XIII. letnik.
V	Gorici, dne 18. julija 1005.
28. številka.
jŠfl	slovenaKoljudst \
Izhaja vsakičetrte ob 11. url dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena Istu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1*50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 8 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-lurini št. 9.
VOJ** •
Naročnino In naznanila sprejema
upravništvo v Oorici, Semeniška ulica 5. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Zborovanje zastopnikov delavskih Mtev.
Pri Devici Mariji v Polja pri Ljubljani je zborovalo v nedeljo dopoldne v poljskem JDruštvenem doma" približno 600 zastopnikov in zastopnic 28 delavskih društev na Slovenskem, popoldne pa se je blagoslovila skapna zastava „Kršč. soc. izobraževalnega društva" in pa „Kr$č, soc. strok. društva" papirnih delavcev.
Ob 8. zjutraj je maševal dr. Krek v znani romarski cerkvi pri D. M. v Polju. Ob 9. dopoldne je otvoril predsednik „Slov. krSč. scc. zveze11 v Ljubljani dr. Krek zborovanje zastopnikov slovenskih delavskih društev. Govornik na-glaša, da se je izkazala potreba, da sklicuje „Zveza" poleg običajnih letnih zborovanj svojih društev posebna zborovanja, namenjena delavski organizaciji. Nedavno se je vršilo zborovanje zastopnikov delavskih društev na Gorenjskem in tu se je sklenilo, naj se vrši ob bla-goslovljenju zastave pri D. M. v Polju shod zastopnikov slovenskih delavskih društev. Pri volitvi predsedništva bo bjli izvoljeni: za predsednika: dr. Krek; za namestnike: Cotič Jožef iz Mirna na Goriškem, Cagran Frančišek iz Studenčic na Štajerskem in Ferdo Lavrinc iz Prevalj na Koroškem, za zapisnikarja pa Ivanka Verh, zastopnica „Poselskega društva sv. Marte" v Ljubljani in Alojzij Catar, predsednik .Strok, društva delavstva" c. kr. ljubljanske tobačne tovarne.
O vladnem zakonskem načrtu glede delavske zavarovalne zakonodaje je poročal tov. Moškerc, ki je predlagal, naj se sprejme primerna resolucija z ozirom na novi vladni zakonski načrt. S to resolucijo bi slovensko delavstvo izjavilo prej svoje mnenje o tem važnem vpra-
šanju, kakor pa drage delavske organizacije v Avstriji. Vnela se je živahna razprava, ki bo se je udeležili Gostinčar, Jeraj, Milavec, dr, Krek in poročevalec. Naglašalo se je, naj bi posamezna delavska društva proučila temeljito to važno zadevo, predno odda vse slovensko delavstvo svoje mnenje o tem vprašanju in naj se počaka, kaj sklene o tem tudi shod avstrijskega krščansko-socijalnega delavstva, ki bo 16. in 1 <3. avgusta v Solnogradn. Konečno sklene zbor: Shod naroča vsakemu delavskemu društvu, naj ima tekom enega meseca dve predavanji o vladnem zakonskem načrta glede iz-premembe de avske zavarovalne zakonodaje.
Predsednik ^Delavskega bralnega društva v Kamni Gorici" Miki je poročal
o	delovanju društva, ki prireja pridavanja, veselice in ima mešan pevski zbor. Dr. Krek priporoča, naj bi imela strokovna društva redna mesečna predavanja. „Zve-za“ je dolžna skrbeti, da se to godi. Zastopnica „Katoliškega društva za delavke" Terezija Bučar v Ljubljani je govorila o organizaciji delavk. Predlaga sledečo resolucijo : Brez socijalnega pouka in govorniškega tečaja ne bi’ smelo biti nobeno delavsko društvo, ker le na ta način je mogoče vzgojiti Bposobnih delavskih govornikov in govornic, agitatorjev in agitatoric, brez katerih je samostojna delavska organizacija nemogoča. Tudi delavke morajo biti člani delavskih društev. Delavke naj imajo svoj oddelek v društvo, ki naj ga vodijo samostojno. Društvo naj vzgoji ženske govornice, agi-tatorice, skrbi naj za pouk v gospodinjstvu, ženskih ročnih delih in domačem knjigovodstvu, kakor tudi o vzgoji otrok. V društvu naj imajo ženske enako pravice z delavci. Resolucija se sprejme soglasno.
Tovariš Ivan Nep. Gostinčar iz Ma-
t ribora poroča o delovanju .Katoliško delavskega društva" v Muriboru.
Jožef Gostinčar (zastopnik slovenske delavske stavbene družbe v Ljnbljani) želi, naj sodelujejo delavska društva z vso vnemo pri varstvu izseljencev in naj ( proučujejo novi vladni zakonBki načrt o , izseljevanju. Sprejela je bila sledeča re-, solucija: Na izseljevanje naj obrača de-
i	lavska organizacija vso pozornost. —
! Vsako delavsko društvo prevzemi zaup-j ništvo .Dražbe svetega Rafaela" v varstvo katoliških izseljencev. Vso pozornost je posvetiti varstvu deklic. Naj dela vsa naša organizacija na to, da se omeji izseljevanje.
Tovariš Cagran iz Studenic poroča o organizaciji štajerskih delavcev.
Dr. Krek pripomni: Organizacije delavske in gospodarske manjka slo-' venskemu ljudstva na Štajerskem. In zato dobro štajersko delavstvo tiči v sponah socijalne demokracije. Zato je pa tembolj veselo, da imamo v svoji sredi zastopnike štajerskega delavstva.
Tovariš Moškerc povabi navzoče, naj se v obilnem števila udeleže 3. septembra zborovanja krščansko-socijalnih nepolitičnih društev v Maribora, s katerim je v zvezi 4. septembra t. 1. tudi socijalni kurz. Posebni vlaki morajo voziti nepolitično slovensko katoliško demokracijo na Štajersko. Da se pa to zgodi, naj store vodstva naših društev svojo dolžnost.	(Konec	prih.)
Govor posl. Sukljeta dne 15. junija v državnem zboru.
(Koncc.)
Dandanašnji bije kranjska duhovščina mnogo težje boj za obstanek in mnogo težje uteši svoje potrebe, kakor je to bilo z isto plačo mogoče pred leti, ker
je mnogo izdelkov, posebno žita, ki pridejo pri duhovnikih zelo v poštev, padlo v ceni, ker primanjkuje poslov, rastejo potrebe, ker so plače delavcem neprimerno visoke, i. dr.
Ne govorim rad o osebnostih, toda eno opombo moram izreči: G. poslanec Tavčar si lahko šteje v srečo, ker ae ta izprememba ni zgodila že pred desetletji, kajti v tem slučaja bi bile iste ded-ščine, ki jih je dobil od dveh stricev župnikov, ki se jima sedaj s svojimi neopravičljivimi napadi na duhovščino zahvaljuje, mnogo manjše (veselost.)
