrastrukture v kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji sami ugotovi da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejše rešitve, v kolikor le te ne poslabšajo obstoječega oz. predvidenega stanja.
17.	člen
PRENAVLJANJE IN DOGRAJEVANJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV
Dovoljuje se prenav!janje in dograjevanje že obstoječih v sk!adu
-	s predvideno spremembo namembnosti
-	s potrebo po funkcionalni dopolnitvi in izboljšavi objektov.
18.	člen
ZUNANJA UREDITEV
Zunanja ureditev območja tega zazidalnega načrta, se izvede skladno z določili 12. in 15. člena tega odloka.
Zunanja ureditev naj bo izvedena v naravnih materialih in z avtohtonim zelenjem:
-	tlakovane površine in terase naj bodo izvedene s kamnom ali podobnimi naravnimi materiali, v asfaltu le dostopne poti za motorna vozila.
-	v oblikovanju zunanjega prostora je potrebno siediti funkcionalnim zemljiščem.
-	ograje iz žice. lesa ali pločevine niso dopustne. Ograje med površinami, ki so v družbeni ali javni rabi. praviloma niso dovoljene. Izvedba ograje je izjemoma dovoljena v primeru zagotavljanja varnosti.
-	vse zelene površine v ureditvenem območju, ki niso opredeljene v sklopu funkcionalnih zemljišč k objektom, se smatrajo kot javne zelenice in se urejajo v okviru programa SKC1S. ali pa po posebnem dogovoru.
-	dovoljene so nadstrešnice nad parkirnimi površinami, ki pa morajo biti enotno oblikovane. Za postavitev nadstrešnic je potrebno pridobiti potrdilo o priglasitvi de! s predhodnim soglasjem Zavoda in hišnega sveta posamičnega stanovanjskega b!oka. h kateremu parkirišča pripadajo.
19.	č!en
UREJANJE PROMETA
Prometni režim se od osnovnega ZN ne spreminja. Vse ceste so predvidene za dvosmerni promet. Cesta pri stanovanjskih b!okih in gostišču Kob!ar se konča kot stepa utica. Nače!oma je motorni promet točen od peščenih površin.
MERILA IN POGOJ! ZA UREJANJE CESTNEGA IN KOMUNALNEGA OMREŽJA
CESTNO OMREŽJE
Od sprejetega ZN so odstopanja v cestnem omrežju naslednja:
-	sprememba trase štiripasovnice v SZ detu ZN (združitev obeh pasov)
-	izvedba križišča s povezovatno cesto v Obrtno cono in detna razširitev magistrale ceste.
-	manjša sprememba ceste in parkirišč ob sktadiščih.
-	sprememba pahtajčasto razvrščenih parkirnih površin pred športno dvorano in ob cesti v avtocamp.
-	nove parkirne površine pred zdravstvenim domom.
-	sprememba parkirnih površin pri stanovanjskih btokih. garažna hiša je predvidena v sktopu avtobusne postaje.
MIRUJOČ! PROMET
V	stari soseski Lucija se s povečanjem osebnega in stanovanjskega standarda pojavtjajo vedno večji probtemi zaradi pomanjkanja prometnih površin za mirujoči promet. V soseski je v stanovanjskih btokih tociranih 46! stanovanj + 6 novih tokatov. vseh parkirnih mest (proste parkirne površine, garaže v objektih, garažni boksi) pa je samo 337. Ob dimenzioniranju s faktorjem 1 Pm/! stanovanje, primanjkuje 130 PM. Ker v soseski ni možno pridobiti novih parkirnih površin, je v dopolnitvah ZN za to sosesko predviden de! novega parkirišča, tociranega na V robu športnega centra v Marini.
V	novi soseski je v stanovajskih btokih št. 1 - 10 tociranih 314 stanovanj + 36 tokatov. vseh parkirnih mest pa je 264. Ob dimenzioniranju s faktorjem 1 PM/! stanovanje primanjkuje 86 PM. Primanjkljaj parkirnih mest je rešen detoma z garažno hišo G! v sktopu avtobusne postaje.
V	garažni hiši G ! je za potrebe postovnih prostorov, trgovske hiše. avtobusne postaje, tokatov in deta stanovanjskih btokov. namenjenih 250 PM
Poteg teh je predvidenih še 28 PM. ob avtobusnih peronih, namenjenih taxi stužbi in rent-a-caru. Ob postovnem detu kompteksa je še 7 PM za postovne stranke.
