CELJSKI TEDNIK 6LASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 7. MAJA 1965 — LETO XV, — ŠT. 18 — CENA 30 DIN Dan zmage Te dni poteka dvajset let, kar so narodi Jugoslavije s svojo narodnoosvobodilno vojsko osvobajali še po- slednje dele naše zemlje izpod mračnjaških sil svetov- nega fašizma, ki je imel glavni načrt zasužnjenje vseh svobodoljubnih, predvsem slovanskih narodov, napra- viti iz njih sužnje v korist svojih nadaljnjih osvajalnih pohlepov. Danes po 20. letih se spominjamo tistih dni nepo- pisnega veselja, ko so naši ljudje v vaseh, mestih in industrijskih centrih sprejemali naše borce in borke kot lastne osvoboditelje; s pesmijo na ustih, s cvetjem v rokah so si -dajali duška po težki in krvavi štiriletni dobi fašistične tiranije, v kateri je bil naš človek ob- sojen na biti ali ne biti na svoji lastni zemlji. Komu- nistična partija Jugoslavije je svoje zgodovinsko po- slanstvo opravila kot voditeljica najnaprednejših pro- gresivnih sil že za časa bivše Jugoslavije, ko je stopila na čelo jugoslovanskih narodov v najusodnejših dneh aprila 1941 ter kot organizirana narodno najrevolucio- narncjša politična sila odločno povedla naše narode v dokončni boj proti takratnemu nenasitnemu fašizmu in njegovim domačim slugam. V spomin na tiste težko pričakovane majske dni leta 1945 se morajo te dni ne samo organizacije zveze borcev, pač pa vsi delovni ljudje naše celjske občine z vso hvaležnostjo oddolžiti vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, ker je njihov delež tako velik, da ne sme nam, kot tudi našim bodočim gene- racijam nikdar iz spomina. To leto kot zgodovinski mejnik dvajsetletnega povoj- nega gospodarsko-družbenega razvoja pri nas se pred našo celotno skupnost postavlja neodložljiva obveza do naših živih borcev in njihovih družinskih članov, da v mejah materialne možnosti, ki jih ima naša družba, vključno občin^a skupščina, uredimo in rešimo vse tiste primere naših članov, dq katerih imamo ne samo materialno, pač pa tudi moralnopolitično dolžnost. JOZE JOSl SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE 17 KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREJŠNJI TEDEN JE BILA DRUGA SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUP- ŠČINE, KI JE IMELA ZELO ŽIVAHEN POTEK. PLODNO RAZPRAVO JE SPROŽILO ŽE POROČILO O DELU CELJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA V LANSKEM LETU, KI GA JE POSREDOVAL NJEGOV DIREKTOR, DR. JANEZ LOVŠIN. GLEDE NA TO, DA PRISTOJNI SVET NI OBRAVNAVAL JF, PROBLEMATIKE IN SPRIČO DEJSTVA, DA B« TREBA PROUČITI PRAVSTVENO SLUŽBO V OBČINI V CELOTI, NA SEJI NISO SPREJELI NOBENEGA SKLEPA, \L\RVEC LE NEKAJ PRIPOROČIL. Na predlog komisije za programiia- •''je in financiranje so sprejeli odlok' ° sodnih taksah, odlok o upravnih 'aksah, /atcm odlok o voznih olajsa- na prevoznih sredstvih, za katere "ajejo regres iz občinskega proračuna Pa tudi sklepe o zaključnih računih ^sladov. Razen tega so odborniki '"prejeli še odlok o delovnem času "pravnih organov skupščine pa tudi odlok o samoupravnih pravicah delov- nih ljudi v upravnih organih. Čeprav ^<'lf>ka o ureditvenem načrtu za j.^'rožno niso sprejeli, je zadeva spro- ^'a debato, ki je opozorila na .neure- jenost enega najbolj perečih zadev ce- oine celjske komunalne skupnosti, je na komunalno in sploh na ure- ll^nje mestnih zemljišč. Iz te razpra- ^ se jc rodil zaključek, po katerem treba zagotoviti enotnost in visoko ^'•okovnost te službe ne glede na '"^one in podobne predsodke. , '^o so odborniki potrdili statute ne- .aterih dclov.nih organizacij, so osvo- j. .'"^di sklep o ustanovitvi 17 kra- r^nih skupnosti v celjski občini. ^'ndar so tudi ob tej priložnosti predlagali, naj bi zaradi zmanjšava-, nja administrativnih izdatkov prešli na formiranje večjih krajevnih skup- nosti in da zatorej ni nobenega opra- vičila, da bi v ožjem celjskem mestu delalo kar šest krajevnih skupnosti. Sklepanje o teh predlogih in mnenjih so odložili do konca leta. -m »šaleški rudar« Ob prazniku dela je občin- ski odbor SZDL Velenje izdal 1. številko občinskega glasila »Šaleški rudar«. Velenjčani so tako dobili svoj list, ki bo po- dr(Jbneje lahko pisal o življe- nju občine, delovnih organiza- cij in o vsakodnevnih dogod- kih. Izhajal bo štirinajstdnev- no ter obenem nadomestil gla- silo velenjskega rudnika »Ru- dar«, ki se je zdaj zlilo z ob- činskim glasilom. Novemu ob- činskemu listu in uredništvu želimo uspešno pot. VREME ^ od 6. do 16. maja "'J 10. do 16. maja nestalno s ^'^gostimi padavinami in ohladit- zlasti okrog 12. in 14. maja. ostalem lepo vreme. V POČASTITEV 20. LETNICE OSVOBODITVE SLAVJE M GRIČKU Krajevna organizacija ZB »Dušan Kraig- her« in lil. osnovna šola v Celju bosta v počastitev dneva zmage priredila sve- čano proslavo in srečanje celjske mladi- ne z udeleženci narodnoosvobodilne voj- ne. Svečanost bo 9. maja na Gričku pri Celju. , Kot kaže bodo 20-letnico osvoboditve proslavili v celj- ski občini po krajevnih or- gani.zacijali, kar bo vse- kakor pritegnilo večje število udeležencev. Eno največjih proslav pripravlja krajevna oganizacija ZB »Dušan Kraig- her« skupaj s 3. osnovno šolo. Program bodo pričeli s po- vorko, ki bo krenila z dvori- šča 3. osnovne šole preko mestnega središča, Otoka, Lise do Grička, kjer bo slavnostni program in tovariško sreča- nje. O pomenu praznovanja 20. obletnice osvoboditve in o novem prazniku — dnevu zmage bo spregovoril predsed- nik krajevne organizacije ZB »Dušan Kraigher« Franc Vid- mar, pionirji 3. osnovne šole pa bodo izvedli bogat kulturni spored. Prav za pionirje 3. osnovne šole bo to izredno slo- vesen dan, saj bodo razvili svoj prapor. V svečanem delu programa bo sodeloval tudi pihalni orkester ŽPD »France Prešeren«. Po zborovanju pa bo tovari- ško srečanje pionirjev, mladi- ne in uledežencev narodno- osvobodilne vojne. Mladii^ bo tako ob sproščenem in slav- nostnem vzdušju v spominih borcev spoznala številne drob- ne, a pomembne podvige po- sameznikov, ki so vsak zase in vsi "skupaj pripomogli, da lahko dandanes slavimo spo- min na osvoboditev. Še to: proslava 20. obletnice osvoboditve je namenjena vsem občanom Celja. V pri- meru slabega vremena bo proslava teden pozneje — 16. maja. Pohod pionirjev Na pobudo odbora Jugoslo- vanskih pionirskih iger in ob- činske zveze prijateljev mla- dine V Žalcu so pretekli teden priredili pohod po poteh Slav- ka šlandra iz Prebolda, njego- vega rojstnega kraja, v Mari- bor^ kjer ie bil dvorišču kaznilnice ustreljen. Pohoda so se udeležili najboljši pio- nirji žalske in celjske občine. Pred odhodom iz Prebolda je bila pri spomeniku i^OB krajša svečanost, ko sta znana borca tega terena Anton Kot- nik-Robida in Ludvik Zupanc- Ivo opisala življenjsko pot Slavka šlandra in razvoj na- rodnoosvobodilnega gibanja v Savinjski dolini. Na zaključku so pionirji položili venec. Med potjo v Maribor so se ustavili pri vseh važnejših spomenikih NOE in imeli pri vseh krajše komemoracije. V Mariboru so si skupno s pionirji šole Fran- ca Rozmana-Staneta, ki so bi- li njihovi gostitelji, ogledali kraj, kjer je bil Slavko šlan- der ustreljen ter muzej NOB. J. J. 5 Prvomajske nagrade Republiški odbor združenja dram- skih umetnikov Slovenije je na pobu- do zveze dram.sl(iti umetnikov Jugo- slavije letos že sedmič podelil »Prvo- majske nagrade«. Te imajo predvsem namen moralno stimulirati delo tistih dramskih ustvarjalcev, ki delajo izven republiških središč. Posebna komisija si je ogledala 6 predstav v Mariboru, Trstu in Celju ter med drugim nagradila tudi 4 celj- ske gledališke delavce. Nagrade so prejeli: Branko Gombač za režijo Shakespearovega Viharja, Marjanca Krošljeva za Vlogo Ariel in Janez škof za vlogo Kalibana v Viharju, medtem ko je Marjan Dolinar dobil posebno pohvalo za njegove samostoj- ne večere umetniške besede: bo ali nebo?i Tako se sprašujejo ne sa- mo tisti, ki jim je pri srcu hokej na ledu (in teh v Ce- lju ni malo), marveč tudi člani HDK Celje, .zlasti pa še upravnega odbora tega društva, ki so dali pobudo za gradnjo umetnega drsa- lišča v Celju pa tudi pred- lagali sprejem dela svetov- nega prvenstva v marcu 1966. leta v Celju, Kot znano, je celjska oh- činsk/f skupščina pismeno obvestila organizatorje pri- hodnjega svetovnega pr- venstva v hokeju na ledu ter Mednarodno hokejsko zvezo, da prevzema del or- ganizacije svetovnega pr- venstva v hokeju na ledu 1966. leta. Ta odločitev do- slej še ni bila preklicana, vsaj upravnemu odboru HDK Celje to ni znano. Sicer pa rok za premislek je ije potekel! Glede na to, da IZ Celja ni prišla odpo- ved, je osrednji prireditve- ni odbor sestavil spored prihodnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu in ga posredoval Medna- rodni hokejski zvezi. Po tem programu bodo v Ce- lju stanovale vse ekipe C skupine tekmovanja. To pa so po dosedanjih predvide- vanjih Japonska, Nizozem- ska, Belgija, Koreja, Itali- ja, Francija in bržkone še Danska ter Avstralija. Ogromna večina tekem med temi reprezentanca- cami je planirana v Celju! To hkrati pomeni, da bi oba celjska hotela za dobrih štirinajst dni zasedli samo tekmovalci! Takšne prilož- nosti doslej v Celju še ni- smo imeli in kaže, da se ne zavedamo, kaj se nam po- nuja. Poleg tega, da bi v Celju gledali ogromno Ae- čino tekem C .skupine sve- tovnega prvenstva, je za Celje določenih še pet tekem B skupine, od tega Jugosla- vija : Avstrija, Avstri- ja : Madžarska ter Jugosla- vija : Švica. Zakaj se je organizator odločil, da je dal te tekme v Celje, je več kot razumljivo. Celje nam- reč lahko sprejme največ gostov ne samo iz Avstrije, marveč tudi iz Madžarske. In končno, Celje je obema tema državama tudi naj- bližje. Tak je načrt, s katerim je bila seznanjena Medna- rodna hokejska zveza. Z njim pa .so organizatorji prvenstva seznanili tudi pokrovitelja svetovnega prvenstva v hokeju na le- du, tovariša Tita. Kaj pa Celje? Dela pri gradnji umetnega drsališča so> ustavljena, pa čeprav je skupščina potrdila njegovo prioriteto med športnimi objekti. Razen tega so na- stale težave pri nabavi strojne opreme za ledarno. Nekateri pravijo, da ne po krivdi Cinkarne! Drsalna ploskev je sicer izdelana, je pa v takem stanju, da bo propadla, če je ne bodo zbrusili. V kolikor bi jo .'