Torej, gospoda moja, pravijo, insi-nuirajo in podtikajo — pa ne dokažejo in ne obrazlože — da je za naše duhovnike normalna plača postranska, postranski dohodki pa glavna stvar. Dokaz 7a te specifikacije nam je kolega Tavčar ostal dolžan. Kakšni pa bo ti postranski dohodki? Mo.da Štolnina? Gospoda|! Ta je pri tem siromašnem prebivalstvu tako pičla, da se tej trditvi ne more odgovoriti drugače kot s smehom. Sicer nisem še nikoli slišal — in jaz dobro poznam življenje našega ljudstva — da so kmetije propadle zaradi štolnin (Zelo dobro I); večkrat pa se je zgodilo, da so propadle vsi e’d tirjatev advokatov. (Zelo resnično.) Ta hočem navesti drogu Tavčarju slučaj, ki ga on tako dobro pozna kot noben dragi. Oprostite gospodje I Stvar se je vršila pred dvema letoma v Novem mesta, v moji neposredni bližini. Ta je stal pred porotniki nesrečen mož, za naše razmere premožen, obtožen, da je nmoril ženo; mož je vedel, da mu bo šla trda, in si zato mislil: Vzeti moram odvetnika, ki ima že sam v sebi proti sodiščem največjo moč — mož bi sam to povedal s krepkejšim izrazom! — ki se da dobiti v deželi. Vzel si je tega odvetnika, to mu pa seveda ni nič pomagalo. Obsodili bo ga na smrt. In veBte, gospodje,
LISTEK.
Zdrava, morska zvezda!
Povest i obali Jadranskega morja.
I. M o h o r o v.	(Dalje.)
IV.
Noč je bila prinesla pokoja nesrečnim vaščanom. Legli so bili, kjer je kateri mogel, drag drugema so pomagali, zakaj bili so vsi prizadeti, eni buje, drugi manj. Ranjence so bili spravili v nedotaknjene hiše, mrliče, bilo jih k sreči ni mnogo, so zanesli v cerkev pred Bogo-rodnico, kjer so bedeli njih sorodniki in domači do jutra, priporočajoč njihove duše kraljici angelov.
Pri Simonovih je dogorevala treska, obsevajoča četvero ljudi. Ranjenca sta ležala v snu, Marko se je sklanjal nad očeta, nad Štefanom pa je slonel oče j Sergij. Duhovniku je ugajal mladi mož, in videč njegovo nesrečo, šel je v njegovo hišo, da ga tolaži in mu stoji ob strani v teh težkih trenutkih. Bil je zraven tega izurjen lečnik, ki je poznal zelišča, ki ozdravijo rane in obvarujejo pred mrzlico in vnetjem.
Ranjenca sta spala, le zdajinzd&j je vzdihnil ta ali oni. Šergij ju je opazoval in rekel:
Ta spanec jima vrne moči.
Bog daj in Mati presveta t Znova je zavladal molk in le oče
Sergij je šepetal molitev. Bil je to mož najlepših let, sin skalne Dalmacije. Pač je bil izginil ogenj z njegovih oči in lica njegova so bila nenavadno bleda in bele niti so se prepletale v črni bradi njegovi. Bil je podoben kipu, trd in ne-čuteč, a vse njegovo obnašanje je kazalo moža, ki je trpel in trpi, a noče pokazati tega.
In začutil je Marko, da je nekaj v njem, kar ga vleče neprenehoma k prečudnemu možu. Radi Sergija je bil na videz miren in .pokojen, medtem ko je v njem vse vrelo in gorelo. Strpeti ni mogel na mesta, šel bi bil za roparji takoj, takoj. A kam, kdo ve?
Štefan, a ta je še prešibek in tudi ako bo vedel on ? In ga je popadla znova bolest in groza in srd in obup. Pater Sergij je opazil na njegovem obrazu njegovo bol in mehko je poprašal:
.Trpiš, sin ?*
Trpim, oče, ali zaupam v te in v ; j Njo, in vem, da mi vrne ženo in otroka.
V njene oči sem pogledal in mi je bilo ! | lahko, a zdaj, oče, mi je zopet hudo." In j je zalesketalo dvoje solz na njegovem licu. Ta hip je zaječal Štefan in kakor v polosnu je šepetal : O sladka groza Tvojih oči !
„1 jaz sem trpel, sin, a Njemu in Njej sem posvetil svojo bol. Ime Njeno bodi hvaljeno!”
^Pripoveduj, oče !"
„Ali te zanima?"
„Ljubim te, a poznam ne!“
Luč je podrhtavala, kakor sence iz davno odbeglih dni so švigale dremotne j teme iz kota v kot, tihe, neslišne kakor j duhovi in pozabljeni spomini.
„Torej poslušaj ! Ti veš, kaj je ljubezen, tista vez, ki druži srca človeška,
I ki pretvarja i puščavo v raj, ki rodi | tisoč misli, lepih dobrih in tisoč naklepov,
| ljubezen, ki ljubi čez vse meje, ki ne ! pozna sebe in svoje koristi. Ali si videl i biser v školjki ? Lep je in dragocen. Ljubezen je lepši. Ali si videl lilijo na polju ? Lepa je in čarobna. Lepša je ljubezen čista v čistem srcu 1
Ali si videl nebo? Neizmerno je in prebogato ? A kaj je ljubezen. Neizmer-nejša in bogatejša. Tako sem ljubil jaz, ljubil mrjoče bitje, jaz slepec in Bog je i videl mojo zmoto in me je kaznil.
Vedeti moraš, da sem bil bogate rodovine. Tam daleč doli, kjer glojejo valovi jadranskega morja biser vseh biserov, Locromo, je stal mojih dedov grad. Matere nisem poznal, oče je bolehal na nogah in ni mogel hoditi. Imel sem brata — ljubil sem ga nad vse. A bil je nesrečen. Prevroča kri njegova, katera ga je gnala večkrat v opasnost na morju, izvanredna lahkota, s katero se je naučil vsega, sta ga zapeljali, da se je začel obnašati tako, da sem ga mora! večkrat karati. In kako mi je zameril; tedaj je bil oče
že zelo opešal in je izročil meni, prvorojenemu dedščino. Od tedaj se me je brat še bolj ogibal, ali je bil zavisten ali kaj, ne vem. Tisti čas sem se bil seznanil v Dubrovniku s hčerjo nekega patri-cija. Bil je to angel in mislil sem, da jo moram moliti. Ljubila sva se in imela sva se poročiti.
Brat je postal takrat ves drug. Slonel je ob morju in strmel nekam in nekega dne ga poprašam, kaj mu je. Gledal me je nekaj časa, potem pa odšel. In ne vem, ali je bila groza v njegovih očeh ali bolest in zasmilil se mi je.
Od tedaj se me je še bolj ogibal, zato me je toliko bolj iznenadilo, ko je bil par dni pred poroko mojo ros vesel. Napravili smo se jaz in on in Julieta — tako je bilo ime moji nevesti — in oče njen na morje. Sedli smo v lahke čolne jaz in oče v enega, ona dva v drugega.
Veslali smo, da je bilo veselje, Pero je bil ves razigran. Kar se potemni nebo, z grozo opazimo, da smo daleč. Zakličem bratu, naj se vrne, a kakor da me ni slišal v, al je dalje. Videl sem, da po-bleduje Julieta. Divje zakričim, naj se vrne. Ta hip se je okrenil k meni," bil je bled.
„Se li bojiš, ne boj se, bolje znam kot ti !"