+
KOMUNALNO OMREŽJE
21.	čten
Ureditveno območje je komunalno opremtjeno. Vse nove objekte se mora priktjučiti na komunatno in energetsko omrežje Pri rekonstrukciji obstoječih objektov je potrebno rekonstruirati tudi komunatne in energetske priktjučke. če so ti dotrajani ati jih je potrebno prestaviti.
Kanalizacija
1.0.	Sptošno
Področje, ki ga obravnava ZN Lucija L je v pretežnem detu že reatizirano. vktjučeno s primarnim in sekundarnim komunatnim omrežjem.
Odvodnjavanje tega področja je izvedeno v točenem sistemu.
2.0.	Obstoječe stanje
2. 1. Fekatna kanatizacija
Obstoječi primarni sistem predstavtja zbirni kotektor »S«, ki se pričenja v nasetju Seča. zaktjučuje pa na centratni čistitni napravi v Piranu. Na področju ZN Lucija 1. poteka kotektor vzdotž kompteksa novih btokov in nato ob štiripasovnici proti Portorožu. Pred prečkanjem s potokom Fazan je na kotektorju izvedeno potžno črpatišče. Črpatišče še ni opremtjeno z agregatom za rezervno električno napajanje.
Sekundarni razvod predstavtja obstoječo mrežo na področju stanovanjske zazidave, Marine, avtocampa. postovno trgovskega deta ter gostinsko turističnega deta ob obati. Vsi sekundarni kanati detujejo gravitacijsko razen za področje avtocampa. kjer je izvedeno manjše črpatišče s ttačenim vodom.
2.2. Kanatizacija - meteorna
Meteorna kanatizacija je pretežno izvedena z tokatnimi sistemi, končna dispozicija pa je kana! Fazan, kana! Seča in morje. Kot večji zbirni meteorni kana! na tem področju se kaže kanat, ki poteka od gostišča Kobtar, mimo novih stanovanjskih stotpičev in se priktjučuje na odprti kana! Seča. Kanat Seča je v spodnjem detu (med Marino in avtocampom) izveden z zaprtim kanatom škatlastega profita.
Na sistemih meteorne kanalizacije, ki prevzemajo odptake iz površin za mirujoči promet so pretežno povsod izvedeni ustrezni iovitci otj in maščob in peskotovi.
Koper, 12. aprita 1990 - $t. 14
URADNE OBJAVE
77
3.0.	Predvideni novi posegi in pogoji
3.1.	Fekalna kanalizacija
Bistvenih novih posegov ni predvidenih Na primarnem sistemu je predv,det, komplet,ranje črpališča Lucija z agregatom. Potrebno bo prestavit, fekalna voda k, potekata pod centralnim teniškim igriščem Nova trasa bo potekala po zelenici med le-tem in novim igriščem za nunt golf.	^
Na sekundarnem sistemu so predvideni zgolj priključki novih objektov na obstoječi sistem.
Pri izvajanju novih kanalov je upoštevati pogoj, da so kanali in rev!Z!jsk! jašk! tzvedeni vodotesno.
Eventuelna tehnološka voda mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo ustrezno kondicionirana (lovilci maščob in podobno).
Na sistem fekalne kanalizacije ni dopustno priključevati ev. odpadne morske vode (bazeni).
3.2.	Meteorna kanalizacija
Na področju odvajanja meteornih vod je predvideno:
-	odvodnjavanje strešnih vod posameznih objektov
-	odvodnjavanje prometnih in drugih utrjenih površin
-	kanaliziranje potoka Seča na odseku od ceste za avtocamp do Solinske poti.
Končna dispozicija meteornih vod je kanal Fazan oz. kanaliziran potok Seča.
Meteorna kanalizacija mora biti opremljena z ustreznimi peskolov-
ci.
Pri odvodnjavanju površin za mirujoči promet, pretakališča goriv in drugih podobnih površin je predvideti ustrezne lovilce olj in maščob.
Kanaliziranje potoka Seča se izvrši s škatlastim profilom, enako kot je to že izvedeno v spodnjem toku kanala.
Vodovodno omrežje
Dopolnitve ZN Lucija ! v bistvu ne spreminjajo zasnove vodovodnega omrežja. Dopolniti je potrebno le drobno razdelilno omrežje, ki je bilo ob izgradnji novih objektov le delno izvedeno.