/.brusili, bi lahko takoj sprejela na stotine kotal- karjev. Tako bi zaživela ne samo v zimskih mesecih, temveč tudi v vseh ostalih. Na tem objektu bi se zače- lo življenje, ki bi po mno- žičnosti prekašalo vse osta- le. V teku je ureditev treh igrišč za tenis. Vse je torej pripravljeno za ureditev in usposobitev pomemebnega športnega in rekreacijske- ga objekta v parku, toda sredstev za realizacijo teh načrtov ni. Upravni odbor HDK Ce- lje se sicer zaveda težav- nega finančnega položaja občine, toda navzlic temu meni, da bi se z dobro voljo dalo marsikaj napraviti, zlasti še, ker je na vidiku svetovna prireditev, ki bo ponesla ime celjskega me- sta v širni svet. In še to, kandidatura Ljubljane, Je- senic in Celja za prihodnje svetovno prvenstvo v hoke- ju na ledu je bila sprejeta P(^ težki borbi in bi umik Celja pomenil vse prej kot pohvalo ali priznanje. B. PRED DNEVI JE BIL OBČNI ZBOR KINO-FOTO DRUŠTVA CE- LJE, NA KATEREM SO RAZ- PRAVLJALI O LANSKOLETNEM DELU. KAKOR SO UGOTOVILI SO DRUŠTVENO DEJAVNOST SPREMLJALE TEŽAVE ZLAS;ri ORGANIZACIJSKEGA IN FI- NANČNEGA ZNAČAJA. SPRIČO TEGA NI BILO MOGOČE URES- NIČITI VSEH SKLEPOV, SPRE- JETIH LETO POPREJ. DA BI MOGLO DRUŠTVO USPEŠNEJE DELOVATI, BI BIK) V TEM LE- TU ZAGOTOVITI VSAJ 300.000 DIN. PO ZELO PLODNI RAZPRA- VI SO UDELEŽENCI SPREJELI PROGRAM LETOŠNJEGA DELA, NA SLIKI: D. DOLŽAN — MALI AKROBATI (RAZSTAVLJENI NA MEDARODMH RAZSTAVAH). OBNOVA POSTAJA MOCNO OBRTNO PODJETJE^ PRVI MILJARDER PRED PETIMI LETI JE IZ BIVSE STANOVANJSKE UPRAVE V CE- LJU ZRASLO KOMUNALNO PODJETJE OBNOVA, KI JE TAKRAT ZDRUŽILA V SVOJEM OKVIRU NAJPOTREBNEJŠE SERVISNE USLUGE. DANES JE TO PODJETJE (SPLOSNO OBRTNO PODJETJE OBNOVA CELJE) PRERASLO TAKRATNE RAZMERE MALIH PO- TREB, ŽE LANI JE POSTALO MILIJARDER V BRUTO PROMETU IN IMA ZAPOSLENIH NAD 450 LJUDI V 13 OBRAČUNSKIH ENOTAH. POTREBE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA SO VODILE POD- JETJE K SPECIALIZACIJI ZA GRADBENO OBRTNA ZAKLJUČNA DE- LA IN SPLOSNO PRENAVLJANJE LOKALOV, OBENEM PA OSTAJA S ŠIROKO RAZVEJANO DEJAVNOSTJO SE VEDNO SERVISNO POD- JETJE ZA HISNE SVETE. Prvotno je bilo podjetje s pavšal- nim obračunom, kar pa nikakor ni zagotavljalo razvoj glede na rastoče celjske potrebe. In prav samouprav- ni organi podjetja so sprožili zahte- vo po prehodu na redni obračun, kar pomeni za obrtno podjetje ekonom- sko stimulacijo. OBNOVA združuje najraznovrst- nejše obrtne dejavnosti, in sicer: gradbeno (za prenovitev lokalov), kamnoseško, terazersko in cementni- narsko dejavnost (za izdelavo beton- skih cevi, žlindrinih votlakov. zrnc, obdelavo naravnih in umetnih ka- mnov, pridobivanje peska in oprav- ljanje vseh terazerskih del), klju- čavničarsko, kleparsko in vodovodno, mizarsko, parketarsko, slikopleskar- sko in črkoslikarsko ter pečarsko de- javnost. Poleg tega ima podjetje lastno žago, ki nudi usluge lokalnim naročnikom, avtopark za lastno upo- rabo ter delavnico za obdelavo pla- stičnih mas. Torej pestra dejavnost, s katero je možno kriti potrebe v sa- mem Celju in njegovi okolici ter kot kaže, tudi drugod, o čemer pač brž- čas odloča kvaliteta dela in ugodna ponudba. Kot tipično obrtno podjetje je vse- kakor zanje bistven kadrovski se- stav, kjer je odločujoče vprašanje ši- rokega profila. Tu so v zadnjih letih uspeli, saj imajo le še četrtino zapo- slenih z ozkim profilom izobrazbe. Prav tu pa lahko iščemo vzroke za visoko večanje storilnosti v zadnjih letih (od 13—15 odstotkov!). Težav jim sicer ne manjka. Zaen- krat imajo delavnice razkropljene po Celju, zato bi radi izgradili nove obrtne delavnice ob Teharski cesti. Potrebovali bi 300 milijonov kratko- ročnih kreditov. Na ta način bi lahko kompletirali celotno težko obrt in po- stavili moderne pogoje za vzdrževa- nje narodnega bogastva (stanovanj- skih in drugih objektov!). Vsekakor se ob tem lahko vprašamo, kam gre- do sredstva, ki se formirajo v obrti, kajti prav bi bilo, če bi se tjakaj tu- di vračala. Pred nedavnim je OBNOVA spre- jela v svoje okrilje še sorodne obrtne dejavnosti prejšnjega centra krajev- nih skupnosti. In kje trenutno opravljajo svojo dejavnost? Imajo nad 60 delovišč. Naštejmo jih samo nekaj: adaptacija v Cinkarni, avto-pralnica Petrol na Ljubljanski cesti, adaptacija počitni- škega doma tovarne emajlirane po- sode v Crikvenici, počitniški dom za- voda za socialno skrbstvo v Baski, avtobusna postajališčča na relaciji Dobrna—Vojnik, dalje v kooperaciji dela na inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani, vsa terazerska in pečar- ska dela v sodelovanju z Vegradom iz Velenja in še in še. Tudi izven meja nudijo svoje uslu- ge. Tako so v dogovoru z Metalko, da bodo v Pragi prevzeli vsa pečar- ska dela na objektih, ki jih bo gra- dila Metalka. In čeprav niso povprečja nikoli preveč zanesljiva, je vendarle omem- be vredno povprečje osebnih dohod- kov,' ki se letos vrti okrog .54 tisoč dinarjev. Podatek o vajencih pa ne priča najbolje za obrtno dejavnost, saj so nam v podjetju zaupali, da bi jih potrebovali več kot jih imajo. Mla- dini je industrija bližja in vabljivej- ša. Rešuje jih to, da v zadnjem času vse več ljudi raznovrstnih poklicev najde tudi pot iz industrije v obrt. UGODiNI REZULTATI Pred dnevi je bila druga seja no- voizvoljene skupščine občine Šent- jur, na kateri so razpravljali tudi o rezultatih poslovanja gospodarskih organizacij v preteklem letu. Iz po- ročil je bilo razvidno, da so rezul- tati, ki so jih posamezne gospodar- ske organizacije dosegle, presegli vsa pričakovanja. Minulo leto pomeni v tem pogledu korak naprej v razvo- ju gospodarstva v občini. Uspešnost samega poslovanja izstopa v pri- merjavi s poslovnimi uspehi pretek- lega leta, saj je celotni dohodek go- spodarskih organizacij porastel sko- raj za 50 odstotkov in je znašal okrog 6 milijard dinarjev. Zaradi ekonomične j šega poslova- nja in počasnejše rasti porabljenih sredstev v strukturi celotnega do- hodka, je neto produkt porastel za 620 milijonov dinarjev. Lani je bila dosežena tudi ugodnejša delitev ne- to produkta med gospodarskimi or- ganizacijami in družbeno skupnost- jo. Sredstva namenjena za sklade, so porasla za približno 200 milijo- nov dinarjev. fs INDUSTRIJA IN TRŽIŠČE REPROMATERIALA KOMU DEVIZE? Nikoli še v naši industriji ni bilo toliko govora in vročičnosti o vpra- šanju reprodukcijskega materiala kot lani in letos, kar je razumljivo, saj je od repromateriala in surovin odvisna kakovost, proizvodnja in za- loženost tržišča. Posebej pa je to važno, ker precej repromateriala in surovin pomeni uvoz. Sicer dobro polovico krije domača proizvodnja, toda v nekaterih vejah gre za odlo- čilne surovine ali reprodukcijski ma- terial: kavčuk, guma, tekstilna indu- strija, usnjarska industrija itd----In uvoz repromateriala je v stalnem po- rastu, saj zavzema v celotnem uvozu skoraj dve tretjini. Poprej ni bilo vprašanja reproma- teriala, šele s sistemom deviznega samofinansiranja (vezanjem uvoza z izvozom!), je problem oskrbljenosti z repromaterialom postal številka ena naše industrije. In posledice? Neka- teri zmanjšujejo proizvodnjo, drugi menjajo asortiman, tretji kakovost itd. In na tržišču se je nenadoma po- javila praznina določenih proizvodov in s tem v zvezi je rasla cena. Raslo je število tožbarjenja med posamez- nimi vejami industrije, zapirala so se tržišča in zaloge v trgovini so se kr- čile. In če pri tem še povemo, da z de- viznimi sredstvi razpolagajo repub- liške gospodarske banke in ne tisti, ki jih ustvarjajo, potem je jasno, da je to še en člćn neusklajenosti več v že tako neenakih pogojih gospodarjenja. Ce govorimo o rešitvi, moramo go- voriti o sporazumu med proizvajalci in potrošniki reprodukcijskega mate- riala in surovin brez posredovanja (banke ali trgovine?). In uvoz re- produkcijskega materiala in suro- vin? Čimprej morajo odločati o de- viznih sredstvih