WAst 8S X torek 16. Kozoiierska 1849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. -4__1 1 .' ■> i r. I. ». 'An nnlnlatnn t.nailioilin no itn m ir I i ukl ion i a « X. I'__11 TW . v j' T •! • oi •. . > • . ... ene kvatre 1 gold. in 45 kr 4 gold., za ene kvatre 2 gold. in '/, Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno Austrijanska vlada na Laškim. Čez to beremo v Augsburških novicah št. 278. od dopisavca iz Laškiga sledeče: „Če se je popotnik v Derencani nad Gardiškim je-zeram prečudil, razmotnivši v njegovih valovih oblake nebes in snežne kope planin, jasnost in mir obnebja ki je čez laško zemljo razpeto, mislil, bi de mu je veselje prešlo Pes-chierske terdnjave in Brescianske prekope si ogledat. Pa austrijansko vladarstvo je zdaj v vojaškim obziru tak delavno, de se ti, hočeš ali nočeš, ta delavnost povsod sama pred oči stavi. Skoz veliko krajev v Cesarstvu sim romal, in skoraj nobeniga glavniga mesta nisim našel, kir bi ne bili ali stari gradovi z noviga vtaboreni, ali nove terdnjave napravljene. Že zdaj je v Austriji dovolj tacih taborov, de se ni treba bati, de bi tu ali tam nepokojneži v velkih mestih se prederznili punt napravit, ako bi se to zgodilo, naglo bi se vkrotil. To sredstvo varstva in hrambe je tolikanj koristniši, kir ni treba tolikanj mož v posadkah (Garnisonen) imeti. V krajih kir je znano, de so prebivavci dobromisleči, se varstvo mesta narodni straži prepusti, in le v taborih so neki topovi in vojšaki, ki znajo z svojim streljaštvam v časih nevarnosti puntarje vkrotit. Vladarstvo je zdaj v laški in mad-jarski vojski veliko veliko topov in streljaštva si pridobilo, s ktirim mu je zdaj vstreženo, ktir misli število topniških vojšakov pomnožiti, in sicer tako, de vojšakov druziga orožja ne bode tolikanj potreba. Austrijansko topništvo (Artillerie) je nar boljši orožje v celi armadi, in zna biti tudi v celi Evropi. Kaj pa še zamore cela armada, ki kakšnih 600,000 mož šteje. V tem času je gotovo Austrija tudi nar silniši vojniška moč v celi Evropi, in mi le vošimo, de bi se austrijanska politika, preveč opikaje se na svoje zmagljive orožja, v kake zadrege ne zapledla. Kar Laško vtiče, znamo reči, de so naprave v brambo pred novim puntam na Lom-barškim grozovitne, sosebno če Veroneške tabore ogledaš, previdil boš, de je bilo lani vpitje Lahov, de bodo Piemontezi Verono z napadam vzeli, prazno bahanje. Verona ni prav za prav po pomembi besede terdnjava, temuč neizmerno vojaško stališe, kteriga Lahi še dolgo v pesti ne dobe, če bi tudi od juga v mestu priderli. — Kakor Verona se tudi Peschiera zmiraj bolj vtabori, škode od Pie-monteških topov v tej terdnjavi napravljene ni več viditi, in že se dela na cesti, ki Brescio pelje novo gradiše, ki terdnavo še bolj obvarva. Z Gradam v Bresci bi še clo sovražnikova armada veliko opravit imela, in na hribu Berico nad Vicenzo so terdnjavske dela tud že dokončane. V vojaškim oziru torej znamo reči, je za varnost Lombarško-Be-neškiga kraljestva dovolj preskerbljeno, posebno kir je ljudstvo v marsktirih krajih, kakor v Benetkah že večniga puntanja sito. I žele. Pervič misli