Večji de! Lucije I in Marina se napajat iz nizkega rezervoarja v Portorožu. Požarni tlak ne zadostuje predpisom. Zato je v bodoče predvideno napajanje nizkih območij iz rezervoarja Vinjole preko rezervoarja Seča. Nadalje bo potrebno zgraditi napajalni cevovod 0 200 mm do rezervoarja Seča in povratni vod 0 250 mm do povezave z že v ZN Lucija ! predvidenim razdelilnim cevovodom 0 250 mm. Potek trase tega voda je predviden ob V robu Marine do obstoječih razdelilnih cevovodov 0 200 mm. V osnovnem načrtu je predvidena povezava napajalnega in povratnega voda s povezovalnim vodom 0 150 mm. Na ta vod bosta priključena preko razdelilnega voda 0 150 mm, stadion in AP Lucija.
istočasno bo potrebno zgraditi še dodatni rezervoar Seča s kapaciteto 1000 m^. S tem bo v Luciji 1 in Marini dokončno urejena oskrba z vodo in zagotovljen predpisan tlak.
Električno omrežje
Novo VN omrežje s transformatorskimi postajami je skoraj v celoti zgrajeno po idejnih načrtih iz ZN Lucija L Ob manjših trasnih spremembah predstavlja bistveno odstopanje od ZN le sprememba predvidene trase VN kablovoda od TP križišče do TP Nanos in že izvedena trasa poteka od TP Križišče ob robu nove ceste Lucija -Portorož, pred križiščem pri AP Lucija jo prečka in nadaljuje do stare ceste Portorož - Seča. Tu je novi VN kablovod spojen z obstoječim.
Dopolnitve ZN ne povzročajo spremembe VN omrežja, v okviru ZN Lucija 1 pa bo potrebno:
-	prestaviti obstoječo transformatorsko postajo TP Lucija ! na novo lokacijo ob avtobusni postaji z ustrezno traso VN kablovodov
-	zgraditi (dokončati) VN kablovod TP Dom vodnih športov - TP Avtocamp
-	v okviru spremembe ZN (dopolnitev 89) predlagamo spremembo trase VN kablovoda TP Križišče - TP Nanos.
PTT omrežje
Novo omrežje je izvedeno z nekaj manjšimi trasnimi spremembami, ki pa ne predstavljajo bistvenih odstopanj. Večje odstopanje predstavlja le opustitev predvidene trase zemeljskega telefonskega kabla za priključitev novih stanovanjskih blokov, lociranih na lokaciji stare AP Lucija. Stanovanjski bloki bodo priključeni na telefonsko omrežje iz obstoječe telefonske kanalizacije, ki poteka po zelenici štiripasovnice Lucija - Portorož.
V sklopu ZN je predvidena izgradnja povezovalnega telefonskega voda, ki bo poteka! od JV roba parkirnih prostorov pred Manno ob J robu stadiona in kompleksa AP Lucija do priključka na obstoječo telefonsko kanalizacijo.
Z dopolnitvami ZN Lucija ! je spremenjena samo obstoječa trasa zemeljskega kabla v športnem centru Marina. Zaradi izgradnje športnih dvoran bo potrebno prestaviti zemeljski telefonski kabel, ki poteka od vstopa v Marino do mandrača Fazan. Nova trasa poteka vzporedno z obstoječo do športnih dvoran, od tu pa proti parkirnim prostorom na V robu športnega centra, kjer se priključi na ZN predvideni telefonski kabel.
Kabelsko razdelilni sistem (KRS)
Za sprejem TV programov preko satelita in distnbucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo in sprejemnim sistemom.
22.	člen
OGREVANJE OBJEKTOV
Ogrevanje objektov v območju ZN je urejeno s centralno kurjavo na lahko kurilno olje s tem. da so vsi novi stanovanjski bloki in avtobusna postaja s poslovnimi prostori priključeni na skupno kotlarno.
Dodatno je mogoče na isto kotlarno priključiti še stare stanovanjske bloke. Večnamenski dvorani za prireditve bosta priključeni na kotlarno Marine. Prizidek Nanos bo priključen na Nanosovo kotlovnico. Za hrambo kurilnega olja se mora zagotoviti cisterne v skladu s predpisi.