in uvozu tisti, ki ustvarjajo devizna sredstva. Le na ta način bo možno odstraniti številne anomalije, ki namesto enotnega trga ustvarjajo številna različna tržišča. Ko bodo neposredni proizvajalci kot nosilci razširjene reprodukcije raz- polagali z deviznimi sredstvi, ne bo več vprašanje pravočasnega nabav- ljanja reprodukcijskega materiala in surovin in vsekakor bo uvoz racio- nalnejši tako v količinah kot po iz- boru. IMENOVANJA Na zadnji seji celjske občinske skupščine so odborniki sprejeli tudi nekaj predlogov komisije za volitve in imenovanja. Tako so na lastno željo razrešili Pranja Vučanjka kot direktorja Komunalne banke v Celju in ime- novali na to mesto Petra Šprajca, diplomira- nega ekonomista iz Celja. Razen tega so raz- rešili Anico Kukovič kot načelnico oddelka za splošne zadeve pri skupščini občine Celje; za direktorja sklada za šolstvo pa so imenovali VojI(a Simončiča. Končno so imenovali še in- špektorje pri skupščini občine Celje, in sicer dr. Antona Kovača za veterinarskega, inž. Aleksandra Bukanovskega za gradbenega in začasno tudi za elektroenergetskega, zatem Ivana Kendo za urbanističnega, Pavla Javor- nika za komunalnega, Ivana Mravljeta za trž- nega, inž. Marija Stiplovšek za gozdarskega ter StaneU PreloioUui za sanitarnega.. O ŠKROPLJENJU SADNEGA DREVJA V LAsKI OBCiNI MALOMARNOST v občini Laško so v pretekih letih, ko so obstajale poleg kmetijske zadruge v Jurklo- štru, Rečici in Rimskih Toplicah v pogledu kmetijske pospeševalne in zaščitne službe napravii znatno več kot sedaj. Kmetijski pospeševalni odseki pri teh za- drugah so bili bliže kmetijskih proizvajalcev, zato so se vsak dan srečavali s kmetijskimi probemi in jih aktivneje reševali. Ti odseki so prišli do izraza prav pri zaščiti rastlin ozi- roma škropljenju sadnega drevja, zato v pre- teklih letih za nobeno kmetijsko zadrugo škropljenje sadnega drevja ni bil problem. Po združitvi kmetijskih zadrug v eno kme- tijsko zadrugo s sedežem v Laškem je pri- čelo delo zaščitne službe iz leta v leto naza- dovati. Ob sami združitvi zadrug so bila kme- tijskim proizvajalcem sicer dana zagotovila, da pomen kmetijske pospeševalne in zaščitne službe r.L' bo zmanjšan, temveč bo ta služba spričo razpoložljivega strojnega parka še bolj učinkovita in cenejša. Zal pa se ta zagotovi- la niso uresničila. Delo okrog zaščitne službe se je iz leta v leto zoževalo, tako da kme- tijski strokovnjaki pospeševalne službe v preteklem, niti v letošnjem letu sploh niso smatrali za potreb- no, da bi izvedli škropljenje sadne- ga drevja. Ta akcija ne bi smela izo- stati vsaj pri tistih sadjerejcih, ki nimajo svojih lastnih škropilnic in so bili zainteresirani, da se njihovo sadno drevje poškropi. Res, da je za kmetijsko zadrugo škropljenje sadnega drevja nedonos- na dejavnost, vendar se ob ugodni sadni letini lahko prav bogato po- plača. Kmetijska zadruga bi morda lahko v tem primeru uporabila tudi del čistega dobička, ki ga je ustva- rila z odkupom živine in s tem po- cenila vsaj kooperantom uslugo škropljenja. Ker je občinska skupščin^ že pred leti sprejela tudi odlok o zaščiti ra- stlin, se vsiljuje vprašanje čemu ta- ki odloki, ki jih nihče ne izvaja? Če bi na višino osebnega dohodka uslužbencev kmetijske pospeševalne službe pri KZ Laško vplivalo tudi škropljenje sadnega drevja, potem bi v tem primeru po vsej verjetno- sti ta služba škropljenja sadnega drevja ne zanemarila oziroma opu- stila. ' Ker se zamujeno za letos res ne da popraviti, želimo, da se pomenu sadnega drevja v bodoče posveti več pozornosti. Sporedno s tem bo nujno naida- Ijevati tudi z že pred leti začeto ak- cijo asanacije starih sadovnjakov, ki ni bila izvedena do kraja. Zato želimo, da bi kmetijsko pospeševal- na služba v pogledu nadaljnega raz- voja sadjarstva upoštevala tudi nuj- ne ukrepe, ki jih bo izvesti v zaščito in obnovo starih sadovnjakov. LETOŠNJA POMLAD JE DOKAJ POZNA. NEDAVNI SNEG LN HLAD, OBILICA PADAVIN, VSE TO JE ZADRŽALO PREBUJANJE NARAVE IN PRAV TAKO TUDI POLJSKA DELA. ZATO NI NIC ČUDNEGA, čE SO KMETJE ŠE- LE PRED DNEVI POHITELI S POLJSKIMI DELI. POSNETEK KAŽE POBOČJA POD SVETINO. FOTO: DAVID veCje štipendije Komisija za štipendije pri skup- ščini občine Laško je že v pretek- lem letu dvignila višino štipendij, vendar je bilo to zvišanje le mini- malno. Sredstva v višini 2 milijona 900 tisoč dinarjev so spričo velikega števila štipendistov dovoljevala šti- pendije le največ do 12.000 dinarjev. Spričo porasta potreb štipendi- stov je skupščina občine Laško za- gotovila v letošnjem proračunu za potrebe štipendistov preko 6,000.000 din. Komisija za štipendije je spre- jela tudi dodatna določila v pravil- niku o koriščenju sredstev za šti- pendije, kar je omogočilo, da so le- tos lahko vsem štipendistom znatno povečali štipendije. Tako je sedaj glavni kriterij pri določanju višine štipendije prav socialno gmotno stanje štipendista; so primeri, ko prejme štipendist tudi do 32.006 din štipendije. V ostalem pa je letošnje povprečje štipendij za višje in viso- ke šole 24.100 din in za srednje 12.200 din. Z novo določitvijo štipen- dij je komisija za štipendije pri skupščini občine Laške približala vi- šino štipendij štipendijam, ki jih "dajejo gospodarske organizacije, s čimer je opravila velike razlike, ki so se vseskozi pojavljale med šti- pendisti občine in štipendisti gospo-, darskih organizacij. .....T..K., PRVO MEDOBČINSKO POSVETOVANJE V CELJU o sofinanciranju Na pobudo predsednika celjske ob- činske skupščine MARJANA UCA- KARJA je bilo 29. aprila v Celju pr- vo posvetovanje o medobčinskem so- delovan.ju. Na posvetovanju so raz- pravljali o financiranju nekaterih kulturnih ustanov v Celju, ki imajo širši medobčinski značaj. Posvetova- nja so se udeležili predstavniki vseh občinskih skupščin s področja bivše- ga celjskega okraja razen iz Slov. Konjic, Šentjurja in Šmarja. Navzo- či so bili tudi predstavniki vseh za- interesiranih ustanov. Tov. Marjan Učakar je uvodoma poudaril, naj bi bila taka posveto- vanja v bodoče, stalna oblika sodelo- vanja in dogovarjanja med občinami o problemih, ki so skupni za več ob- čin. Posvetovanja naj bi bila vsak mesec in vsakikrat v drugi občini. Na tem posvetovanju so obširno in temeljito proučili probleme in spre- jeli tudi ustrezne zaključke le za Celjski tednik ter Slovensko ljudsko gledališče v Celju. (Nadaljevanje na 4. strani) BESEDA OBČANOV ZAPOSTAVLJENOST ALI MALOMARVOST Prebivalci Miklavškega hriba, Lise, Koš- nice in številni vsakodnevni izletniki se ne morejo načuditi temu, kako iz let^ v leto bolj propada nekoč lepa in dobro oskrbovana cesta na Miklavški hrib. Postavlja se vprašanje ali so sredstva s katerimi razpolaga Komunalno podjet- je Ceste in kanalizacije pravilno razpo-~ rejena na cestnem območju, ali pa je že v naprej določano, da se ceste na posa- meznih področjih ne bodo vzdrževale. Takšni občutki se porajajo še predvsem zaradi tega, ker v konkretnem primeru (cesta na Miklavški hrib), prebivalci ni- so videli cestarja že več mesecev. Pri tem je potrebno povedati še to, da je cesta v tako slabem stanju,, da bo po prvem večjem dežju popolnoma neprevozna, saj je že zdaj na eni strani zasuta, na enem odseku se je del ceste udri in upravičen je strah prebivalcev, da bodo morali tudi letošje leto svoje potrebščine v celoti znositi na hrbtih (kurjava, prevozi itd.). Prebivalci tega področja upravičeno pri- čakujejo, da bo Komunalno podjetje Ce- ste in kanalizacije te pripombe upošteva- lo in rešilo, kar se na tej cesti še rešiti da. Zanimivo je, da običajno pri manjši okvari vedno čakamo, da se škoda še po- veča in, da nato odštejemo veliko več kot bi bilo treba (to je bilo na cesti na Mi- klavški hrib lansko teto), nato pa tarna- mo^.da ni sredstev za normalno vzdrže- vanje. Cesta je sedaj nezavarovana, saj je največji del smrekove ograje zob časa že podrl, kanali so zasuti in ob deževju dere voda vsevprek, prečni leseni prago- vi so trhli in nikoli očiščeni, skratka, ce- sta je v nezavidnem stanju. Cesta je precej obremenjena, mnogo delavcev hodi na delo ponoči in, če cesta ni razsvetljena (o tem so prebivalci raz- pravljali na neštetih zborih občanov več kot deset let), je nujno potrebito, da se jo vsaj toliko vzdržuje, da bo hoja po njej vsaj delno varna. RIBIC FRANC mlajši Celje, Maistrova 16 TELEGRAM POTOVAL \\ CR Tov. Fani Pavlic, Celje, Jakopičeva 4 je dne 23. aprila letos poročala o telegra- mu, ki je potoval 44 ur. Čeprav se stri- njamo s kritiko, na osnovi katere bi naj bila kvaliteta dela boljša, smatramo, da mora biti ista konstruktivna, kar pa ne velja za navedeno objavo. Sporni telegram je bil res oddan v Celju v soboto ob 18.44 uri, ker pa ima pošta Planina pri Sevnici delovni čas od b.OO do 15.00, ob edeljah pa nima uradnih ur, je bila odpošiljateljica opo- zorjena na delovni čas pošte, ter je toza- devno pripombo tudi lastnoročno podpi- sala na hrbtni strani telegrama. Pošta Pla- nina pri Sevnici je moraJa najti poseb- nega sla, ker se naslovnik nahaja v šir- šem dostavnem področju fiošte, kjer se ne