V hipu se mi je zazdelo, da namerava kaj groznega. Veslam za njim.
koliko je stal la odvetnik ? Dotični odvetnik, katerega najboljše pozna gospod poslanec Tavčar. (Posl. Tavčar v zadregi in rdeč: „Saj sem jaz bil tisti!) se je za svoj neuspešni zagovor intabnliral na posestvo, dasi je bil tu ubog črviček, enoleten otrok, mati umorjena, oče pa obsojen na smrt. Ta vsota pa znaša toliko, kolikor določa nova predloga za k o n -gruo župnika z njegovim kaplanom vred. (Poslanec Tavčar: „Imenuj vsoto in čas, ki ppm ga pri tem porabil!") 1600 kron. (Medklici. — Poslanec Tavčar: „700 gld.“ — Predsednik zvoni.)
Kdor ima na glavi toliko masla, mora biti bolj previden, kot je bil gosp. Tavčar, če napade vse časti vreden stan. (Medklici.)
Sedaj sem s častitim poslancem Tavčarjem pri .traja in sem dosegel namen (Medklici), ki me je silil k besedi.
Mi bodemo seveda glasovali, da se predlog odda odseku. Pri odsekovem posvetovanju se bodemo tudi za to potegnili da se predloga popravi, predvsem bodemo zahtevali. .. (Medklici. — Poslanec dr. Tavčar: „To ni reBl") Jaz nisem vajen govoriti neresnice ter zastopan in sem odgovoren za vse, kar rečem, tudi izven te hiše nasproti vsakemu. Mi se bodemo trudili, da se § 2. popravi in modernizira.
Predvsem bodemo gledali, da se krajšajo prehodni termini, kakor jih določa predloga, po načelu: Bis dat, qui cito dat. (Dvakrat da, kdor hitro da.) — (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)
Politični pregled.
Državni zbor. — V soboto bilo je državnozborsko zasedanje odgodjeno. V petek je poslanska zbornica pričela razpravo o kreditih za alpske železnice, katero je dokončala v soboto. Krediti bili so dovoljni.
Posl. Ktibeck je popolnoma odobraval postopanje vlade ter je naglašal potrebo, da se dogradi tržaška luka. Ko sta še govorila poročevalec manjšine posl. Mastalka in poročevalec dr. Silvester je zbornica prešla v specijalno debato. Po kratki debati je bila vaprejeta tudi znana resolucija posl. Doberniga, naj se podržavi tudi južna železnica.
Zbornica je na to po kratki debati vsprejela pincgavsko železnico v državni nbrat, ter je izvolila permanentni obrtni odsek.
S tem je bil izcrpljen dnevni red. Zboru.ca je pričela razpravo o nujnem predlogu čeških radikalcev glede draginje živil. Posl. Klofač je utemeljil nujnost, ki je bila odklonjena brez debate. Nato je zbornica razpravljala o nujnem predlogu Vsenemcev, v katerem poživljajo vlado, naj skliče parlament, ko bo sestavljena nova ogrska vlada. Poslanec Stein je utemeljeval nujnost.
Po daljši debati je zbornica vspre-jela nujnost predloga. Nato je zbornica
morje je začelo valovati, bil je skrajen čas, da se vrnemo.
„Za Boga, Pero, ali si ponorel ?“ Veslal je dalje, Julieta je drhteča pogledovala zdaj nanj zdaj name. Bilo mi je preveč. Vprem se z vsemi silami, čoln šine ob čolnu.
»Stoj !*
„Ne, tvoja ne obvelja!"
Hotel je dalje, a v naglici je zadel ob moj čoln, isti hip ga je zgrabil val, pokopal njega in Julieto.
Kaj sem tedaj prestal. Pač se mi je posrečilo potegniti Julieto iz vode, revica je bila omedlela, brat je sedel nemo v čolnu. Kuhalo se je v meni, vrgel bi ga bil v morje.
Vrnili smo se, vsak trenutek čakajoči pogina. Toda Bog nas je čuval. Spravili smo Julieto domov. Drugi dan izvem, da je bolna. Prehladila se je in obležala. Čez par dni je umrla.
Ne vedoč kaj se godi z menoj sem divjal okrog. Nisem ne jedel ne pil, nisem ne spal, zdelo se mi je, da je vse minilo. Takrat je stopil brat pred me, padel na kolena in ječal: „Odpusti! “
A jaz sem planil k steni, pograbil rapir, kličoč kakor iz sebe : „ Morilec, morilec \*
Pero je pobegnil, od tedaj ga nisem videl več. Ali kesam se, da sem ga od-podil, res je zagrešil radi svoje trme in prikrite nevolje do mene, a kesal se je. Jaz pa sem ga odtiral... (Dalje prih.)
rešila nujnim potoni poročilo odseka za olajšanje bede. Koncem debate sta minister za deželno branibo in minister za trgovino odgovorila na več interpelacij. ; Pref edtiik je zaključil sejo ob 6 uri ter je želel poslancem vesele počitnice.
Italijanska in slovenski) pravna fakulteta v proračunskem odseku.
—	Ker ni mnglo priti do tega, da bi se bila poslanska zbornica že v tem zasedanju bavila z drugim in tretjim čita-njem vladne predloge glede ustanovitve italijanske pravne fakultete, in so Lihi zaradi tega žugali z obstrukcijo, pomirilo se jih je vsaj s tem, da je proračunski odsek omenjeno predlogo rešil. Dotična seja je bila v petek. Proračunski odsek vsprejel je z veliko večino vladni predlog, da se 03nuje italijanska pravna fakulteta v Roveretu. Malfatti, načelnik italijanskega kluba, je sicer predlagal kot sedež fakultete Trst, a za njegov predlog glasovalo je le pet poslancev, namreč poslanci: Malfatti, Mazzorana, Roman-ezuk, Lupnl in Pernerstorfer. Proti ustanovitvi italijanske fakultete sploh pa so glasovali le nemški nacijonalci.
§ 5., ki določa, naj se odpravijo olajšave za študije in izpite laških dijakov na graškem in inomoškem vseučilišču, je večina proračunskega odseka zavrgla in črtala. Za to glasovali so tudi vsi Slovani. To je sicer vlado presenetilo, ki se pa ne bo mnogo brigala za ta sklep. Odsek je izvolil za referenta v zbornici Starzynskega.
„Slovansi£a zveza*, ki je sklenila, da vloži v petkovi seji formalni predlog o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani in je ta predlog poverila poslancu Robiču, je to svojo namero opustila in sicer vsled tega, ker je vlada obljubila, da hoče svojo izjavo glede slovenske pravne fakultete, katero je že jedenkrat dala, zopet ponoviti. Načelnik naprednega jugoslovanskega kluba dr. Ferjančič se je izjavil, da se s tem popolnoma strinja. Vsled tega je torej izostal predlog, in poslanec Robič je vprašal v petkovi seji proračunskega odseka vlado, ako hoče lojalno ostati pri svoji izjavi, na kar je naučni minister Hartel izjavil, da bode vlada v tem pogledu brez ozirov na narodnostne boje vedno objektivno postopala in je prosil zato, da se ne dvomi o lojalnosti vladnih izjav. Poslanec Steinvender se je ostro izjavil proti ustanovitvi slovenske pravne fakultete, trdeč, da ji nasprotnje iz „stvar-nih vzrokov", ker ni za ustanovitev take pravne akademije pogojev in ker bi slovenski juristi preplavljali razne kraje ter bi mir v deželi trpel. Steinwenderju odgovarjal je posl nec Robič ter rekel, da mu odreka vsako sodbo, ker še ni čul, da bi Steinwender študiral kedaj slovenski jezik ali slovensko literaturo.