ODLAGANJE ODPADKOV
23.	člen
-	odlaganje odpadkov pri stanovanjskih hišah je predvideno v kantah za smeti tipske izvedbe, ki se hranijo v posebej določenih prostorih.
-	odlaganje odpadkov pri objektih s turističnimi in centralnimi dejavnostmi je predvideno v kontejnerjih.
-	vsi odpadki se odvažajo izven območja na deponijo komunalnih odpadkov, skladno z veljavnim odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v občini Piran.
MERtLA IN POGOJ! GLEDE VAROVANJA IN IZBOLJŠANJA OKOLJA
24.	člen
Vse obstoječe kvalitete okolja kot so urejene zelenice ob štiripasovnici (od plaže v Portorožu do bodoče avtobusne postaje v Luciji) in intenzivno zazelenjene površine pri starih stanovanjskih blokih se morajo dopolniti s kvalitetno zunanjo ureditvijo pri novih objektih, z ločitvijo javnega in internega prometa ter z razporeditvijo javnega programa v prostor. Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja je potrebno:
Varstvo zraka:
Za varstvo ztaka je potrebno:
-	ob prometnicah varovalne pasovne ceste intenzivno zazeleniti in določiti maksimalne hitrosti na internih stanovanjskih cestah,
-	meriti emisije posameznega vira onesnaženja, izvesti potrebno sanacijo in ustrezno ukrepati.
-	načrtovati organizirano centralno ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi,	'
-	upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem, kot to predpisuje zakon o varstvu zraka.
Varstvo voda in vodne ureditve
Potrebno je upoštevati vse ukrepe, ki preprečujejo onesnaževanje voda in morja:
-	zagotoviti je potrebno nemoten odtok zalednih vod z ureditvijo območja v meteorno kanalizacijo,
-	vso meteorno vodo iz parkirišč se mora voditi preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo,
-	k objektom meteorne odvodnje in kanala Jernej in Seča mora biti omogočen prost dostop z gradbeno mehanizacijo zaradi izvajanja vzdrževalnih del.
-	V odvodnike. podtalje ali morje se lahko spuščajo le vode, ki po kvaliteti ustrezajo določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. 1. SRS št. 18/85).
-	V območju ZN sta potoka Fazan in Seča. Potok Fazan bo od mostu preko štiripasovnice urejen za privez manjših plovil in bo imel ob iztoku v morje mehansko zaporo proti onesnaženju morja z mineralnimi olji.
-	Potok Seča je potrebno urediti na odseku od ceste Solinarjev pri avtobusni postaji do izliva v morje v skladu z vodnogospodarskimi smernicami.
-	V kolikor so na obravnavanem območju vodni viri je potrebno le te ohraniti oziroma obnoviti in preprečiti njihovo onesnaženje.
78
URADNE OBJAVE
Koper, 12. apri!a 1990 - §t. 14
Varstvo ta!
-	Vode. ki se spuščajo v objekte meteorne odvodnje a!i v ponikoval-nico morajo po kvaliteti ustrezati do!oči!om strokovnega navodila o tem. katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. !. SRS št. 18/85).
-	vsi objekti in naprave morajo biti priključeni na kanahzacijo.
-	vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki omogoča iz!iv v morje a!i v podtalnico.
-	vse odpadke sc mora odvažati izven območja urejanja na deponijo komunalnih odpadkov.
Varstvo pred hrupom
V	stanovanjskih območjih so dopustne !e take spremljajoče dejavnosti. ki ne povzročajo prekomernega hrupa (7. člen zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju - Ur. I SRS št. 15/76 in 29/86).
V	kolikor je predvidena protihrupna zaščita mora biti gradnja sočasno z izgradnjo objekta.
Varstvo pred požarom
Pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih na objektih (Ur. 1. SRS št. 42/85) se morajo upoštevati določila pravilnika o požarno varstvenih zahtevah
Protipožarni hidranti morajo biti locirani v ustrezni medsebojni razdalji in zagotovljena mora biti zadostna količina vode. Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objekta naj ho po možnosti čim manjša in širina urgentne poti ne sme biti ožja od 3.0 m. V ureditvenem območju je nameščena tudi gasilska brigada (pod tribunami večnamenske dvorane), s pisarno in voznim parkom.