vladarstvo, — in tega so gotovo vojaški dopisavci krivi — de se na Laškim zmiraj novi punti kujejo, de nepokojneži od dne do dne mislijo kaj noviga začeti, in torej so potrebni vojšaki. Jest pa mislim, da so se Lahi puntanja naveličali, le nekteri nespokorljivi, kakoršni se povsod najdejo, zmiraj na to tehtajo, večina ljudstva pa žaluje in plaka čez svojo nesrečo, in nima več upanja do ločitve od Austrije. Zdaj bi bil čas, in ravno zdaj kir je vse na Francoze serdito, z milostjo si serca zadobit in up na boljši čase vanje zasijati. Pa vlada noče v nar manjši reči puntarski stranki vgoditi, kir ona misli, de je večina Lahov Austriji z sercam vdana, in de so posebno le Lombarški plemenitniki ta punt napravili. Po moji misli pa, se ne najde niker na laškim austrijanska stranka. Le redki so kakšni kraji, ki z Austrijo derže, pa to ljubezen ne izvira iz serca; temuč večidel le zavoljo dobička. Kmetiški stan je Austriji zato vdan, kir ona sovražnica punta njemu potrebni red in mir varje. Pa kmet bi bil druginiu vladarstvu, ki bi ga branilo in var-valo in mu dobro kmetiške postave dalo, ravno tako, če ne še bolj vdan. Sosebno radi pomnijo kmetje Napoleonovih časov, in tudi v mestu Milanu se vse bolj po francozko vede. Še clo uradniki, ki so rojeni Lahi so le malo za Austrijo vneti, in ko so zadnič Milaneze s šibami tepli, so bili med kaznenci tudi uradniki. Do zdaj znamo reč sta si Lah in Au-strijanc daleč daleč saksebi, čebližeji Milana, bolj to resnico čutiš. Vojšaki in mestnjani se srečajo, brez de bi se kaj pomenili, in ako vojšaki v kerčme pridejo, teško boš kakiga mestnjana med njimi zagledal. Lah čerti belo suknjo, in naš vojšak zaničuje Lahe, že zato kir je strahljivc. Vojšak poprej od Laha tak zaničevan, po tolikanj slavnih zjltagah zdaj pogumniši in ponosniši korači: pa posebno je Lahe zlo razkačilo, de se njih z nar uinetni-šimi rečmi okinčane cirkve za vojašino pora bijo. Če vse prav prevdarinio, znamo reč de Austrije moč na Laškim le v njegovi armadi ;obstoji. tjč uradni časopisi iz Milana, iz Ve-rone in Benetk oznanijo de so bile velke maše zavolj zmag na Ogerskim prav prazniško ob hajane, se to zamore le od pričijočih duhovnov in od vojšakov reči, Lahi se za to clo nič ne pečajo, kir oni šploli za to, kar se na Dunaju godi, in kar se Dunaja tiče clo nič ne barajo. Soče peljati mogla čez Duin po morskim bregu v Terst. I. stran skoz doline Iderce in Soče: Iz ijubljane čez št. Vid poleg Save do Preske, otlej po Sorški dolini v Loko čez Poljane, Trato, Žir do Žerovnice; tukaj bi podkop bil 235 sežnov pri Baspodah, potem bi železnica po Iderski dolini peljala čez gornjo v spodnjo Idrijo, Reko, Rano, Tribuče, Idrijo di Haska do sv. Lucije, in od tod po dolini Soče čez Anco, Kanale, Anikovo, Plavo, S. Mavro, Gorico, Lučiniko, Faro v Gradiško; tam bo Sočo prestopila, in čez Zagrado, Ron-, Monfalkon Duin in Sestrano poleg brega Terst dosegla. II. stran čez Kras. Iz Ljubljane čez Vič, Znotrajne in zunajne Gorice do Žalostne gore, od tod poleg hriba čez Goričice, Pako, Breg do Borovnic, potem proti severo — zahodu čez Laze, Dole, Verd, potem proti jugu čez