Prcosnova francoske cerkve.
—	.Magdeb. Zeitung" poroča iz Rima, da zboruje tamkaj pod predsedstvom kardinala Matbieu komisija kardinalov, ki se posvetuje o preosnovi cerkve na Francoskem. Komisija hoče urediti cerkvene razmere, ki bodo odgovarjale novemu položaju, ki nastane, ko bo cerkev ločena od države. Papež poveri vodstvo francoskih cerkvenih zadev posebnemu legatu, ki bo najbrž kardinal Mathieu.
Bolgarija — kraljestvo. — Dunajska „Sonn-und Montags-zeitung" poroča, da se Bolgarija dne 2. avgusta proglasi za kraljestvo. Stvar je popolnoma dovršena, a možno je, da se proklamacija kraljestva odgodi na nekaj dni.
Dogodki na Ruskem. — Strašilo, s katerim so dolgo strašili ruso-fobski listi teden dni na najsmešnejši način ves svet, namreč uporna ruska vojna ladija .Potemkin*, nahaja se sedaj v Konštanci. Uporna posadka omenjene vojne Iadije je izročila namreč v soboto ladijo in pa torpedovko, ki jo je spremljala, rumunskim oblastim ter se izkrcala, ker so ji rumunske oblasti obljubile, da ne bodo izročile upornikov Rusiji, ampak da bodo postopale ž njimi kakor z beguni, katerih Rumunska ni vezana izročiti Rusiji, ker ne obstoji med Rusijo in Rumunsko taka pogodba. Do-tične brzojavke o predaji »Potemkina* se glase:
Oklopnjača .Potemkin-1 in torpe-dovka št. 267 sta dospeli v soboto v Konštanco ob 2. uri zjutraj ter se usidrali 600 metrov daleč od pristanišča. Kapetan pristanišča se je takoj podal na ladijo. Sadi se, da ne bodo uporniki rabili nasilstev, marveč se meni, da so se isti povrnili, da izroče ladijo rumun9kim
oblaMnijam, poslužuje se ponudbe, da se izkrcajo, kjer zamorejo biti kakor dezerterji svobodni, ker med Rusijo in Rumunsko ne obstoja pogodba izročitve. Deset mornarjev „Potemkina“ je priplulo na kopno v čolnu. Dva mornarja sta se podala v mesto k poveljnika pristanišča, kateremu sta izjavila, da je vsa posadka pripravljena, da se izkrca v Konštanci, ako se bodo oblastnije držale obljube, da jih smatrajo kakor dezerterje.
.Agence Ronmaine" poroča : Križar „Knjaz Potemkin" in torpedovka, ki ga je spremljala, sta v soboto ob 2. uri zjutraj priplula v Konštanco. Oblastnije so pozvale moštvo, naj se uda pod pogoji, ki so mu bili stavljeni, ko se je ladija prvikrat pojavila v pristanišču oziroma naj oklopnjača takoj zapusti rumunske vode. Moitvo „Knjaza Potemkina" se je ob 1. uri popoludne udalo pod stavljenimi pogoji. Izročili so obe ladiji rumunskim oblastnijam, ki so jih vzele v posest ter razvile na njih rumnnsko zastavo. Moštvo se je izkrcalo ter bo, razdeljene v male skupine, odvedeno v razne kraje dežele.
Dvanajsti delavskih zvez v srednji Nemčiji je v nedeljo sklenilo dati skupno 40.000 mark za podporo ruskega revolucijskega odbora.
Hamburško soeijalno-demokratiško vodstvo stranke je dovolilo 10'000' mark podpore za ruske revolocijonarce.
Govori se, da ostane sebastopolska eskadra šest mesecev izven službe ter da „Potemkinu" spremene ime.
V	Moskvi je bil v torek nbit mestni glavar Šuvalov. Ko je namreč kakor po navadi okolo 1. ure popoludne vsprejemal stranke in zaslišaval njih prošnje, približal se mu je zadnji, ko so že vse druge stranke zapostile vsprejemno dvorano, neki priprosto oblečeni človek, ki je naglo potegnil ia žepa revolver ter izstrelil pet strelov na Šuvalova. Zadel' ga je štirikrat Grof Šuvalov je kmala potem umrl. Morilca so prijeli. Grof Su-valov je bil sin ruskega poslanika grofa Šuvalova v Berolinu, Bil je poprej mestni glavar v Odesi, a je postal zaradi svoje strogosti tam nemogoč. Poklicali so ga v ministerstvo notranjih zadev, a ga imenovali potem za mestnega glavarja v Moskvi. Pokojnik je bil jako priljubljen v earski družini in je bil velik prijatelj umorjenega kneza Sergija. Star je bil še-le 40 let.
Rusko-japonska vojska.
Linevič je brzojavil dne 8. t. m.: Dne 8. ob 8. ari zjntraj sta dve torpedovki pripluli v zaliv Lososci ter so pričeli streljati na fort Solovjev. Oddelek v Kor-sakovsku je zapustil fort Solovjev ter se pričel umikati proti severu. Japonsko konjeništvo je zasedlo Solovievko. Japonci so v Korsakovsku izkrcali pehoto, konjeništvo in topništvo.
* *
*
iz Tokija poročajo: Japonci so v soboto vzeli Korsakovsk. Rusi so zažgali mesto ter se umaknili proti severu.
* .*
*
Na južnem koncu otoka Sahalina so zapazili japonsko eskadro, ki je plula proti Vztoku. Eskadra je obstojala iz bojnih ladij: BFosa“, „Čiu-Juenu, enega križarja tipa „Haje“, 6 križarjev drugega razreda, 4 topničark, 36 uničevalk torpedov in 10 transportnih ladij. Dve torpedovki sta križarili zapadno od ceste La Pero ase.
* *
*
nTimes“ poročajo iz Petrograda : Glasom vesti došil vojnemu ministerstvu se mala posadka na otoku Sahalinu ne more upirati Japoncem in bati se je, da ne more niti ubežati v Sibirijo. Brzojavne zveze z otokom so bile v pondeljek popoludne pretrgane.
«
Podadmiral Kakora poroča, da sta v pondeljek dva križarja in štiri tor-pedovke, ki so imele na krovu čete, zapustile Korsakovs. Potem ko so ladije obstreljevale naselbine pri rtu Notoro, so se izkrcale čete ter zaposedle kraj. Poslopja in svetilnik so bili nepoškodovani. Štiri osebe so bile vjete.
Dopisi.
Iz Mirna. — (Mirenske novice.) — C. kr. ot,rajno glavarstvo je zavrnilo našo prošnjo, katero smo stavili gleda preostanka bivše podružnice in sicer nas je zavrnilo na goriški ma-
nicipij. Proti odloka c. kr. glavarstva se je vložil priziv na c. kr. namestništvo v Trsia. — Na popravka, priobčena v „Soči“. je dala „Soča“ odgovor dopisniku. Ker ni od tega dopisnika bilo nič, so v .Sočinem uredništvu nekaj skrpucali. V tej klobasariji pravijo, da sta vzbudila popravka občen smeh in da se ne splača odgovarjati. Če vzbujajo naši popravki v teh dveh mirenskih naročnikih „Sočeu — več jih ne izhaja v Miren — .občen" smeh, potem vam bomo drage volje še večkrat ž njimi postregli. Sobotna št. „Soče“ trobi, da društvo „Miren“ v Mirnu lepo napreduje brez ozira na počenjanje klerikalnih junakov. Pevski zbor da je večkrat pokazal svoj napredek. Na binkoštni pondeljek, gotovo ne. Čeravno je to priredilo veselico, ni niti ene pesmi zapelo.