25.	člen
UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE !N DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
Urejanje območja za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je prikazano na posebnem listu. Za vsak poseg v prostor v ureditvenem območju ZN je potrebno graditi zaklonišče v skladu s predpisi oziroma, koder to ni mogoče so investitorji dolžni plačati z zakonom določen sorazmerni delež namensko za gradnjo zaklonišč.
Na območju, ki ga obravnava zazidalni načrt Lucija ! je predvidena izgradnja petih zaklonišč, in sicer:
L Zaklonišče v izgrajeni stanovanjski soseski, južno od ceste Koper
-	Pula, nudi osnovno zaščito prebivalcem tega dela soseske in ima kapaciteto 150. oseb.
2.	Zaklonišči v novi stanovanjski soseski v blokih št. 3 in 12: nudita osnovno zaščito prebivalcem te soseske in imata kapaciteto vsako po 300 oseb. Sta dvonamenski. v mirnem času so v njih urejene shrambe za potrebe stanovalcev.
3.	Zaklonišče v garažni hiši kompleksa avtobusne postaje nudi osnovno zaščito uporabnikom tega kompleksa in ima kapaciteto 3(X) oseh Je dvonamensko. v mirnem času je v njem urejeno skladišče trgovskega dela kompleksa.
4 Zaklonišče južno od kompleksa avtobusne postaje Lucija: nudi osnovno zaščito uporabnikom Marine in ima kapaciteto 2 x 20(1 oseb. Je dvonamensko. v mirnem času je v njem urejen zabaviščni center (bar. diskoteka . ).
26.	člen
ETAŽNOST IZVEDBE POSEGA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
Faznost izgradnje zazidalneg načrta bo pogojeno z dinamiko zbiranja finančnih sredstev za izgradnjo soseske:
Izvedba ZN je predvidena v naslednjih fazah:
L faza - delne spremembe, ki so prikazane v zazidalnem načrtu so bile že izvedene na terenu
De! stanovanjskih blokov vzhodno od cestnega priključka na magistralno cesto Koper - Pula in izgradnja pripadajoče komunalne infrastrukture ter cest in parkirišč je že zgrajenih.
11.	faza - gradnja treh stanovanjskih blokov in poslovnih prostorov severozahodno od cestnega priključka na magistralno cesto.
!!L faza - postopoma se bo izgrajevala avtobusna postaja z blagovnico in poslovnimi prostori
-	dograjevanje turističmt-športno-rekreativnih objektov (bazeni, stadion. športna tgrišča)
-	pripadajoča komunalna infrastruktura (cestno omrežje, parkirišča)
27.	člen
Začasna namembnost zemljišč, ki se bodo urejala v drugi fazi ostane enaka sedanji namenski rabi.
Dovoljena so vsa pripravljalna dela za izvajanje 11. in naslednjih faz ureditvenega načrta.

OBVEZNOST INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA
28.	člen
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav. Za manjše posege je potrebno pridobiti potrdilo o priglasitvi de! s predhodnim urbanističnim mnenjem Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Zazidalni načrt Lucija I - nadaljevanje - dopolnitev 89 je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri urpavnem organu Skupščine občine Piran in Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
30.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Skupnost obalnih občin Koper - urbanistična inšpekcija.
31.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-9/81-90 Piran. 27. marca 1990
Predsednica TATJANA KOSOVEL, l.r.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 32/89) in 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78. 6/82. 4/86. 21/86). je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1990 sprejela
ODLOK
0	ZAČASNI UREDITVI VPRAŠANJ V ZVEZI S SESTAVO IN PRISTOJNOSTMI ZBOROV TER O VOLITVAH FUNKCIONARJEV OBČINSKE SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA
1	SESTAVA SKUPŠČINE OBČINE
1.	člen
Skupščino občine sestavljajo:
-	zbor združenega dela. ki šteje 15 delegatov.
-	zbor krajevnih skupnosti, ki šteje 15 delegatov.
-	družbenopolitični zbor. ki šteje 15 delegatov.
II	PRISTOJNOSTI ZBOROV
2.	člen
Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, praviloma na skupnem zasedanju odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine razen, če s statutom občine ni posebej določeno, da o tem odločajo zbori enakopravno s skupščino samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran, o vprašanjih o katerih na podlagi tega odloka odločajo zbori na skupni seji ter o vprašanjih o katerih odločajo zbori samostojno in sicer:
-	o izvolitvi predsednika in namestnika predsednika zbora; o verifikaciji potrdi! delegatom zborov o njihovi izvolitvi; o mandatno-imunitet-nih vprašanjih delegatov zborov; o imenovanju odborov in komisij in drugih delovnih teles zbora.