spodni Logatec, Ivanje selo, Bakik, Slivico do verha v hosti sv. Kociana, pri Postojni, potlej verli Postojne čez Staro vas, Rakitnik, Matenjo vas, Žeje in Selce do sedla pri Šem Petru in Hrasticah, dalje proti zahodu čez Kal, Košano, Čepno, Gornje Ležeče , Gornji in Spodnji Vreme v Primorje proti Divici, Poveru in Sesani, od tod poleg Krasa Čez Repne v Prosek , čez Sv. Kri« v Nabrc-žino in nazaj pri gori pod Sv. Križem poleg morja čez Kontovelo in Barkolo v Terst. Imenitnejši razločki obeh potov so ti: pri poti poleg Iderce in Soče čez Kras Dolgost (dalja) 24,2179,2" Nar veči visokost 283,7° Število kervin 361 Zidane gredice (viadukti,) Njih troški . . Podkopi (tuneli,) Njih troski . . Troški sploh Čas zidanja Austriansko Cesarstvo. Slovenska mil je zginil. Obseda je do pridobitve terpela 11 mescev. Druga žena in stareji sin šamjla sta vbita; tretji sin vjet. Šamil je od strela iz puše ranjen na rami. Bosna. Po smerti glasovitiga bosniškiga kralja Štefana Tomaževiča je slava serbskiga imena obledela, in ko je Serbsko vžugano bilo od smiraj bolj silno pritiskajočih trum iz-lamskih, je tudi Bosna padla v turško oblast. Godilo se je to kakih 30 let pred popolno pre-mago čez križ v Carigradu, in je neizrečeno gorje deželi naredilo. Gospodarstvu turških Satrapovje blagoslovljeno to deželo bolj izlek lo, in z železnim svojim jarmam vso samostojnost nekdaj ako hrabriga naroda poterlo. Taki je obstal stan dežele s kratkim spomem-bam, do sadajniga časa. Sedajni punt mende tudi drugiga namena nima, kot ošabnosti in svojovoljnosti pašatov se vstaviti, kteri nasprot mislim ukazani Sultana narod s novimi davki težiti hočejo. Rosnaki, ki so se mnoge leta že vstavljali vpeljanju desetine in so pod brambo starih pravic jezi pašatov zabavljali, siti ved-nih žuganj, s kterimi so jih strašili skušali, so se na zadnje vzdignili proti Binošton. Za vodja so zvolili hrabriga Keriča, in obsedli sedež pašata, terdnjavo Bihač. V začetku je bilo viditi, ko de bi se bila cela dežela kot en sam mož vzdignila. V mestu Sarajevo s 60,000 prebivavcov je bilo silno gibanje. Komaj je vezir v Travniku od tega zvedil, je koj vse skusil mirno pogodbo napraviti. Je odposlal torej Mustaj pašata, v Bosnii precej spošto-vaniga, de bi ljudstvo potolažil; to pak je prevelikokrat po obljubah Turčinov goljufano bilo, tako de Pašatu zaupati ni hotlo. Vezir vidši, de mirne sredstva tukaj malo storile bodo, je kar jih je pripravljenih bilo, vojšakov k sebi vzel, in se 27. vel. serpana t. 1. v gromu topov iz mesta podal, punt vkrotiti. Z njim je bilo 500 Arnautov, 3500 Nizarov, 4000 Komorijov in 400 Kagmagijov in veliko družili vojšakov, ki so se mu zmiraj pridružili; iz Bosne jih je bilo le malo v njegovi derhali, kir jim od enih let sem ni prav zaupal. K veči varnosti je v Travniku zaneslivo posado pustil, in Sarajevo posedil. Vezir je prišel do Ivlivca, kjer so v pervo mislili, de je predna straža njegova v zadergo zašla, in od puntarjov zlo vtepena bila. Ali Vezir se je na terdni kraj postavil, in malo puntarsko trumo odbil. Stanovavci v bližnih vaseh so vojšake vezira na videz dobro sprejeli, in