vrši dostava telegramov s poštnim do- stavljačem. V skladu' s PTT tarifo je bilo odpo- šiljateljici zaračunano i>i posebnemu slu izplačatio 500 dinarjev, naslovnica telegra- ma pa je po izjavi, katero je dala uprav- niku pošte Planina pri Sevnici posebne- mu slu samovoljno dala še 300 dinarjev, torej tega ni zaračunala pošta. Pošta Pla- nina pri Sevnici je sprejela sporni tele- gram v ponedeljek ob 08.10. Telegram to- rej ni potoval 44 ur, temveč je od pre- vzema (kar bi bilo lahko tudi v ponede- ljek ob 8.00 in na kar je bila pošiljateljica opozorjena) do vročitve v širšem dostav- em področju potreboval 6 ur in 30 minut. Podjetje za PTT promet ■ Celje ...IN N JEN O D M E V MOZIKJE • ŠMARJE • ŽALEC • MOZIRJE • l§ M AR JE • ŽALEC • MOZIRJE • ŠMARJE • ŽALEC • MOZIRJE • ŠMARJE • ŽALE Vizke družinske invalidnine LANI SO V MOZIRSKI OBCINI PORABILI ZA INVALIDSKO VARSTVO 36 MILIJONOV. V MOZIRSKI OBCINI JE 7 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZVVI S 427 ČLANOV. PRED NEDAVNIM SO SE DELEGATI VSEH KRAJEV- NIH ORGANIZACIJ ZBRALI NA REDNI LETNI SKUPŠČINI. UGOTO- VILI SO, DA SO V PRETEKLEM LETU REŠILI ŠTEVILNE PERECE SOCIALNE PROBLEME INVALIDOV. Vodstvo občinske organizacije je Jani učinkovito nudilo pomoč član- stvu pri uveljavljanju splošnega in- validskega dodatka. Tudi krajevne organizacije so v tej smeri mnogo storile. V lanskem letu so v mozir- ski občini porabili 36 milijonov din za invalidsko varstvo. Sredstva kljub temu niso zadostovala, da bi bili invalidi gmotno preskrbljeni. Delegati so še posebej opozorili na zelo nizko družinsko invalidnino in na invalidnino osebnih invalidov z nižjim odstotkom invalidnosti. Pou- darili so, da so v prvih letih po osvo- boditvi imeli invalidnino za prizna- nje, medtem ko je danes v mnogih primerih, zlasti pri težjih invalidih, sredstvo za preživljanje. Organizacija je skrbela tudi za otroke padlih borcev in umrlih ter socialno ogroženih osebnih VVI. Vseh otrok je v občini 35, od teh še večina obiskuje šolo in prejema tudi posebni invalidski dodatek. Na top- liškem zdravljenju je bilo lani 12 invalidskih upravičencev, medtem ko je bilo na brezplačnem oddihu v Rovinju 10 članov. Pri zaposlova- nju invalidov in otrok invalidov ter padlih borcev NOV lani -niso imeli posebnih težav. Bolj počasi pa rešu- jejo stanovanjske probleme. Ob koncu so delegati sprejeli sklep, da se organizacija ZVVI v ce- loti priključi občinskemu zdrviženju ZB NOV in da se za vse tri doseda- nje organizacije, to je: ZB NOV, ZVVI in ZROP ustanovi enotno taj- ništvo, ki bo skrbelo za reševanje vseh vprašanj bivših borcev in upravno vodilo organizacijo. Organizacija ZVVI bo tudi aktivno sodelovala v letošnjih proslavah ob 20. obletnici osvoboditve. -er VIDEN NAPREDEK Žalska politična sola je od leta 1959, ko je imela samo en oddelek, do danes, ko jih ima že šest, vidno napredovala., V tem času jo je obi- skovalo preko 400 slušateljev. Vsi oddelki so specializirani, trije pa so bili v delovnih organizacijah. Tako so samo za svoje kadre organizirali politično šolo v kmetijskem kombi- natu, tovarni nogavic v Polzeli in tekstilni tovarni v Preboldu. Sicer pa so imeli svoje oddelke mladinci, sindikalni funkcionarji in kadri iz prosvetnih ter družbenih služb. Najbolj so se angažirale pri sesta- vi programa ideološke komisije ob- činskih komitejev ZK in ZMS ter občinski sindikalni svet; njihov kon- cept je bil, naj bo politična šola os- nova za vse nadaljnje izobraževanje ter družbeno delo. Dve tretjini programa sta bili v vseh oddelkih enaki, medtem ko je bila ena specializirana. Da bi slu- šatelje čim bolj uvedli v praktično delo, so ob zaključku pisali semi- narske naloge, ki so jih delali pod vodstvom mentorjev. Mnoge izmed teh nalog bodo služile delovnim in političnim organizacijam pri reše- vanju njihovih problemov. Predavalo je preko 30 predavate- ljev; posamezne teme so predavali strokovnjaki iz Ljubljane. D. F. TRGOVINA V PODČETRTKU . Prebivalci Podčetrtka se že dolgo trudijo, da bi bil njihov' kraj kar najbolje urejen. Pred nedavnim so uredili cestno razsvetljavo, za kate- ro so s prostovoljnimi deli prispevali velik del sredstev. Dolgoletna želja občanov je tudi nov trgovski lokal, ker sedanji ne ustreza, saj ga je ob- činska sanitarna inšpekcija že ho- tela zapreti. Lokal je last šmarskega trgovske- ga podjetja Jelša, ki pa zaradi grad- nje nove veleblagovnice v Rogaški Slatini in rekonstrukcije prodajal- ne v Šmarju nima zadostnih sred- stev, zato kljub obljubam v Podče- trtku letos ne bodo začeli z gradnjo. Občanom je'podjetje obljubilo da bodo z gradnjo končno pričeli pri- hodnje leto, ko bodo z gradnjo ro- gaške veleblagovnice končali. LAMI USPELO DELO PRED KRATKIM JE BILA V MOZIRJU OBČINSKA SKUPŠČINA ZROP, NA KATERI SO PREGLEDALI DELO V LANSKEM LETU IN SPREJELI NACRT ZA PRIHODNJE. V OBCINI JE 6 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZROP, V KATERE SO VKLJUČENI SKORAJ VSI RE- ZERVNI OFICIRJI IN PODOFICl^JI. Organizacija je tudi lani posvetila glavno skrb strokovnemu izpopol- njevanju svojih članov na raznih predavanjih, seminarjih, tehničnih zborih in pri reševanju taktičnih nalog. Ta čas se članom računa, ko da so na vojaških vajah. Pokazalo pa se je, da nekateri člani izostaja- jo od raznih predavanj in to največ iz osebnih razlogov. Učni program je predvideval več strokovnih predavanj, taktično-teh- riični zbor, testiranje, orientacijsko- patrolni pohod ter individualni štu- dij s pomočjo primernih publikacij. Učni program so v glavnem realizi- rali. Rezultat učenja se je pokazal pri testiranju. Resnici na ljubo je treba povedati,\da je pri tej akciji del članstva pokazal nedisciplino in so zato morali testiranje ponekod večkrat ponoviti. Testiranja se je udeležilo 70 odstotkov vseh članov. Od teh je doseglo 77 odstotkov pozi- tiven uspeh, ostali pa ne. Najboljšo udeležbo na testiranju je dosegla krajevna organizacija ZROP Mozir- je, najslabšo pa Nazarje. V počastitev 4. julija je združenje organiziralo tekmovanje v strelja- nju z malokalibrsko puško. Tekmo- vale so vse ekipe krajevnih organi- zacij ZROP. Sodelovalo je tudi pri izvedbi lanskoletne proslave v po- častitev 20. obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Zaradi znanja in aktivnosti v izvajanju predvojaške vzgoje je napredovalo 7 rezervnih oficirjev in 1 rez. pod- oficir. Za obrambno vzgojo prebivalstva so priredili več predavanj. Po šolah je bilo 32 predavanj o dogodkih iz NOB. S pomočjo ostalih družbeno političnih organizacij so priredili številne proslave v počastitev 22. de- cembra — dneva JLA. Obiskali pa so tudi graničarje v Logarski dolini. Več rezervnih oficirjev in podoficir- jev se je udeležilo taborenja odreda . predv9j aške vzgo j e. -er DVE ŠTAFETI MLADOSTI Občinski komite Zveze mladine v mozirski občini bo v sodelovanju z ostalimi družbeno političnimi orga- nizacijami organiziral medobčinsko štafeto mladosti, ki bo krenila z Okrešlja 11. maja. Od tam pa do Planinskega doma v Logarski dolini,, kjer bo prenočila, jo bodo nosili planinci, naslednjega dne pa jo bo- do nosili mozirski mladinci preko Mozirja in jo v Žalcu predali mla- dini žalske občine. Prav tako pa bo krenila štafeta mladosti tudi s Cerijivca, in sicer 12. maja ter bo tekla po Zadrečki dolini in se v Nazarju priključila medobčinski štafeti. V obeh štafetah bodo sodelovali pionirji, mladinci, gasilci, člani dfu- štva »Partizan« in. avto-moto dru- štva, v Logarski dolini pa tudi pri- padniki JLA. •er I lastnimi rokami v zaselku Hajnsko, ki leži med Mcstinjcm in Pristavo, občani v po- poldanskih urah delajo avtobusno postajališče..Na enem izmed zadnjih zJDorov volivcev so sprejeli sklep, da si postajališče uredijo sami ter tako skrajšajo pot občanom, ki prihajajo z okoliških hribov na avtobus v Me- stinje ali Pristavo. Zemljišče za po- stajališče je prispeval vaščan, .-za prevoze gradbenega materiala pa so poskrbeli občani. KONČNO EIEKTRIKA y Ravnem Cerju jc po hudih str- minah nametanih nekaj hiš, vendar občani kljub temu žele elektriko. Občani so s prostovoljnimi deli že ^nogo prispevali, da bi končno le ^^svetila tudi v njihovem zaselku ^''cktrična luč. Že pred osmimi leti ■"^o postavili drogove za vod od Stoj- l'cga sela do Ravnega Cerja. Končno skupščina zagotovila sredstva za nakup žice, tako da bo letos le za- svetila elektrika. . Tudi v Logu pod Macljem bodo 'ctos dobili elektriko. Občani bodo ^ami prispevali drogove ter opravili Vsa dela, ki ne zahtevajo strokovno- sti, vendar bo kljub temu še po- ^^^onih deset milijonov dinarjev. 27 ^pspodinjstev, kolikor jih je pred- videno, da bodo dobila elektriko je Ijamreč zelo oddaljenih drugo od r^ugega, potrebno je preko 8 kilo- metrov električnega omrežja, brez Klavnega voda. Javna pionirska oddaja Pred dnevi je bila v Mozirju v na- bito polni kino-dvorani zelo uspela javna pionirska oddaja pod naslo- vom »Poznaš jpionirsko in mladin- sko organizacijo?