III	VOLITVE PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE TER PREDSEDNIKOV IN NAMESTNIKOV PREDSEDNIKOV ZBOROV
3.	člen
Predsednik in podpredsednika občinske skupščine ter predsedniki in namestniki predsednikov zborov (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji skupščine) se volijo za 4 leta in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
4.	člen
Predsednik in podpredsednika občinske skupščine se volijo izmed delegatov zborov, ki jih kandidirajo delegati skupščine.
Predsednike in namestnike predsednikov zborov se voli izmed delegatov posameznega zbora, ki jih kandidirajo delegati tega zbora.
Koper, 12. aprita 1990 - St. 14
URADNE OBJAVE
5. č!en
Podpora se daje s podpisom na posebnem obrazcu.
ska vo!i!na komisija delegatom zborov najmanj 5 dni pred sejo na kateri se opravijo volitve.
Podpredsednika in člane izvršnega sveta se voli na podlagi predložene liste, izvršni svet je izvoljen, če za listo glasuje večina vseh delegatov vseh zborov.
6. člen
Posamezni detegat tahko podpre samo en predlog kandidata za predsedmka m podpredsednika občinske skupščine, v zboru pa samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za namestmka predsedmka zbora.
7.	člen
Kandidature se vložijo pisno, posebej za predsednika in posebej za podpredsedmka skupščme ter posebej za predsednike in namestnika predsednikov zborov neposredno pri občinski volilni komisiji najmanj 10 dni pred sejo. na kateri se opravijo volitve.
Predlog kandidature mora vsebovati navedbo funkcije, za katero se predlaga kandidatura, ime in priimek, datum rojstva, poklic, zaposlitev, naslov stalnega prebivališča in kratka utemeljitev kandidature.
Predlogu mora biti priloženo pisno soglasje kandidata «
8.	člen
Predloge kandidatur pošlje občinska volilna komisija delegatom zborov skjupščine najmanj 7 dni pred sejo občinske skupščine, na kateri se opravijo volitve.
9.	člen
V primeru, da ni bilo vloženih pisnih kandidatur lahko kandidata za predsednika in podpredsednik skupščine občine predlaga najmanj 20 delegatov na seji skupščine občine. Kandidata za predsednika in namestnika predsednika zbora pa lahko predlaga najmanj 10 delegatov na seji zbora.
IV	VOLITVE MANDATARJA IZVRŠNEGA SVETA. PREDSEDNIKA. PODPREDSEDNIKOV IN (LANOV IZVRŠNEGA SVETA
10.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in določeno število članov. Volijo se za 4 leta in so lahko izvoljeni za te funkcije največ dvakrat zaporedoma.
17.	člen
Po izvolitvi predsednika in članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
Imenovanje funkcionarjev iz prejšnjega odstavka se opravi na skupni seji vseh treh zborov z javnim glasovanjem.
Za funkcionarje občinskih upravnih organov so imenovani tisti kandidati za katere je glasovala večina vseh delegatov vseh treh zborov.
18.	člen
Funkcionarji občinskih upravnih organov se imenujejo za štiri leta in so lahko imenovani za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
V. SKUPNE DOLOČBE
19.	člen
Volitve predsednika in podpredsednikov skupščine, mandatarja izvršnega sveta ter predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Volitve predsednikov in namestnikov predsednikov zborov se opravijo na seji posameznega zbora.
Kadar je predlaganih več kandidatov za isto funkcijo, se kandidate navede po abecednem vrstnem redu.
Volitve so tajne
29. člen
Za predsedmka in podpredsednika občinske skupščine in mandatarja izvršnega sveta so izvoljeni tisti kandidati za katere je glasovala večina vseh delegatov vseh zborov.
Izvršni svet je izvoljen, če je za listo, ki jo predloži mandatar, glasovala večina vseh delegatov vseh zborov.
Za predsednika in namestnika zbora pa je izvoljen kandidat za katerega je glasovala večina vseh delegatov zbora.