Ob priliki kolesarske slavnosti v „Tivoli-ju“ tudi gotovo ne, kajti ta dan so ti naši „napredni“ rodoljubi želeli biti vstopnine prosti k slavnosti. Ker se jim pa to ni dovolilo, so raje šli popivat po goriških krčmah nego da bi dobro stvar podpirali.
V	Opatjemselu pa sti obe društvi, društvo „Ipava“ in droštvo „Miren“ peli tako slabo, da pravijo po. vsem Krasu, da niso mirenski pevci za nič.
Na slavnosti na Vogerskem je zastonj pričakovala pripravljena miza z napisom ^Društvo Miren'* pevcev tega .društva. Na slavnost so poslali le admirala „To-go-ta“ kot delegata.
Ravno v tem poročilo smo zvedeli, da hočejo stopiti med delavstvo tudi s predavanji. Temu namena želimo mnogo nspeha. Želimo tudi, da bi bila predavanja v strokovno izobrazbo delavskega stanu, ne pa taka novodobna predavanja, ki ljudstvo v opico ponižujejo.
Nekaj sedaj še nezrelih novic prihranimo za prihodnjič.	Orli.
Gorenja Trebuša. — Dne 6. t. m. razsajal je tu strašanski vihar z izrednim nalivom. A ravno sredi naliva, ko ni bilo mogoče nikomur skoraj niti izpod strehe, treščilo je v hlev tukajšnjega posestnika Ivana Logar h. št. 42:
Zgorel je hlev, večina uže letos spravljenega sena, ena krava ter mnogo kmetijskega orodja, kakor mlatilnica, čistilnica iita itd. Škode je gotovo nad 3000 kron. A zgoraj omenjeni Ivan Logar ni bi) zavarovan ter je kljub vsaj varčnosti zadolžen, ker se ne more, ker smo brez vsake zveze se svetom, še dandanašnji nimamo nobene ceste, nobene reči od nas skoraj spraviti v denar.
Zgoraj omenjeni .Ivan Logar leži pa nže tudi nad štiri mesece zmečkan od voza bolan ca postelji. Skušal si je revež po naših kozjib kolovozih z vožnjo zaslužiti par grošev, in našel bi bil kmalu smrt.
Ker si zgoraj omenjeni Ivan Logar ne zamore sam nikakor hleva več postaviti, ker mu preti brez pomoči CBtniljenih src gotovi pogin, prosijo se uljudno ljudje usmiljenega srca, naj priskočijo revežu kolikor mogoče na pomoč, kar jim Bog gotovo obilno povrne Darovi pošiljajo naj se na tukajšnji kuracijski nrad oziroma županstvo. Pošta je če-povan.
Iz Oseka. — Svečanost sv. Urha v naši vasi se je prav lepo sponesla. Že zjutraj pri prvi sv. maši so imeli otroci lepo slovesnost, kakor še nikoli ne tako, prvo sv. obhajilo, Ob 9. je bila pridiga, katero je imelč. g. monsignor Gabnjevčič, potem sv. maša. Po sv. maši pa je bila procesija ob pritrkovanju zvonov in pokanju topičev. Po ti poti, koder je šla procesija z Najsvetejšim, je bilo vse okrašeno z zastavami in zelenjem. Tudi Blavolok je pričal, da so še v naši vasi možje, vneti za čast Božjo.
Bača pri Sv. Luciji. — (N o v i-c e.) — Večkrat priroma od tukaj v Vaš cenjeni list kak dopis, ki vzbudi med nami občno pozornost in zanimanje. Zanimajo nas posebno železniške novice, katerih je vedno na izobilje, ako dopisniki ne dremajo.
Delo tukaj na postaji hitro napreduje, ali vseeno zadnji čas pritiskajo na delavce, da morajo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Gradbeni red stavbnega podjetništva sicer pravi, da ob nedeljah in praznikih naj se ne dela, ako ni sile. Ali nekateri akordanti imajo različne pojme o tem. Samo da vidi delavca, da dela v nedeljo, pa je zadovoljen, češ: Ta je že naš (namreč liberalen). Znan mi pa je slovenski podjetnik tukaj na postaji, ki sili delavce na delo posebno
0	praznikih, rekši: Saj se sme delati
jatri, saj je le četrtek. To je najnovejši nauk tukajšnjih liberalcev. Zapomnimo
8i to.   Tudi o našem časopisju bi bilo
potrebno kaj spregovoriti, ali to bi se moglo pojasniti na drugem mestu. Veliko jo napak med ljudstvom v tem pogledu. Marsikdo navadno pravi: Berem sicer slab časnik, ali kar je pohujšljivega, me ne zanima. Počasi, prijatelj I Ako je v hiši pohujšljivec dolgo časa, potem ti gotovo izpridi jednega ali drugega družinskega uda. T° dokazuje tudi najnovejši tukajšnji dogodek, katerega pa ne navajam, saj je večini predobro znan. V dobro delo si štej vsak, ako moreš zatreti kak pohujšijiv list.
Neduhovnik.
Iz hribov, dne 10. julija 1905. — Prošlo nedeljo bila je v Batah jako lepa in ginljiva cerkvena slovesnost. Ta dan
4	je prejelo nič manj kot oseminsedem-deset dečkov in deklic prvo sv. obhajilo. Gingljivo je bilo videti, kako so ti otroci v spremstvu č. g. kurata C. V. in g uči-telja J. B. par za parom korakali iz šole v cerkev med natrkovanjem zvonov in grmenjem topičev. Pred cerkvijo je bil postavljen lep slavolok z napisom: „Pustite male k meni priti." Nato je sledila s>v, maša, pri kateri so deklice jako lepo in ubrano pele več lepih cerkvenih pesmic pod vodstvom g. učitelja. Č g. kurat je imel med sv. mašo na otroke jako ginljiv govor in marsikateremu se je med njim zasolzilo oko. Po dokončanem sv., opravilu so zopet otroci v spremstvu č. g. kurata in g. učitelja korakali na dvorišče č. g. kurata, kjer so bili vsi pogoščeni s kavo in kruhom. Po dokončanem zajutrku je č. g. kurat podelil vsakemu dečku in deklici jako lepo podobico v spomin na prvo sv. obhajilo. Potem so otroci s č. g. kuratom in g. učiteljem zopet odšli v cerkev, kjer so molili molitve sv. Alojzija. S tem je bila cerkvena slovesnost končana. Med celo slovesnostjo so topiči grmeli in zvonogi zvonili v znamenje, da tukaj biva veren narod, katerega čuva Ciril-Metod. _________________________
K -
Novice.
Cenjenim naročnikom! — Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali letošnje naročnine. So tudi nekateri, ki niso še plačali za minula leta. Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti list ima mnogo stroškov in te je treba sproti plačevati. Ob enem prosimo svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je cena za premožne 2 K, za manj premožne 1 K 50.
Uprava »Prim. Lista«.