« Oddaja sodi v okvir letošnjih Jugoslovanskih pio- nirskih iger v počastitev 20. obletni- ce osvoboditve Judoslavije. Tekmo- vanje sta organizirala pionirska ko- misija in občinski komite ZMS Mo- zirje. Z izločilnimi tekmovanji so naj- prej začeli po razredih vseh šol mo- zirske občine. Temu je nato sledilo tekmovanje po vseh pionirskih odre- dih. Tekmovanje je bilq razdeljeno v štiri težavnostne stopnje. V treh so nastopili pionirji, v zadnji četrti, pa mladinci. Na predtekmovanjih je sodelovalo nad 500 pionirjev in mladincev, še posebej je treba pou- dariti, da so se za tekmovanje pri- pravljali v prostem času. Na nedeljski zaključni predstavi je nastopilo 40 ekip, ki so zmagale na odrednih tekmovanjih. Zastopa- ne so bile vse šole v občini. Vsaka ekipa je štela tri člane. Poudariti moramo, da je večina nastopajočih ekip pokazala solidno znanje o pio- nirski in mladinskih organizaciji. Gledalci so vsako ekipo vzpodbujali in za pravilne odgovore so bili rado- darni z aplavzom. V prvi težavnostni stopnji, ki so jo sestavljali pionirji prvega in dru- gega razreda in drugi, ki so jo se- stavljali iz tretjega in četrtega raz- reda, so obe prvi mesti zasedli pio- nirji osnovne šole Šmartno ob Dre- ti. V tretji težavnostni stopnji, ki so jo sestavljali pionirji 5., 6. in 7. raz- reda in četrti, ki so jo sestavljali mladinci in mladinke 8. razreda, pa se obe prvi mesti zasedli pionirji in mladinci osnovne šole Mozirje. Vse zmagovalne ekipe so se plasirale v nadaljnje tekmovanje za izbor ekip za republiško tekmovanje. Ekipe vseh težavnostnih stopenj, ki so za- sedle od prvega do četrtega mesta, so prejele lepe praktične nagrade. Nadvse uspelo tekmovanje so po- živeli instrumentalni ansambli pio- nirjev in mladine iz mozirske obči- ne. Nastopili so: Veseli planinci iz Luč, instrumentalna ansambla iz Mozirja in Solčave, harmonikarji iz Ljubnega ob Savinji in folklorna skupina iz Gornjega grada. ' '^^'^ -er JAKA SLOKAN »PROKLETI KRANJCI NAJBO- LJŠO NJIVO NAM BO POKVA- RIL ZA HMELJ!« Zadnjič sem zaključil s trditvi- jo, da so že takrat — leta 1934 — protestirali proti »poskusom ti- stih, ki bi radi proglasili grajske- ga kaplana Petra Hornesa za dobrotnika Savinjske doline«... Kdo? Okvir »zanohtnic« mi ne dopu- šča nadrobne razlage, zavoljo te- ga naj za zdaj zadostuje prav ta kratek oris tedanjih razmer, o katerih sta odločali pač najmoč- nejši takratni stranki, z vulgarno označbo »klerikalci« in »liberal- ci«. To zares grobo označbo naj mi cenjene bralke in dragi bral- ci tako dobrohotno oproste, ka- kor sem jo zapisal le z dobrim namenom, da me bodo razumeli prav vsi! Od 9. maja 1930 — torej pred 35. leti — pa do 12. januarja 1934 je izhajal v Celju (!) SLOVEN- SKI HMELJAR, s podnaslovom »Glasilo 'Hmeljarskega društva' za Slovenijo«. Odtlej naprej je ta list spremenil samo podnaslov v »Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo«. Zakaj? Vmes so namreč začeli dviga- ti glave »žalski trzani« ... Povest bi se le preveč zamotala zavoljo tega le tako-le: S 1. januarjem 1934 je začel izhajati povsem novi HMELJARSKI VESTNIK s pod- naslovom »Glasilo 'Hmeljarskega društva' za Slovenijo v ŽALCU«. Toda celjski pobudnik prvega lista, SLOVENSKEGA HME- LJARJA, ni vrgel puške v koru- zo, nadaljeval je — do stvarne aU bolje povedano do politične zmage... Kako? •Od začetka leta 1934 pa do 12. maja 1937 — torej skoraj natanč- no pred 28. leti — so savinjski hmeljarji »gleštah« (=premogU) kar dva hmeljarska strokovna li- sta; prvega je tiskala (nekdanja) MOHORJEVA, drugega pa (prav tako nekdanja) ZVEZNA TL SKARNA. O sodelavcih bom mo- ral kdaj pozneje kaj več spre- govoriti. Kaj pa sredstva? Posamezni izvod je stal 1 dinar. Člani HME- LJARSKEGA DRUŠTVA so list prejemali celo brezplačno. Nakla- da se je sukala pri obeh »tam okrog 1000«. Vprašanje je kakor na dlani: | »Od kod tolikšna vztrajnost? Tekma! Da in zopet da! Neu- smiljena tekpia med dvema ta- boroma ... Kar poglejmo malo natančneje gornji ponatis »glave« HMELJAR- SKEGA VESTNIKA! V desnem kotu zgoraj je naslov župnika v Šempetru v Savinjski dolini, ki je nalašč p)oslan list zavrnil z vso ihto z energičnim: »NE SPREJ- ME. Nazaj v Žalec!« — Kljub temu ga je »še in še« prejemal! Dr Ivan Jančič je predstavljal v Savinjski dolini več kot polsto- letja — umrl je pred leti — naj- izrazitejši steber tiste sile, zoper katero so se »nekateri žalski trza- ni« borili z neizmenično srečo. Zavoljo tega so mu »nagajali« s pošiljanjem »svojega lista« ... No, o župniku iz osrednje savinj- ske fare nameravam tako ali ta- ko še obdelati primerno poglavje v svojih (prihodnjih) HMELJAR- SKIH GAJŽLAH, zakaj dejstvo je, da je zapustil za sabo »ogle- dalo svoji dobi«, ki je sicer ne- usmiljeno njegovo, vendar pre- zgovorno, da bi lahko šel mimo — objektivni zgodovinar SA- VINJSKE HMELJARIJE. Skok nazaj k »politični« zmagi celjskega pobudnika »prvtga slo- venskega strokovnega lista za hmeljarstvo«! Ban Marko Natlačen je »po sili politični« razveljavil vse sklepe »Hmeljarskega društva« za več kot dve leti nazaj! »Nekateri žal- ski tržani« so ob podpori svoje stranke razlili precej črnila, od takratnega notranjega (beograj- skega) ministrstva celo od ta- kratnega DRŽAVNEGA SVETA — in — DOBRO PREBERITE! — »zmagali«! DRŽAVNI SVET je oba predhodna upravna akta (ljubljanske banske uprave in notranjega ministrstva) — raz- veljavil. VINJETA: J. H. JAKI PRVO MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V CELJU O sofinanciranju (Nadaljevanje z 2. strani) že med 10. in 15. majem bodo obravnavali še obe knjižnici, muzej in zavod za spome- niško varstvo. Ko so razpravljali o medobči.nskem financi- ranju, so ugotovili, da v letošnjem letu ne bo možno v tem pogledu napraviti bistvenih pre- mikov, ker so občinska proračunska sredstva že. razdeljena. Za drugo leto pa se bodo še letos pogovarjali, katere kulturne institucije bodo občine financirale. Pri tem so menili, da se bo z medobčinskim sodelovanjem okre- pilo tudi družbeno upravljanje v teh institu- cijah, kar bo vplivalo na programe dela ter na njih nadaljnji razvoj. jCeljski tednik je po vsebini in razširjenosti brez dvoma opravičil svoj obstoj, saj je že ciokaj globoko zakoreninjen pri ljudeh na po- dročju ožje in širše celjske regije. Naklada lista je narasla na 17 do 18 tisoč izvodov. Ce upoštevamo, da v družini prebirajo list pov- prečno štirje, pridemo do razveseljive ugoto- vitve — list bere nad 70 tisoč ljudi. List je torej postal že tako pomemben družbeni čini- telj, ki ga ne kaže prezreti, ko v občinah raz- porejajo sredstva za financiranje družbenih dejavnosti. List potrebuje za letošnje leto 41 milijonov din, zagotovljenih pa ima doslej od občin le 23,6 milijonov din. Če bi pri tem ostalo, bi bil orgo- žen njegov nadaljnji obstoj in raz- voj. Zato )so na posvetu menili vsi predstavniki občin (razen velenjske- ga), da je treba lokalni list financi- rati iz občinskih sredstev. Če tega ne bo, bo list po obsegu in vsebini nujno nazadoval, kar v nobenem primeru ne bi smeli dopustiti. Na posvetu so menili, da finančno stanje gledališča ne zagotovlja sti- mulativnega nagrajevanja, zato pa igralci odhajajo drugam, kjer so boljši pogoji. Letos je namenila celjska občina gledališču iz prora- čuna 80 milijonov din. Če odštejemo 10 "o proračunsko rezervo, ostane 72 milijonov din. Od tega gre 72 mili- jonov din za osebne dohodke, tako da za funkcionalne izdatke ne osta- ne skoraj nič. Stanje je že skoraj postalo nevzdržno, saj se v gledali- šču borijo za obstoj, namesto da bi se poglabljali v repertoarno dejav- nost. Ker gledališče ni namenjeno samo sebi, so menili, da ga ne moremo še naprej j;)ustiti v takem stanju, ki se žal iz leta v leto še slabša, kljub ob- ljubam, da bo bolje. Sedaj ima gle- dališče 3 milijone din deficita. Ra- čunajo, da bodo 2 milijona dobili za gostovanja iz republiških sredstev, nekaj bodo krili z grajskimi igrami, nekaj pa bi naj prispevale za gosto- vanja tudi občine. Za letos še raču- najo, da bodo ob sodelovanju občin deficit le pokrili. -ma 2RTVE PROMETA ZALETEL SE JE Po cqsti prvega reda iz Vojnika proti Ceju je vozil voznik tovornega avtomobi- la LJ 89-90 MARTIN RIBIC, doma iz Pod- Ijubelja pri Tržiču. V Smarjeti pri Celju je dohitel konjsko vprego ter jo poskusil prehiteti, vendar mu to zaradi kolone na- sproti vozečih vozil ni uspelo, zato je za- čel zavirati. Za njegovim vozilom je v prekratki razdalji upravljal VILIBALD HERICKO tovorni avtomobil MB 140-17. Kljub zaviranju je trčil v sprednje vozilo in s tem povzročil 300 tisoč dinarjev ma- terialne škode. PADEL S KOLESOM Po vožnji s kolesom po Planinskem klancu v bližini Planine pri Šentjurju je padel JOSIP VEŠLIGAJ, doma iz Mišjega dola pri Jurkloštru. Utrpel je hude te- lesne poškodbe, saj je dobil pretres mož- ganov, prelom dlančnih kosti na desni roki ter rane po glavi in levi roki. Pre- peljali so ga v celjsko bolnišnico. TRČENJE NA ŽELEZNIŠKEM PRELAZU Na nezavarovanem železniškem prela- zu rudniške železniške proge v Brestani- ci se je pred dnevi pripetila težka pro- metna nesreča. Voznik tovornega avtomo- bila CE 71-45 ALOJZ ŽAJBER je izsilje- val prednost pred rudniško lokomotivo. Lokomotiva, ki je vlekla enajst s premo- gom naloženih vagonov prekucnikov, je trčila v sredino tovornega avtomobila, ga prevrnila in rinila še več metrov po tirih. Na avtomobilu in lokomotivi je za 1,500.000 dinarjev škode. NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI Na križišču Čopove in Trubarjeve ulice v Celju se je pripetila prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa CE 15-034 FRANC LORGER, doma iz Celja, pripe- ljal v križišče, ne da bi upošteval pred- nost voznika osebnega avtomobila. Prišlo je do trčenja, pri čemer je motorist utr- pel pretres možganov. Na vozilih je za 250 tisoč dinarjev škode. VINJEN MOTORIST V VPREGO Po cesti tretjega reda iz Vitanja proti Strmcu je voznik volovske vprege ANTON ZALOŽNIK vodil vprego pravilno po des- ni strani cestišča. Po sredini mu je pri- peljal nasproti vinjen voznik motornega kolesa CE 12-714 ANTON FIJAVŽ, doma iz Lubnice pri Vitanju in se zaletel v sprednji del voza. Motorist je nezavesten obležal pod nogami volov. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil pretres možganov, si zlomil prsno kost ter ranil po obrazu. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Po cesti IV. reda v Bevčah pri Velenju je voznik osebnega avtomobila LJ 65-90 ALBIN MARHAT, doma iz Šaleka, na bla- gem ovinku prehiteval drugo vozilo in pri Icm zavozil na skrajni levi rob cestišča. Da bi uravnal vozilo, je zavil na desno Icr se prevrnil na streho in nato na des- ni bok. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja. TRČIL V OBCESTNI KAMEN Med Jagnjenico in Radečami se je pri- petila prometna nesreča, ko jc mopedist ALOJZ RAVTAR, doma iz Radeč trčil v obcestni kamen. Po izjavi mopedista je do nesreče prišlo pri srečevanju z moto- ristom JOŽETOM KNEZOM, ki ni zasen- čil luči. Mopedist je trčil v obcestni ka- men in iitrpel žlom" dćsne rtadlehthice. Motorist ni hotel prijaviti nesrečo var- nostnim organom in se je po nesreči od- pejal neznano kam. Poškodovanega mo- pedista so prepeljali v celjsko bolnišni- co. MOPEDIST TRČIL V PEŠCA V Brestanici sta šla po desnem robu cestišča vinjena pešca JOŽE REBERšAK in AVGUST ŽIBRET. Za njim je pripe- ljal mopedist SREČKO LETONJA, doma iz Senovega ter pri prehitevanju zadel Žiberta, tako da sta oba padla po cesti- šču. Mopedist je obležal nezavesten. Po nudeni pn,'i pomoči v senovškem zdrav- stvenem domu so ga v kritičnem stanju prepeljali v novomeško bolnišnico. Obe- ma so odvzeli kri za preiskavo. TRČILA S TOVORNIMI VOZILI Na cesti iz Sevnice proti Planini sta trčila tovorna avtomobila CE 90-27, ki ga je upravljal HUGO SALOBIR in CE 90-20, ki ga je upravljal voznik SLAVKO BOM- BAC. imenovana sta se srečala na nepre- glednem ovinku ter zaradi prekratke raz- dalje, kljub zaviranju trčila. Na vozilih ie /a 350 tisoč dinarjev škode. VOZILA PO SREDINI CESTIŠČA Na cesti I. reda v Ivenci pri Vojniku je prišlo do trčenja, ko je voznica oseb- nega avtomobila MB 150-73 MARIJA LOT- RTČ iz Maribora vozila po sredini cesti- šča. Iz konjiške smeri je nasproti pripe- ljal voznik osebnega avtomobila LJ 14742 ALOJZ SRAKA. Prišlo je do trčenja, pri katerem je voznica utrpela težje poškod- be po prsnem košu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. Na vozilih je za 600 tisoč dinarjev škode. PREVRNIL SE S CESTIŠČA .Med vožnjo i/. Sevnice proti Lisci je vo/.nik ANTON GLl^ISEK z vozilom LJ 202-71 zavozil na skrajni rob cestišča, za- del v 80 centimetrov visok obcestni ka- men, ga podrl in se nato z vozilom ne- kajkrat prevrnil ter končno na strehi pri- stal ob bukovem deblu, 14 metrov od ce- stišča. Voznik se je pri nesreči lažje po- škodoval, na vozilu pa je za 500 tisoč di- narjev škode. MED VOŽNJO ZASPAL Pred dnevi se je v Škofji vasi pripeti- la prometna nesreča, ko je voznik oseb- |nega avtomobila CE 91-7.5 VIKTOR KO- TLAR, doma iz Celja, med vožnjo zaspal- Ko je prevozil dvojni ovinek v Škofji va- si, se je zaletel v telefonski drog in se prevrnil na cesto. Na vozilu je za 400 ti- soč dinarjev škode. TEMELJNI ZAKON O VARNOSTI PROMETA KORENITE SPREMEMBE NOVI PREDPISI NALAGAJO KRŠILCEM VISOKE DENARNE KAZNI O POGOJIH ZA DELO VOZNIKOV. NOVI ZAKON DOLOCA TUDI UKREPE PROTI KOLESARJEM — KRŠILCEM. VPREZNA VOZILA MORAJO BITI BOLJ OPREMLJENA. PESCI IZVEN NASELIJ MORA- JO HODITI PO LEVI STRANI CESTISCA. Pisali smo že o novih določilih za voznike motornih vozil, o največji dovoljeni hitrosti in varnostni razda- lji med vožnjo ter o ustavljanju in parkiranju vozil. Danes bi navedli , nekaj novosti iz določil za delovne pogoje voznikov, o peščic, vožnji s kolesi in o opremi vprežnih vozil ter koles. POGOJI ZA DELO VOZNIKOV 135. člen Temeljnega zakona o var- nosti prometa na javnih cestah citira, da voznik, ki vozi tovorno motorno vozilo s skupno dovoljeno težo nad 3500 kilogramov, ali vozi avtobus, ne sme voziti brez presledkov dalj kot 5 ur. Za vožnjo brez presledkov se smatra vožnja, med katero voznik hi počival. Skupno trajanje vožnje z vozilom ne sme v času 24 ur pre- segati 9 ur dejanske vožnje. Ce na- rava dela ali druge okoliščine ter- jajo, da traja vožnja dalj časa, mora biti na vozilu drug voznik, ki od ča- sa do časa nadomesti prvega voznika pri vožnji. Naslednji člen pa pravi, da mora imeti voznik, ki vozi vozila iz pr- vega odstavka 135. člena tega zako- na, Vsakih 24 ur, računano od za- četka njegovega delovnega dne, naj- manj 10 ur nepretrganega počitka. Počitek sme trajati tudi manj, ven- dar ne manj kot 8 ur, toda le v pri- meru, če se med vožnjo voznika me- njata in če je na vozilu urejeno leži- šče, ki omogoča enemu od njiju, da počiva leže. Kazenske določbe citirajo, da se z denarno kaznijo od 50 tisoč do mili- jon dinarjev kaznuje za prekršek teh določil delovna ali druga organizaci- ja, če dovoli ali ukaže vozniku delo v nasprotju z določbami tega zakona ali če svojega poslovanja ne prilago- di tem določbam. Prav tako lahko kaznujejo z denarno kaznijo 3000 di- narjev takoj na mestu tudi voznika, ki pri vožnji motornega vozila krši določbe omenjenih členov. PESCI PO LEVI STRANI sClen 64. pravi, da mora pešec ho- diti po pločniku, ali drugi površini, ki je posebej narejena ali določena za pešce. Na cesti zunaj naselja, kjer ni pločnika ali druge za pešce dolo- čene površine, mora hoditi pešec po skrajni levi strani ceste v smeri ho- je. V primeru, da hodijo pešci v or- ganizirani skupini, morajo iti po skrajni desni strani ceste. Kolesarji morajo voziti po skrajni desni strani vozišča, v primeru, da jih je več, pa morajo voziti drug za drugim. Republiški predpis lahko do- loči, pod katerimi pogoji lahko vo- zita največ dva kolesarja drug ob. drugem. Kolesa morajo imeti v pro- metu na cesti na sprednji strani luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdeče refleksno steklo, ki je ponoči, če ga z bleščečimi lučmi osvetli motorno vozilo, vidno na raz- daljo najmanj 100 metrov. Navedeni člen dovoljuje dopolnitev z repub- liškimi določili, ki lahko zahtevajo, da morajo biti poleg navedene opre- me še na zadnji strani rdeča luč, na pedalih pa refleksno steklo rumene barve. OPREMA IN VOŽNJA VPREG Voznik vprežnega vozila (čl. 62) mora voziti vozilo ves čas, dokler se vozilo premika po cesti. Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva. Naslednji člen pa govori, da mora vprežno vozilo, ka- dar je v uporabi na cesti, imeti na zadnji strani dve rdeči refleksni ste- kli, ki sta vidni z razdalje najmanj 100 metrov, če ju osvetljuje motorno vozilo z bleščečimi lučmi. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivo- sti mora imeti vprežno vozilo na sprednji strani luč bele barve, na zadnji pa luč svetlordeče barve. Kr- šitev teh določil se lahko kaznuje s 1000 dinarji na kraju samem ali če povzroča neposredno nevarnost ali prometno nezgodo z denarno kaznijo od 3 do 30.000 din ali zaporom do 30 dni. Opisane opreme nima pri nas no- beno vozilo, zato opozarjamo vozni- ke, da to upoštevajo. OBVESTILO Dne 2. maja okrog 20. ure se je na progi Celje—^Maribor, približno 300 metrov od predora v Lipoglavu pro- ti Poljčanam pri kilometerskem kamnu 554,2 vrgla pod vlak neznana ženska. Lokomotiva ji je pri tem strahotno iznakazila obraz, tako da varnostni organi ne morejo ugotovi- ti identitete. Ženska je stara približno od 55 do 60 let, visoka od 150 do 160 cm, sred- nje razvita, temn^kostanjevih las, ki so spletene v 30 cm dolgo kito, ki jo je nosila v zatilju, pripeto z dvema aluminijastima žičnima sponkama. Oblečena je bila v temnorjav pono- sen ženski plašč, svetlo rdečo volne- no jopico, vzorčasto svetlodrdečka- sto bluzo, črno krilo z dvojnimi ru- menimi in dvojnimi modrimi črta- mi v obliki kvadratov. Na glavi je imela svetlo vzorčasto ruto, zvezano z vozlom pod brado. Oblečena je bi- la v dve triko majci svetlo roza bar- ve, pod njima pa nekoliko obnoše- no kombinežo, prav tako svetlo roza barve. Obute je imela rjave bom- bažaste nogavice, nad koleni pritrje- ne z belo elastiko ter črne semiš čevlje s široko peto in dvojnimi z belo elastično žico obšitim