21.	člen
! 1. člen
Predsednik - mandatar izvršnega sveta se voli izmed kandidatov za mandatarja izvršnega sveta, ki jih predlagajo delegati v skupščini občine.
12.	člen
Predlog kandidature za mandatarja izvršnega sveta mora podpreti najmanj 10 delegatov enega ali več zborov. Podpora se daje s podpisom na posebnem obrazcu.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidature za mandatarja izvršnega sveta.
13.	člen
Predlogi kandidatur za mandatarja izvršnega sveta se vložijo neposredno pisno pri občinski volilni komisiji najmanj 10 dni pred sejo na kateri se opravijo volitve
Predlogu mora predlagatelj priložiti pismeno soglasje kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo, obrazložitev kandidature, ter njegov program.
14.	člen
Predloge kandidature za mandatarja izvršnega sveta pošlje občmska volilna komisija delegatom zborov skupščine najmanj 7 dm pred sejo. na kateri se opravijo volitve.
15.	člen
Kandidati za mandatarja izvršnega sveta podajo pred vohtvanu na zborih skupščine svoje poglede na družben, razvoj obc.ne naloge, ki jih bo izvrševal izvršni svet. če bo izvoljen m predstavijo možne kandidate za člane izvršnega sveta.
16.	člen
Po opravljenih volitvah izvoljeni mandat v roku 7 predloži občinski volilni komisiji listo kand.datov za P^predsedrnka in člane izvršnega sveta ter kandidate za funkeonarje posamezmh
^uJ,o'kand!da,ov za podpredsednika in ^r.^-^sve,^.er kandidate za funkcionarje posameznih upravnih g P
Ce je predlaganih več kandidatov za funkcionarje občinske skupščine ter mandatarja izvršnega sveta, pa noben kandidat pri glasovnaju ni dobi! potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri vsakem novem glasovanju se ne glasuje o kandidatu, ki je pri prejšnjem glasovanju dobil najmanjše število glasov.
Ce je pri glasovnaju dobilo dvoje ali več kandidatov za isto funkcijo enako število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Ce noben kandidat tudi po opravljenem novem glasovanju m dobil potrebne večine, se ponovi ves kandidacijski postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.
22.	člen
V	primeru, da na prvi seji občinske skupščine ni bil izvoljen predsednik skupščine, opravljata naloge do izvolitve predsednika podpredsednika skupščine. Če ni bi) izvoljen tudi nobeden od podpredsednikov se za opravljanje nalog pooblasti enega izmed delegatov zborov, vendar največ za tri mesece. Enako velia za predsednika in nameshtika predsednika zbora.
V	primeru, da na prvi seji občinske skupščine ni izvoljen mandatar ivz ršnega sveta oziroma izvršni svet. se podaljša mandat dosedanjemu izvršnemu svetu in funkcionarjem občinskih upravnih organov do izvolitve novega izvršnega sveta, vendar največ za tri mesece.
V! PREHODNE DOLOCE
23.	člen
Predlogi kandidatur za funkcionarje občinske skupščine ter mandatarja izvršnega sveta se morajo za prve volitve teh funkcionarjev v novem mandatu vložiti neposredno pisno pri občinski volilni komisiji v 7 dneh po objavi izida splošnih volitev delegatov v zbore občinske skupščine. Občinska volilna komisija pošlje predloge kandidatur delegatom zborov najmanj 5 dni pred sejo občinske skupščine, na kateri se opravijo volitve.
Občinska volilna komisija ugotavlja ali so predlogi kandidatur vloženi skladu z določbami tega odloka.
80
URADNE OBJAVE
Koper. 12. aprita 1990 - št. 14
V!! KONČNE DOLOČBE
24.	čten
Dotočbe tega odtoka sc uporabtjajo od dneva objave izida sptošnih votitev detegatov v zbore občinske ksupščine v !etu !990 do usktaditvc statuta občine Piran z amandmaji k Ustavi SR Stovenije najpozneje do 3!/!2-t990.
Z dnem uporabe tega odtoka prenehajo vetjati vse dotočbe statuta občine Piran (Uradne objave, it. t2/78. 6/82.4/86. 2!/86) in postovnika Skupščine občine Piran (Uradne objave, št. 32/82 in !0/86). ki so v nasprotju s tem odtokom $t.: 008-6/90 Piran. 27. marca !990
Predsednica TATJANA KOSOVEL. t.r

!
(O n
0) o