jih obilno z živežam preskerbeli; v sercu pak so na izdatbo tuhtali, in zanesljive povedke iz Bosne pravijo, de so nemalo število vojšakov za vdali. Ko so vojšaki v Klivc došli, so se po ukazu Vizira hiše puntarjev požgale, in puntarski vodji polovili. Kar je bilo turških jetnikov, so v Travnik, kar pa kristjanskih , so jih v šotor poslali. Ob enim so se našle pisma nekih bogatih Bošnjakov in nekih Her-cogovincev, ktere so v deleč razprosteno pun-tanje kazale, in torej ojstrost vezira očversti-le. Od tod je šel v Petrovac in od tam v Bi-laj, kjer je povsod jetnike lovil, in jih s seboj , ali v Travnik peljal. Predin bi pak do obveljaniga boja prišlo, je želil pomnoženje vojšakov zadobiti, in torej sklenil v Bilaju obstati. Zares je spravil tukaj jako trumo 10,000 mož vkupej s kterimi je puntarje napodil. Ti so se med tem v ožčini Bige zagradili, zvedši pak moč vojšakov se nazaj omaknili, še bolj se zagraditi. Vezi-rova vojska je zdaj proti Biliaču pritisnila. Puntarji so bili obšeženi, deloma v beg zagnani, in deloma vjeti. Hiše okoli mesta so bile požgane. Tako se je Bihač rešilo dolge obsede ; mej vojšaki pak je bolezin vstala, ktera jih je veliko vzela. Pozneje se je zvedlo, de jc vezir v poslopju bihaškiga pašeta bolan leži; in njega vojšaki so tako osljabljeni, de brez velikiga pomnoženja na novo puntarje prijeti mende skusil nc bo. Se govori, de 200 mož konjikov in več bataljonov pešeov mu na pomoč hiti. Kakor je viditi, puntarji se hočejo pri lini postaviti. Imajo že 9000 pušk, se kažejo zlo pogumni in pravijo, de željno boj riga pričakujejo. Meni se, de bihaški paša, kteriga vzrok punta imajo, bo svoje službe odstavljen, de se bo tako razpertii in nedovolj-nosti v okom prišlo. (Oss. dalm.) Bere se, de bolezin vezirskik vojšakov, ki je kužniga plemena, je pozneje, tudi med puntarske trume prišla, in de k sklepu miru so puntarji pogoje ponudili, kterih spoznanje od sturške strani se pričakuje. — Amerika. Deržava zamoreov na otoku Hajiti se je iz republike spremenila v cesarstvo. Novi cesar je dozdajni predsednik republike , Favstin Suluk. I e p o 1 i t i § k i «1 e 1. Prostak. Žalostno ropoče boben, Odse daje britke g lase, Žalostno na ušesa bije Prebivavcam čuj Ljubljane, Ki v velici trumi zbrani Čakajo poleg- kosarne; Serca imajo pobite, Blede imajo obraze, In obilne solze liti Vidim gospodične mlade. Kakšniga, prijatel! prašam, So pomena znamnja take? Regiment domač maršira Iz dežele vun domače, Na cesarske gre besede Ki so bile zmir mu drage, Iz preljubiga domovja, Puntarske vkrotiti Lahe. V sredi trume odidoče Nar berhkejiga zaznate; Iz števila ni majorjev Ktiri vodijo vojšake, Ni iz kardela oficirjev, Ampak štet je med prostake, Ker le malokdo do stopnje Izmed kmečkih dojde take. Je kej lepiga obraza, Nar krepkejši je postave, Scer dol z oken gospodične Gledajo Ljubljanske mlade Požrešljiviga očesa Le na oficirje same, Dans pa gledati nektere Vidim tudi na prostake, Zlasti vsaka se ozira Na junaka sredi rajde, Kimi v rahlim sercu zbuja Želje on medenosladke. Zraven njega dekle teka, Dekle kmečko vse naprave, Berhka deklica selanka