podpla- tom. Na vrhu čevljev je črn lakasti pas. Pokojna je svetlosivih oči, red- kih in širokih obrvi, na čelu je koža precej nagubana. V zgornji čeljusti je nosila polovico totalne proteze s porcelanastim zobovjem, v spodji čeljusti je*nosila parcialno protezo s podjezičnim jeklenim lokom, tako da sta bila na levi strani v protezi dva zoba in ena sponka za pričvrsti- tev na zob. Na desni strani pa so vdelani v protezo trije zobje; v spodnji čeljusti ima na desni strani prvi, drugi in tretji zob svoj, med- tem ko so četrti, peti, šesti in sedmi umetni. Na levi strani ima prvega, drugega in četrtega svojega, med- tem ko so tretji, peti in sedmi umetni. Na levi nogi ob gležnju ima moč- no izražene krvne žile. Pri sebi je imela mrežo iz polivinila v rumeni barvi, denarnico z 8.000 din gotovine (en bankovec za 5.000 in tri bankov- ce po tisoč dinarjev). Poleg tega je bil v papir zavit komad potice. Uprava za notranje zadeve napro- ša vse občane, ki bi kar koli vedeli o zgoraj opisani osebi, oziroma ki pogrešajo osebo s podobnim opi- som, naj to sporoče najbližji posta- ji ljudske milice ali upravi za no- tranje zadeve Celje. Obenem napro- . šajo vse zobotehnične ambulante, da poskušajo po opisu obeh protez v svojih evidencah ugotoviti žensko, ki bi ustrezala gornjemu opisu. Uprava za notranje zadeve Celje Z^OMJA SAVINJSKA ob 20. obletnici Zgornja Savinjska dolina je že la- ni slavila 20-letnico osvoboditve in tako letošnje proslave dobivajo obe- ležje dvajsetletnice dela v svobodni domovini. V maju in juniju bodo številne proslave, pri katerih bo glavno besedo nosila šolska in osta- la mladina. Organizirali bodo ku- rirčkovo pošto, lokalno medobčin- sko štafeto mladosti (12. maja!), ob- činsko revijo mladinskih pevskih zborov ter številne telovadne nasto- pe za dan mladosti. Društvo prijateljev mladine prire- ja pohod pionirjev po poteh XIV. divizije, priredili pa bodo tudi pro- pagandni tabor pionirjev ter zlet šolske mladine na Mozirski planini in razstavo dela pionirskih krožkov. Proslavili bodo tudi vse krajevne praznike, občinski praznik pa bo le- tos v Ljubnem, in sicer 1. avgusta skupaj s tradicionalnim »Flosarskim balom«. V letošnjem letu pripravljajo tudi odkritje nekaterih spomenikov in sg|)n:B^t$|Eih obeležij padlim v NOB, stiSčahf6* bivših borcev NOV, občin- sko strelsko tekmovanje in druge prireditve. -er MLADI HISARJI V vsakoletno praznovanje dne- va mladosti se letos vključuje tu- di Pionirska knjižnica!. V počasti- tev tega dne pripravlja podelitev nagrad za.najboljšo ilustrirano risbo, ki bo_ ponazarjala določe- no osebo ali dogodek iz prečita- nega mladinskega čtiva. Ob risbi mora biti spremno }X)jasnilo, ka- tero osebo ali dogodek predstav- lja risba, ime in priimek pisate- lja ter naslov knjige. Predložene risbe bo ocenjevala posebna strokovna komisija, na- grade pa znašajo: prva 5.000, dru- ga 3.000 in tretja 2.000 dinarjev. Predloženo risbo s podpisom in naslovom je treba dostaviti v za- prti kuverti Mestni ljudski knjiž- nici do 20. t. m. TV PROGRAM od 9. do 15. maja • TV PROGRAM od 9. do 15. maja • TV PROGRAM od 9. do 15. maj a TV PROGRAM OD 9. DO 15. MAJA Nedelja, 9. maj: . . . parada ob dnevu zmage (Beograd); ... po poteh partizanske Ljubljane (Ljublja- na); ... kmetij.ska oddaja (Zagreb); ... na črko, na črko (Beograd); . . . gozdni čuvaji (Ljubljana); . . . športno popoldne; 19.00 dr. Kildare (Ljubljana); 20.45 vabilo na quiz (Za- ^grcb); 22.00 svetovno consko prvenstvo v spccdwayu (Ljubljana); 22.15 poročila (Ljub- ljana); Na kanalu 9 — Sljeme: . ... gozdni čuvaji (Zagreb); 19.00 Svetnik (Beograd); 22.15 informativna oddaja (Za- greb); Ponedeljek — 10. maj: 11.40 TV v .šoli — gradovi na Slovenskem (Ljubljana); 15.20 ponovitev (Ljubljana); 16.40 , ruščina na TV — 59. lekcija (Ljubljana); 17.10 govorimo angleško; 17.40 Francozi pri vas doma (Beograd); 18.10 risanke (Zagreb); 18.25 napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 kuharski nasveti (Ljubljana); 19.15 tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 urbanistični načrt Ljubljane (Ljubljana); 20.00 TV d.nev- nik (Beograd); 20.30 moments musicav (Za- greb); 20.40 TV drama (Zagreb); 21.30"pono- vitev satelitskega prenosa — program Ame- rike in Evrope (Ljubljana); 21.55 TV obzor- nik (Ljubljana); 21.55 TV obzornik (Ljublja- : na); Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 informativna oddaja (Zagreb); 18.45 izobraževalna oddaja (Zagreb); 19.45 glasbena medigra (Beograd); 21.30 portreti in srečanja (Zagreb); 22.00 informativna oddaja (Zagreb); Torek — 11. maj: 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Celove- černi film (Beograd); 22.00 poročilo z zase- danja ZK Srbije (Beograd); 22.20 poročila (Beograd); Sreda — 12. maj: 16.50 govorimo rusko (Zagreb); 17.10 učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 filmi za otroke (Ljubljana); 18.00 slike sveta (Beograd); 18.25 napoved in TV obzornik (Beograd); 18.45 hip- noza — ser. film (Ljubljana); 19.15 resna glasba (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (Ljublja- na); 20.35 glasbeni bicnale v Zagrebu (Za- freb); 22.00 kulturna panorama (Ljubljana); 2.40 poročilo s kongresa ZK Srbije (Beo- grad); 23.00 poročila (Ljubljana); Na kanalu 9 — Sljeme: 17.40 kje je, kaj je (Beograd); 18.25 infor- mativna oddaja (Zagreb); 18.45 reportaža (Beograd); 19.45 propagandna oddaja (Za- greb); 22.00 spekter (Beograd); 23.00 infor- jnativna oddaja (Zagreb); Četrtek — 13. maj: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 16.40 ruščina na TV — 60. lekcija (Ljubljana); 17.10 govorimo angle- ško — 37. lekcija (Ljubljana); 17.40 mendov spored (Zagreb); 18.25 napoved in T V obzor- nik (Ljubljana); 18.45 svet tišine je razbit (Ljubljana); 19.15 melodije za eno kamero (Beograd); 19.45 kalejdoskop (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.35 narodna glasba (Beograd); 20.45 ekran na ekranu (Za- greb); 21.35 poročilo s kongresa ZK Srbije (Beograd); 21.55 TV obzornik (Ljubljana); Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 informativna oddaja (Zagreb); 19.45 propagandna oddaja (Zagreb); 21.55 turizem (Zagreb); 22.25 včeraf, danes, jutri (Zagreb); Petek — 14. maj: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.50 govorimo rusko (Zagreb); 17.10 učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb); 17.10 TV slikanica (Zagreb); 18.25 napoved in TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 TV tribuna (Ljub- ljana); 19.15 pri treh ribnikih — narodna glasba (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.35 Noč po izdaji — ameriški celovečerni film (Ljub- ljana); 22.05 poročilo s kongresa ZK Srbije (Beograd); 22.25 TV obzornik (Ljubljana);" Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 informativna oddaja (Zagreb); 18.45 TV tribuna (Beograd); 19.45 proi5agandna od- daja (Zagreb); 20.,35 celovečerni film (Beo- grad); 22.25 informativna oddaja (Zagreb); Sobota — 15. maj: 17.40 Kljukčeva teta — lutke (Ljubljana); 18.05 glasbena oddaja (Beograd); 18.25 napo- ved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 ime in priimek — mlad. igra (Beograd); 19.30 vsako soboto (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 jazz"scena (Zagreb); 20.40 s kamero po svetu (Ljublja- na); 21.10 druga plat medalje — humosistična oddaja (Beograd); 22.00 Hitchock vam pred- stavlja (Ljubljana); 22.50 TV obzornik (Ljub- ljana); Na kanalu 9 — Sljeme: 18.25 informativna oddaja (Zagreb); 19.30 TV pošta (Zagreb); 19.45 propagandna oddaja (Zagreb); 20.40 sprehod skozi čas (Beograd); 22.00 novele — ser. film (Zagreb); 22.30 in- formativna oddaja (Zagreb); RADIO CEUE Vtem ko bo celjska radijska postaja v ne- deljo, 9. in ponedeljek, 10. maja ves dan pre- našala spored RTV Ljubljana, bo v naslednjih dneh do vključno sobote, 15. maja celjska kronika vsak dan ob 17.00, obvestila in rekla- me ob 17.10 ter plošče po željah ob 17.35. Ra- zen tega bodo v teh dnevih še naslednje od- daje: torek, fl. maja: 17.20 — mladinska oddaja; sreda, 12. maja: 17.25 — iz dela celjske ob- činske sjcupščine; četrteič, 13. maja: 17.25 — radijski feljton (Na obisku pri avtomoto društvu Slavko Slander v Celju); petek, 14. maja: 17.25 — v galeriji kultur- nih in zgodovinskih spomenikov; sobota, 15. maja: 17.20 — za prijeten konec tedna. DRŽAVLJANSKA VOJNA Samo streljanje vanje. Legalna tistv in nagrad vajencev«, sestavjcn na predpisanem obrazni J11-13. V tem obračunu se v ustreznih rubrikah razčleni obračunani prispevek po občinah, kjer imajo zaposleni delavci svoje stalno prel)ivališče. Obriičime sc; mora pošiljati pristojnemu organu za finance; najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. 2. Na podlagi 9. člena tega odloka v letu 1965 plačujejo pri- spevek iz dohodka (prejšnji redni in dopolnilni proračunski pri- spevek), občani, ki zaposlujejo gospodinjske pomočnice na *i)od- lagi pavšalnih osnov. Mesečna pavšalna osnova za izračun prispevka znaša 12.000 din. Prispevek iz tega dohodka znaša (zvezni, republiški in občin- ski) po zbirni stopnji 17.5 lo je 2.100 din. Prispevek za socialno zavarovanje se plača od neto dohodkov v gotovini in naravi ter znaša mesečni pavšal 1.500 dinarjev. 