Proslava praznika sv. apostolov Cirila in Metodija v Gorici. — V nedeljo je imel ob 8. uri sv. mašo monsignor W o 1 f. Pel je moški pevski zbor »Katol. delavskega društva« skupno z ženskim pevskim zborom cerkve sv. Ignacija. Petje je vodil preč. g. župnik Kokošar. Orgljal je blag. g. Fajgelj. Petje je bilo sicer priprosto, pa prav lepo. Pokazal se je velik napredek. Želeti bi bilo, da bi se zboljšalo slovensko pelje v vseh goriških župnih cerkvah kakor se to kaže v cerkvi sv. Ignacija.
Cerkvena slovesnost pri oo. kapucinih v Gorici. — Sv. cerkev je zares rodoviten vrt, na katerem vidimo cvesti različne cvetice. Dve taki sta bila tudi dva nova blažena: o. Agatangelj in
o.	Kasijan, mučenika iz kapucinskega reda. Bila sta proglašena blaženim 1. prosinca 1906. V njihovo počeščenje in vspodbudo vernikov obhajajo se v celem kapucinskem redu tridnevnice. V goričkem samostanu oo. kapucinov se prične 30. malega srpana zvečer in konča 2. velikega srpana. Verniki se vabijo k obilni udeležbi, da bi se po priprošnji teh dveh mučenikov oživel i v nas krščanski duh požrtovalnosti za čast božjo in zveličanje duš.
Z« »Slovensko sirotlšče" : P. n. gg. Iv. Ev. Kolavčič, župnik 10 K, Marija Sošol v Pevmi 40 vin., Andrej baron VVinkler 20 K, Štefan Froalich 1 K, Ana Ambrožič v Vodicah 1 K, Svitoslav Dugar 7 K 92 vin., Anton Vendramin 50 vin.,
Janez Sedej, vikar 2 K. Nekdo 200 K, »Slovenska Beseda" 1 K.
Bog stotero poplačaj vsem blagim dobrotnikom in obudi mnogo posnemovalcev !
Za Alojzljevišče: Preč. g. Ivan Kolavčič 20 K, preč. g. Got. Pavletič 20 K, preč. g. Ign. Leban 10 K, preč. g. Iv. Seljak 5 K.
Bog povrni !
Uprava »Prim. Lista11 je prejela za »Šolski Dom" 1 K, katero je darovala „Slovenska Beseda"; slovenski in hrvat-ski bogoslovi v Gorici so zbrali 35 K 04 v.
Smrtna kosa. — Omrl je nagle smrti v Kopru mons. Nikolaj Spadaro, umirovljeni veroučitelj na tamošnji c. kr. italijanski gimnaziji, papežev častni komorni* in častni kanonik koperskega sostolnega kapitelja.
Tržaški namestnik knez Hohen-lohe v Brdih. — V pondeljek predpo-ludne obiskal je tržaški namestnik knez Hohenlohe v spremstvu voditelja okrajnega glavarstva, namestništvenega svetnika, g. Fabrisa ter deželnih poslancev gg. Klančiča in Jakončiča one občine Brd, spadajočih pod okrajno glavarstvo gradiščansko, ki so bile zadnji čas zadete od toče in ki so : Medana, Dolenje, Kožbana in Golobrdo. Povsod bil je namestnik vsprejet na slovesen način od duhovščine in občinskih zastopnikov. Pričakovala ga je tudi šolska mladina pod vodBtvom svojih učileljev. Pri ti priliki so mu izražali občinski zastopi svoje želje glede cest in pitne vode, kakor ga tudi sploh informirali o krajevnih razmerah.
Ob 3. uri popoldne prišel je namestnik v Kormin, kjer ga je vsprejelo tamošnje starešinstvo, na čelu mu župan baron Locatelli, pri katerem je z drugimi povabljenci tudi obedoval. Zvečer povrnil se je iz Kormina v Trst.
Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji. — Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji so se vršili od srede do sobote. Z odliko je napravil izpit g. Higin Valdemarin iz Romansa. Z dobrim vspehom pa so prestali izpit gg.: Beli n g a r Avgust iz Ravnice, Bobič Leopold s Peči, Evgen B r a n d 1 iz Trsta, B r e s s a n Rudigir iz Pevme, Brezigar Emilij izDobrdoba, Cigoj Leopold iz Malovš, Ernest H o 1 z e r iz Gorice, Vladimir K o m a v 1 i iz Deskel, L o u-v i e r Vivald iz Gorice, Karol M a 1 y iz Celovca, Karol M i c h el s t a d t e r iz Gorice, Rudolf Močnik iz Medulina, Jožef Peternel iz Pluženj, Ignac R y s iz Budjejevic, Ivan Se mi c h iz Pulja, Jožef Srebrnič iz Solkana, Ribard Z a c h iz Gradca, Alojzij Z e i iz Gorice, Žigon Alojzij iz Volčjegrada in Pel-
1	i s iz Gorice.
Zrelostni izpiti m tukajšnji realki. — Na tukajšnji realki oglasilo se je k zrelostnemu izpitu de&et dijakov. Z dobrim vspehom napravilo je izpit pet od njih. Ostalih pet pa bode moralo ponavljati izpit po dveh mesecih. Z dobrim vspehom napravili so izpit gg.: baron Feliks Bianohi, Bratuš Anton, H e m m r i c h Franc, M e n d 1 e r Ed-vard in Perndaner Karol. _____________
5	H Vspelil zrelostne preskušnje slo-
venskih gojenk na tukajšnem c. kr. ženskem izobraževališču. ki so se začele 7. in končale dopoldne 10. t. m., so jako ugodni in se zrcalijo iz Bledečega izkaza :
Napravile so preskušajo in sicer z odliko s slovenskim in nemškim učnim jezikom g.čne: Bajt Roža, Koser Pavlina, Lecker Štefanija, Majde Josipina, Makuc Pavla, Milost Ljudmila, Pahor Viktorija, Škoflanc Zofija, Zalar Marija; Trpin Antonija pa s slovenskim učnim jezikom.
—	Z dobrim vspehom napravile so pro-skušnje s slovenskim in nemškim uč. jezikom in sicer g.čne: Jonke Melanija, Kavčič Marija, Lazar Marija, Legovič Oliva, Mrevlje Gabrijela, Praprotnik Pavla, Smerdu Katica, Smole Iva, Trošt Lojzika, Zupanek Mara; s slovenskim in hr-vatskim učnim jezikom je napravila izpit g.čna: Merhar Jožefa. — S slovenskim učnim jezikom pa so napravile izpit in sicer g.čne: Cigoj Viktorija, Gomišček Rafaela, Hmelak Pavla, Jelenec Marija, Kavčič Kristina. Kacafura Ljudmila, Komadi Štefka, Omahen Ivana, Silič Justina, Štucin Štefka, Šturm Alojzija, Trampuž Amalija.
Pri ti priliki naj z veseljem kon-Štatiramo, da so vse abiturijeutinje razun štirih ali petih bivše gojenke »Šolskega Doma", kar najbolj dokazuje, kako ime-
nitno vršita svojo nalogo ženski priprav-ljavnici našega »Šolskega Doma".