Berhka kmctiške navade, De zavidajo lepoto To ji mlade vse niestjanke. Lica nje so kri in mleko, Zabledele pak so frajle. Če pa barve njih katera Vonder se rudeče najde, Umivaje voda barvo Čisto to raz lic oplakne, Ker nič prav ni stanovitno, Kar ne dojde od narave. — Pičlo uro delječ spremi Vun iz mesta ga Ljubljane, Seže tuki mu v desnico. Poljubi vsi ga objame, On stori ji ravno tako, Ter slovo od nje uzame, In od njega ona tudi, In morde za večne čase. Boben zaropoče milo. Merjenih korakov rajde Tje marširajo po cesti; Dekle samo zad ostane Ter oči si solzne briše, Se za trumo oziraje, Dokler de se v delji skrije , De pogled je več ne najde; Ino žalostniga serca Se poverne med domače. Ljubiga pa nesla vojska Je na tuje v kraje Laške Kjer se srečno bojeval je Zoper puntarske armade; Srečno prišel je v Milano Mesto vse podobe rajske, Ko Radecki ga je vdobil, Jože starček sive glave. Sreda ženski ga vkvartira Rodovine prebogate. Koj ko pervo ga pogleda Rudečica jo prevzame, Lep mladenč presune serce Deklice Milanke mlade; Ne daje posebej jesti Mu navade scer vojaške; Z njo sedi pri eni mizi Z njo vred je jestvila vsake, Ki na mizo jih nevtrudno Nosi kuharca prežlahtne; Zjutrej zajterk mu podaja Iz skudele sladke kave, Kakoršno zavživa sama, Sploh ima ga ko domače.— (Konec sledi.) lova slovenska kniga. Naravoslovje ali Fizika, po domače zložil K. Robida učitel. (Konec.) §. 134. Zaderžanje per blisku. Ako si per domu, nc naslonjaj se na ozidje, po kterim strela rada v zemljo derči; ne stoji pod strešnim žlebam, v kteriga lehko vdari, in tebe alj omami alj clo vbije; ne bližaj se ognišu, ker po visokim dimniku strela rada pride, odmakni se od orodja okovaniga z rudo, ker blisk nar raj na rudo vleče. Kadar je mogoče, se zaderžuj v prostorni jispi,v kteri je malo ljudi, in sicer stoji daleč od peči in zidov. Kjer je veliko ljudi alj živine, je tudi veliko soparja alj hlapenja, ki se na kviško vzdiguje, in blisk vabi. Zavolj tega je nevarno kuriti med bliskanjem. Zakaj blisk ljubi dim, in pride po dimu, na ogniše. Tedaj je nevarna vraža, de kuriti z žegnanim lesam blisk odganja. Gotovo z molitvijo Boga bolj častiš, kakor z dimam. Ako si daleč od doma na polji, alj v se-nožeti; ogibaj se rek,močirnih krajev, drevja, snenih in žitnih kopic. Boljši je mokra koža, kakor nagla smert. Torej postoji pod milim neham, alj se na tla vsedi. Kdor naglo gre, se lehko poti in blisk vabi. Tudi živini se ne bližaj ravno zavolj nevarniga hlapa. Ako si na konji, stopi iz njega, in ga kamu perveži, dokler veter ne neha. Grozno nevarno je kitro jahati, alj se peljati, V zvonike rado treši, ker so tako visoki, in veliko rude imajo. Nevarno je tedaj zvoniti med hudim vremenam, blisk vdari v zvonik alj v zvon, in gre po zidu alj po vervi na tistiga, ki zvoni. De je huda ura, sleherni vidi, ino ni ga treba tega opomniti; de bi se ljudje na znamnje v cerkev molit podali, je nevarno, kadar tje rajši treši, kjer je več ljudi zbranih. Kdor rad moli, bo brez z nenja doma molil. Tudi je po cesarskih postavah prepovedano »veter zvoniti"; in slabo se bote Bogu perkupili, kadar prelomite zapovedi od Boga postavljene gosposke. Bliska ne ni preveč bati, kadar pazimo na to, kar nam skušnja svetva. Ki so bili od bliska zadeti, so enako posvarjenjc večdel zanemarili. Ako pa blisk človeka zadene, ga je treba na zrak nesti, sleči, z merzlo vodo poškropovati, alj v zemljo rahlo zakopati, nos in usta pa proste pustiti. Tudi je dobro mu čistiga zraku pazljivo udihati, dokler ne pride zdravnik, ki nar boljši svetje. Tudi takiga, ki ni omamljen, ampak le malo od strele zadet, je dobro v rahlo zemljo zakopati, ktera mu bolečine manjša, in ga hitrejši zdravi, kakor druge zdravila. Hervolok. (Poslovenil F. Cegnar.) Mnogo pravljic in zgodb, ki človeka z žalostjo napolnejo, se čuje po Ilirskem, Poljskem , Ogerskem, Turškem in v nekterih nemških krajih od kervolokov. Kervoloki (po ilirsko VudkodlakF) vstajajo po noči iz svojih temnih grobov; hodijo krog in žive z smertjo nadlegvajo. Nar večkrat jim popijejo kri iz vratne žile, ali jih pa zadavijo. Kogar kervo loki umorijo, je po smerti njih tovarš. Brez usmiljenja, nečutne duše pomorijo svoje nek-dajne tovarše, znance in žlahto. Eni menijo, de so kervoloki božji kaznenci, drugi terdijo, de je nekterim tako namembo ojstra osoda odločila. Občinska vera ljudstva pa je, de krivo-vernik, ako ga v blagoslovljeno zemljo pokopljejo, v njej ne najde ne mira ne pokoja; torej se zavolj svojih bolečin, ki jih terpi, nad živimi mašuje. Znamenja kervoloka so slednje: neiztroh-nenje trupla čez navadni čas; teklina kervi, gibljivost udov i. t. d. Pripoveduje se, de kervoloki z odpertimi očmi v grobih ležijo, de jim nohti in lasi rastejo enako živim osebam. Iz nekterih grobov se čuje votlo terkanje, v kterih kervoloki svojo trugo, in vse, kar je krog njih, clo svoje lastno truplo, razgrizejo. Prikazni takih strahov zginejo, ako se njih trupla odkopljejo, se jim glava odseka in truplo sožge. Navadno zdravilo pri vgrizku kervoloka je, če se cel život, posebno pa tisti del, na kterem je kdo vgriznjen bil, z v kervi namočeno perstjo, iz groba tistega kervoloka, ki je kogar vgriznul, spira in dergne. Bolnikom od kervoloka vgriznjenim se pozna na vgriz-njenim mestu majhna, rudečkasta alj plavka-sta pika podobna vgrizku pijavke. Don Kalmet pripoveduje o svojim Trajte sur les apparitions des esprits et sur les vam-pyres, Tome II več žalostnih zgodb o tem predmetu. Tudi mi se ne moremo zderžati ene povedati, ktere je imenovani Francoz sam priča bil. — V letu 1816 — piše on— se podam peš na Vergoračko goro, in si poišem stanovanje v vasi Varboska. Moj gospodar je bil za ta kraj bogat Morlak, prav gostoljuben, pa pijančevanju vdan, ime mu je bilo Poljonovič. Njegova žena je bila še mlada in zala, in šestnajst let stara hči prav mičniga obraza. Sklenul sim nekoliko dni v njegovi hiši ostati, de bi razvaline starih gradov po okolici na-risval; pa ni mi bilo mogoče ene sobe najeti; mogel sim se njegove gostoljubnosti poslužiti. To me je primoralo k precej zoperni hvaležnosti. Mogel sim namreč z svojim prijatlom Poljonovičem tak dolgo pri mizi sedeti, dokler se mu je poljubilo. Kdor je že pri kakem Mor-laku obedval, me bo