Šolska veselica o priliki sklepa šolskega leta na zavodih »Šolskega doma'*. — Kakor druga leta priredila nam je tudi letos na zavodih »Šolskega doma11 učeča se slovenska mladina, pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic šolsko veselico, ki se je vršila na dvorišču »šolskega doma" v soboto popo-ludne in se je v nedeljo popoludne isto lam ponovila. Udeležba pri veselici bila je sicer povoljna, a bi bila še večja, ako bi ne bile prišle vmes nekatere neprilike vsled ukaza deželnega šolskega sveta, s katerim je bilo določeno, da se preneha s šolskim podukom že v četrtek. Veselica bila je prav lepa in je v polni meri zadovoljila vse one, ki so se udeležili ter se prepričali o vedno večjem napredku naših šolskih zavodov. Vse točke programa izvršile bo se točno in na občno zadovoljnost, kar je pričalo živahno ploskanje, ki je sledilo vsaki točki. Tako je n. pr. jako ugajala pesem »Slavček11, katero so štiriglasno pele učenke obrtne šole. Istotako ubrano pele so učenke obrtne šole in pripravljavnice štiriglasno pesem »Pod lipo", kakor tudi učenke ženske pripravljavnice pesem »Lahko noč". G. učitelju Širci častitamo na tem vspehu. Jako mično so prednašali učenki Marija Erjavec in M. Flojban ter učenca Iskra Peter in Sardoč Teodor razgovor »Po poti". Posebno živahen je bil mali »Ambrož", ko je rekel, da upa, da postane vsaj general če ne že cesar. Pripravila jih je k temu gdč. učiteljica Mercina. Gojenka Ferluga Justina dekla-movala je »Kraško cvetko" prav dobro in z občutkom. Pripravila jo je k temu gdč. učiteljica Dougan. Krona veselice, pa je bila igra .Čašica kave". Igralke: Henrika Kosova, ki je predstavljala gospo »Matildo Vrček", Slava Sancinova, predstavljajoč gospo »Rozo Trček", Angela Čendemova, ki je predstavljala »Antonijo11, Matildinovo prijateljico, Marija Novakova ki je nastopila kot »Lizika", Matildina dekla, Helena Tomažič, predstavljajoč krošnjarko, Gabrijela Rajerjeva, ki je predstavljala neko gospo, Olga Petričeva, kot nabirateljica milodarov, Ivanka Saksidova, ki je predstavljala čevljarjevo ženo, Valerija Lutmanovain Marica Grbecova, ki sti predstavljali dva otroka, vse to nastopalo je na odru tako živahno in tako sigurno, kakor da bi bilo tem deskam, ki pomenjajo svet, že Bog ve kako privajene ter provzročilo med občinstvom vse polno smeha, tako, da je prav zadovoljnih obrazov odhajalo od veselice. To je zasluga gdč. učiteljice Koršič, ki je razmeroma v prav kratkem času, namreč v osmih dneh, dosegla pri svojih učenkah tak lep vspeh. Z jedno besedo, užili smo med našo mladino par prav lepih ur ter se prepričali o lepih sadovih, katere nam prinaša naš »Šolski dom". Tudi z gmotnim vspehom pri veselici smemo biti zadovoljni.
Na občnem zboru »Alojzijevišča* dne 6. t. m. se je poročalo o vspehih preteklega šolskega leta. V 1. polletju je bilo izmed 49 gojencev 4 odlikef 17 dvojk, v 2. polletju izmed 38 gojencev 7 odlik, tri dvojke in tri ponavljalni izpiti. Nepo-voljnemu vspehu «e ni čuditi, če se pomisli, da prihaja v zavod vsako leto tretjina novih gojencev, ki pridejo z dežele naravnost v mestne šole takorekoč na poskušnjo, in če se pomisli drugič, da se izberejo vsako leto najboljši Alojziki ter se sprejmejo v malo semenišče.
Iz letnega računa posnamemo, da so potrebe zavoda večje kot dohodki; zavod se je letos zopet zadolži' za 600 K. Žalostno bi bilo, če bi zavod, ustanovljen za dobrodelne namene, vsled pičle podpore bil prisiljen, sprejemati le dobro plačujoče gojence.
Pri volitvi je bil zopet izvoljen stari odbor: Preč. g. Jan. Kokošar, predsednik; preč. g. Fr. Setničar, podpredsednik in blagajnik; preč. g. Jos. Ličan, duhovni prefekt; preč. g. Iv. Ev. Kolavčič in preč. g. Jos. Pavletič, odbornika; preč. g. Ant. Berlot in preč. g. Jos. Go-lob, namestnika.
Prošuje za vaprejem v »Alojzi-jevišče" naj se dopošljejo odboru »Alojzi-jevišča* vsaj do 15. avgusta. Priloži naj se: 1. krstni list, 2. šolsko, 3.zdravniško spričevalo, 4. ubožni list in 5. znamka 20 vin. za poštnino odgovora.
Da se prosilec sprejme, mora biti :
1. iz goriške nadškofije, 2 star vsaj 9 let, pa tudi ne toliko star, da bi prišel pred osmo šolo pod nabor, 3. sposoben, da vstopi ali v c. kr. pripravnico ali gimnazijo, ali III. ali IV. razred c. kr.
vadnice, 4. sposoben in nagnjen k du-hovskema poklicu.
Zrelostni Izpit ua c. kr. učiteljišču v Kopru so napraviti sledeči gg.: Anton Fakin, iz Škrbine, Franc Ferjančič iz Lokavca, Veko Hreščak iz Sežane (z odliko), Albert Poljšak iz Šmarij, Janko Samec iz Kopra, Viljem Tomažič iz Kanala, Franjo Turk iz Gabrij pri Ajdovščini, Janko Vovk iz Kopra (z odliko) Zmagoslav Zgonik iz Dobravelj.
Nova železnica. — Sliši se, da progo Trst—Gorica otvorijo že 1. okt. t. 1., ostalo pa 1. decembra.
Uccliijansko društvo za goriško nadškofijo ima v zalogi še mnogo iztisov
1.	I. do IV. zvezka »Cerkv. pesnij nabranih med slov. narodom", 2. oferto-| rijev za večje praznike, 3. Tantum ergov in litanij, 4. I. Laharnarjeve maše ,,0ra pro nobis" za mešan zbor, 5. D. Fajgelj-novih 24 figuriranih pred- ali poiger.
Da bi jih lažje razpečalo, naznanja tem potem, da je znižalo ceno na polovico in stane tor°' posamični zvezek samo 50 vin. Naročila sprejema društveni blagajnik.
France Setničar v Gorici.
Razglas. — Javno se naznanja da bode dne 15. julija t. 1. pri c. kr. glavarstvu nova javna dražba občinskih lovov v katastralnih občinah Lokve in Banjšiče. Vzklicna cena za lov v Lokvah znaša 100 K, za lov v Banjšicah_ 50 K. Natančneji pogoji se poizvedo pri okr. glavarstvu v Gorici.
Sklep šolskega leta. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici konča šolsko leto 1904—1905 dne 15. julija t. I.
Prihodnje šolsko leto se prične dne 16. septembra.
V	ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto ali vsaj 13'/a svoje starosti in šo dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele posvetiti učiteljskemu stanu.
Podrobnosti glede vpisovanja za vstop v ta zavod se pravočasno objavijo.