razumil, kaj čem reči. Nekega večera zapustite naju ženski, de bi se pijančevanju vognile. Jez sim svojimu gostoljubu neke pesme njegove dežele prepeval, ko nakrat v spavnici grozni krič začuje-va. Po navadi imajo Moriaki v vsaki hiši le eno spavnico, v kteri vsi skupej spijo. Oborožena skočiva tedaj noter in se grozno prestrašiva. Mati, bleda, z razpletenimi lasmi, podpera še bolj bledo, nezavedno, na škop-niku ležečo hčer. »Kervolok! vpije, kervolok! moja bora hči umira!" Našo skupno prizadevanje vbogo Khavo spet k življenju zbudi. Pripoveduje nam, de je vidila, ko se je okno odperlo, de je bled, v mertvaško rjuho zavit mož se nanjo zavalil, jo vgriznul in vdušiti hotel. Na nje vpitje je pošast zginula. Vonder je terdila, de je bil kervolok pred štirinajst; dnemi umerli Nješnjany. Imela je na vratu majhno rudečo piko, če ne že od rojstva, jo je mogel kak žižeč med tem, ko jo je mora tlačila, vgriznuti. Kosem tako govoril, me oče nevoljno od sebe pahne; deklica pa joka, steguje roke proti nebesom in neprenehoma vpije: „Ah tak mlada umreti, predenj sim poročena !" Mati me nevernika imenuje in terdi, de je kervoloka, z lastnimi očmi vidila, in dobro vidila, de je bil Vješnjany. Jez tedaj molčim. Vse zavratne svetinje, kar jih je hiša in vas premogla, so obesli Khavi na vrat. Nje oče pa priseže, drugo jutro Vješnjanyta izkopati, in ga vpričo svoje žlahte sožgati. Tako prejde noč, brez de bi bilo mogoče nesrečne potolažiti. « (Konec sledi.) Z in e s. * G. Anton Faehnrich učitelj naJičinskim Gimnaziji je ravno dokončal drugi del českiga števoznanstva ali aritmetike (poštoveda) in ga je tudi že na svitlo dal. To delo je v vsakim oziru kaj imenitno, kir do zdaj tacih knig v češkim jeziku še pomanjkuje, in kir je spisatelj , brez de bi na kakiga prednika opirati zamogel, prav lepo in izverstno terminologio tega znanstva zložil. Tudi mi vošimo de bi se naši učitelji s tem delam soznanili, in če tudi že poštevne bukvice za male šole v našim jeziku imamo, bo se vunder po izgledu g. Fahn-riclia marsktira lepa nam se pomanjkajoča beseda v naš jezik vpeljati dala. Tudi vzajemnost med Slovani sploh tirja , de se pri kovanju novih besed in izrazov kolikorkoli je mogoče, našim Slavenskim bratam približujemo. # V Amerikanskih časopisih se najde popisano življenje znaniga Garibalda, generala puntarske vojske na Laškim. On je bil poprej Amerikanski deržavljan, in je imel v mestu Cincinati kerčmo, v kteri so se mestnjani kaj radi snidili. Garibaldi kakor zgovoren in omikan človek je s gostmi prav lepo ravnal, tudi pijače in jedila so bile pri njemu kaj dobre. Prihranil si je on tam 32000 tolarjev, in s tem dnarjem je v letu 1838 od Amerike v Europo odrinil, misleč se v Rimu kakor primožen mož naseliti. Pred njegovim odho-dam se je veliko častitih mož in prijatlov pri njemu zbralo, tudi po časopisih so se od njega poslovili, kratko rečeno, prav s teškim sercam so se prebivavci Cincinata od njega kakor od jiošteniga in sploh spoštovaniga moža ločili. Ze pri svojim odhodu je on rekel: De bo v kratkim v Evropi velka prekucija postala, in de on želi, se tudi pri njej vdeležiti.