Ustanovni shod društva ka-menarjev za Primorsko s sedežem na Nabrežini se je vršil v četrtek ob ogromni udeležbi nabrežinskega in okoličana kega kamnoseškega delavstva. Dasi se je pričetkom zborovanja vlil dež, ni to splašilo navzočih delavcev, ki so vstra-jali do konca. Prvi govornik Moškero iz Ljubljane je opisoval dolžnosti delavskih strokovnih društev, ki morajo biti popolnoma nestrankarska in služiti namenu, da se podpirajo delavci medsebojno. Pravila novega društva je pa prečital g. Oblak, ki jih je razložil jako poljudno. Delavci so bili jako navdušeni ln so s ploskanjem sprejeli vsak govor. Izvoljeni odbor se je sestavil sledeče : predsednik: Frančišek Gulič, podpredsednik: Jožef Frančeškin, blagajnik: Ferdinand Štolfa, tajnik: Jožef Košuta, odborniki: Bernard Caharija, Jožef Pangos, Alojzij Sardoč, Anton Peric, Mihael Kralj, Angel Lerlardon.
Oče za sina. — G. Josip Valentič, nadučitelj pri Sv. Antonu (pošta Dekani) prosi sorodnike, prijatelje, znance in druge človekoljube, da mu ekspresno naznanijo, kje se nahaja njegov sin Vladimir, ter da ga blagovolč proti povrnitvi stroškov pridržati in čuvati, dokler pride sam ponj. Dijak se namreč skriva in boji priti domov, ker ni dobil koncem šolskega leta predobrega spričevala I
Obstrukcija liberalnih učiteljev.
— »Učit. Tovariš" poživlja učitelje k .propagandi dejanja": »Pri vseh uradhih skupščinah — bodisi okrajnih ali deželnih
— morajo odsej vedno in na prvem mestu zahtevati pravi zastopniki učiteljstva od vlade zagotovilo, da nemudoma uravna plače učiteljstva, ozi -roma da nakloni deželam toliko, da bodo te lahko izvedle regulacijo učiteljskih plač. Dokler ne dobe zastopniki učiteljsta takega zagotovila, bodi vsako nadaljno delovanje in zborovanje onemogočeno I Razidite se 1 Dvignite vihar, da bodo omahovale visoke glave, da bodo čutili moč zaničevanega izkoriščanega trpina 1 Nobene prošuje več! Z zastavo, ki po-menja kri, pojdite po deželah. Za vami pojde ljudstvo, ki si želi solnca omike in svobode mišljenja ! Samo tako nam pride dan, ki bo naš I" — Tako »Učiteljski Tovariš". Pričakovati je torej izrednih dogodkov, ako »e is vrli ta splošni upor. Obstrukcija se začne v deželnem šolskem svetu in se nadaljuje potem pri konferencah in v šoli.
?
5
,.Krojaška zadruga
Gosposka ulica
Postrežba strogo poštena!!
Priporoča svojo bogato zalogo ;; krojnega blaga za
poletni e as
Vzorci se pošiljajo na zahtevanje zastonj. Cene so stalne.
S?m?
Delai/nica cerki/enih posod in cerhOenega orodja
Fp. Man,
Gorica,
Magistralna ulica šteli. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd.,. ■vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
**
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotniko.
Najboljše švanke in šivalne, stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
flnton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25,
v Gorici,
priporoča častiti duhovščini in »lavnemu občinstvu v mostu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,3,4, 5. Več vrst riža. MiljsveČe prve in druge vrste, namreč od */, kila in ob enega runta. Testenine iz tvornice ŽniderJič 4 Valenčič v II. Bistrici. 2ve-plenke družbe bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Anton Krušit
krojaški mojster in trgovec v Gorici Corso Gius Verdi 33. Izdeluje vsakovrstne obleke za vsaki stan in sicer za civilne, vojaške in državne uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in domače blago za bližajočo pomladansko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
o o o Cene zmerne, o o o
♦♦♦♦
Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in Majdičevega mlina; dalje imam tudi razne tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnideršič Valenčič itd.
JOSIP KUTIN
Semenlska ulica hli. štev. I.
♦♦♦♦
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvISjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
•mm*J
iu£ * - A
W i n r
lak. Šuligoj
urar c. kr. železnic Gosposka ulica 25.
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica,
tekališče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša). In podružnica it. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in predaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd.
C. kr . krojaški kroji, vsakteremu razumljivo aznili velikosti. Ctna za celo obleko 18 K, s:mo elovnik in jopa 10 K.
Lekarna
li Cristofoletli v Goric
v Gorici na Travniku.
Vojaška in uradniška krojafnica, trgovina z manifakturnim blagom in z gotovimi oblekami. Cene brez konkurence. Vse priprave za uradnike in vojaštvo. Častniške in uradniške obleke z orožjem.
Obleke za birmance po nizkih cenah.
% , , 4l
mil
Saiinig tl Dekleva
ulica Municipio št.l.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi sc tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier" in slantoreani stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Prave in edino žel. kapljice ,.
s znamko sv. Antona Pado- i[ vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje._ Okrepi
želodec, stor6, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
I. Bmfovk® » Cl®s8@ffi
Glavna zaloga:
Gosposka ulica 3 Podružnici: Raštelj 3, Sažana
Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na parov velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje, usnje za sedlarje, knjigoveze in ,	tapetarje.
Glavna zaloga lila v brisi Mii si Cirila in Metoia.
Ceniki na zahtevo zastonj in frauko.
Ustanovljena tvrdka 1. 1866.	Telefon	št.	62.
umi stiskalnice *> vino
in za MA SLINE so stilskalnice „ERCOLEu najnovejšega in izvrstnega sestava s pri-strojem za ilvostroki in trajni prltisek; zajamčena naj veča izraba, veča od vseh arugih stiskalnic ; najbolje aUtOmatiČnB
Škropilnice zn trt* i>»te,,t-
flVPITAlVl X “ k°J,‘ de,aJ° Name, rnul,,il , brez obračanja.
Mlini za grozdje, vočje in maslinc. Robkalnice i mastilom za grozdje. Plugi za vinograde, sušnice za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinske, iivinske in rudne. ]|ydraulične stiskalnice, stiskalnice za seno, slamo itd. za	Samo delujoča
ročno delo. Mlatilo za pšenico, čistilo za žito,	BKropilmoa
pr birolo mečkalo za krmo in mlini zabraošu, ročni in razne velikosti, plugi, ter vseh drugih gospodarskih strojev.
Izdelujejo in popravljajo s jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, obistinite, pripoznate najbolje in odlikovane tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z več kot 530 zlatih, srebrnih in pučastnih kolajn. Iustrovani ceniki in mnogobrojna Izpričevala pohvalna. Prekupcl in zastopniki dobro došli
Stiskalnica za vino.
«*®**®****® ®
S
*
I
? s
*®®«®*®®**®*«®®®*®«* ®**®®*®4^ :	w
§
I v Dorici
i! via Teatro
Velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
III
20
Corfii kr. 50
Kari ..... ., 00
l.ucca.............. 70
N izza.............  80
Na.jfineje ... gl. I
.lediluo .... kr.
.. lino . . „ tineje . ,.
.. Iml|e . ., dalmatinsko . ,,
Istrijaiisko . . ,,
®*®ij****8®**®***®**#®«®*«®*i1£k
f Priporočam čč. duhovščini in »•»■rk venim »skrbništvom.
a«®««®* Ji«®*® ® v Gorici
* via Teatro 20