3. Prispevek iz dohodka in nadomestilo za znižano vožnjo se plača na račun št 603-11-840-57-01/02. Zbirni račun ostalih dohod- kov občanov. Prispevek za socialno zavarovanje se plača na račun St. 603-11-847 — Prispevek za socialno zavarovanje občine Celje. Za nepravočasno plačevanje prispevkov in dostavljanje poročil, so predvidene zamudne obresti in kazni. Skupščina občine Celje oddelek za finance SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 7. maja 1965 ob 19.30: Ivan Cankar: KRAU NA BETAJNOVI. Go- stovanje v Slovenskih Konjicah. Sobota, 8. maja 1965 ob 19. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnice so še na razpolago. Nedelja, 9. maja 1965 ob 10. uri: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. III. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 9. maja 1965 ob 19.30: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI; Ne- deljski večerni abonma in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Torek, 11. maja 1965 ob 12. in 20., uri: Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI. Gostova- nje v Murski Soboti. Sreda, 12. maja 1965 ob 17. uri: Ivan Cankar: KRAU NA BETAJNOVI. Abonma za upokojence in izven. Četrtek, 13. maja 1965 ob 19. uri. Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Go- stovanje v Vojniku. Petek, 14. maja 1965 ob 15.30: Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. III. šolski abonma v Celju. ZAHVALJUJEM SE JIM Devetnajst let sem bil uslužbe- nec na krajevnem ul-adu v Lc- sičncm, poleg tega pa sem oprav- ljal številne funkcije pri Rdečem križu. , Sedaj sem invalildsko upoko- jen, ker me je revmatizem pri- klenil na posteljo. Letos sredi marca so me prišli obiskat kra- jevni funkcionarji in mi prinesli od ^občinskega odbora RK Šmar- je pri Jelšah delovno priznanje za dolgetno požrtvovalno delo v organizaciji RK. S s^bo so prine- sli številna darila za priboljšek in ostali nekaj časa pri meni v prisrčnem razgovoru. Ob slovesu so mi zaželeli da bi čimprej ozdravel. Leskošek Jakob, Lcsično AVTOTURISTICNO PODJETJE IZLETNIK CELJE , PUTNIK Nudimo vam vse turistične usluge. Sprejemamo rezervacije za letni oddih, od- ločite se pravočasno in zahtevajte podrobnej- še informacije. Organiziramo izlete in potovanja po Jugo- slaviji i v inozemstvo s turističnimi avto- busi. — Celje — Zagreb — Karlovac — Plitvice — Senj — Rijeka — Pula — Koper. — Celje — Rakov Škocjan — Cerknica — Lož — Grad Snežnik. — Celje«— Kostanjevica — Pleterje — N. mesto — Metlika — Črnomelj — Vinica. — Celje — Ljubljana — žužemberg — Dol. Toplice — Baza 20 — Kočevje — Turjak. — Celje — Pohorje — Maribor. SI. Radenci — M. Sobota — Lendava — Ptuj. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Grossglockner — Cortina d' Ampezzo — Bol- zana — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za ko- lektive. — TRST — MIRAMARE, obisk cvetlične razstave v času od 22. 5. do 6. 6. 1965, vabi- mo kolektive in posameznike. — .MUNCHEN — prometna razstava »AV- TOSALON« v času od 25. junija do 3. okto- bra 1965 — štiridnevno avtobusno potovanje po naročilu društev in za posameznike, zahte- vajte podrobne informacije. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po sanieznlke. — SOFIJA — PLOVDIV — ISTA.MBUL — ANKARA — BEJRUT — BALBEK — DA- MASK — AMAN — JERUZALEM — dvanajat- dnevno potovanje z avtobusom in avionom dne 10. in 21. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 10. oziroma do 20. 5. 1965. — DUNAJ — ZDRICH — BERN — LUGA- NO — MILANO, 8-dnevno potovanje z avto- busom dne 7. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 7. 5. 1965. , — ATENE — DELFI — LARISA — SOLUN, 7-dnevno potovanje z avtobusom dne 26. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 25. 5. 1965. . — BUKAREŠTA — MAMAJU — VARNA — SOFIJA, 6-dnevno potovanje z avtobusom 9. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 9. 5. 1965. — DUNAJ — PRAGA — VI^OCLAV — VAR- ŠAVA — KRAKOV — BUDIMPEŠTA, 10-dnev- no potovanje z avtobusom 29. 6. 1965. Prijave sprejemamo d» 25. 6. 1965. — FIRENCE — RIM — NE.\PELJ — BE- NETKE — TRST, 9-dnevno potovanje z vla- kom 18. 6. 1965. Prijave sprejemamo do 18. "S. 1965. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicah v Velenju in Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje . I Preklicujcmo veljavnost izgubljene štampiljke z naslednjim naslovom: i »SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC Poslovalnica »Kovinooprema« Polzela Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«: Žalec Obveščamo cenjene potrošnike, da imamo v prodaji v vseh proda- jaln.'') / in kvalitetno Dučno olje po ceni od 520 din ,za 1 kg ali 480 din liter Prodajalna ZIVjLA v Slov. Bistrici, Trg Svobode št. 17, posluje nonstop od 7 do 20. ure vsak dan razen nedelje. Priporoča se kolektiv! Trgovsko podjetje PLANIKA ^ , Slovenska Bistrica OBVESTILO MŠIM BMVCEM Bralce našega lista naprošamo,'^da za oglase, ki so označeni pod šifro, ne iščejo pri nas naslova, temveč, naj zanje napišejo jjismeno ponudbo, to pa zaprto v pisemskem ovoju in z označbo šifre oddajo našemu oglasnemu oddelku. Ob(>nem obveščamo, da pismenih sporočil z naslovi objavlje- nih oglasov ne jnorenio posredovati, če prosilec ne priloži znamko zu 40 din. S sprejemanj(>m oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri, zaio prosimo, da z oddajo oglasov ne odlašate. ^ Uprava Celjskega tednika POSTRANSKI MSLUŽEK nudimo upokojencem in upokojenkam, trgov- skim usužbencem, trafikantom in dru- gim po vsej Sloveniji. Prijavite se pismeno na »ED-1«, poštni predal 401 LJUBUANA. KAR PO DOMAČE Viteštvo je zdavnaj pozabljena stran iz zgodovine človeštva, to- da še dandanes nadrejeni potrep- Ija podrejenega po ramenu in nm s tem izrazi naklonjenost. Ideje korakajo naprej — v tisti jutrišnji neulovljevi čas popolno- sti, materialna baza je naš okvir, v katerem zavest caplja in se rav- na po okusu in gorkoti pregretih obrokov (zato pač ne gre zapo- stavljati želodca in jeter, kajti njih počutje je odločilno o usodi te ali one tvorbe!). Žal, zašli smo. Hotel sem govoriti o zvezdah z žarki, o redih in zaslugah in o ti- stem, ko smo se zbrali, da bi iz- brali najboljše, katere je treba nagraditi za zvestobo, poslušnost, zavest in še kaj podobnega. — Tovariši, danes bomo odlo- čali o petnajstih najboljših iz na- še občine, ki so si s svojim požrt- vovalnim delom zaslužili red de- la. — Zakaj pa samo petnajst? — je vskočil predsednik odlikovalne komisije: — Takšen je namig! — je pri- bil nekdo. — Hudiča, že nas je več! — se je užaljeno obregnil tretji član odbora. — Tovariši, razpravljamo raje o demokratičnem centralizmu! — se je ojunačil prvi član odbora.. — Tako je! — je avtoritativno zaključil predsednik in nadalje- val, — torej, ker gre za petnajst ljudi in imamo med. nami 12 to- varišev, ki še nimajo odlikovanj, gre torej le za tri. In ker sem prepričan, da soglašate, da ste zaslužili odlikovanja, dajem v razpravo, da predlagate ostale tri kandidate. Pri tem bi vas opozo- ril, da lahko pride v poštev le ti- sti, ki dela izključno za dobrobit naše občine. — Predlagam, da odlikujemo našega novega direktorja — je dejal računovodja ekonomske enote, v kateri je ta bil obrato-' vodja. — Direktorja? — se je začudil drugi odbornik. — Ne! Se ne stri- njam! Saj še na volitve ni prišel. Zaradi njega smo si obrusili pe- te. — — Kaj, ni volil? — so se začu- dili številni. — Ni! Res je! Toda o tem ne boste nikomur pravili! Ne more- mo se tako blamirati! Le kaj bi si ljudje mislili, če ne dobi odli- kovanja? Mrmranje se je prelevilo v pri- kimavanje. — Še dva ostaneta? — Na, če predlagamo direktor- ja medćbčinskega sodelovanja, nas bo moral pogostiti tako, da bo z mize teklo! — je menil peti član odbora. — Ne vem, če bi bilo dobro, saj veste, da ta direktor prevćč vidi tudi druge občine, mi pa te- ga vendar nočemo. Naš plan pa je vsem znan. Ne moremo dopu- stiti, da bi bila Mišja vas še dol- go pri Pasji staji, če lahko dose- žemo obratno, — se je patriot- sko razhudil šesti član odbora. — No, mislil sem, ker je pač znan kot dober dotgoletni druž- bni delavec, — se je opravičil pe- ti član odbora. — Seveda, saj razumemo, — je pomirjevalno posegel predsed- nik, — toda, to pa le priznajmo, da ni preveč naš in pri tem mo- ramo misliti na odpor direktor- jev v naši občini. Predlagam, da odlikujemo direktorja, ki je do- slej prejel že dvoje odlikovanj. Opozarjam, da moje prijateljstvo nima tu nič opraviti, saj me ven- dar dobro poznate! — je zaklju- čil predsednik in izzivalno pogle- dal prisotne. — In kdo naj bo zadnji? — je povprašal prvi član odbora. — Predlagam poverjenika So- cialistične zveze delovnega Ijud- •^fva, ki ga včasih mečejo skozi vrata, — je dejal drugi. — ,žal ga ni danes med nami, je na terenu. Zato pa imamo pri- ložnost, da se poglobljeneje po- rtienimo o njem, — je pripomnil ^esti odbornik, direktor velikega obrtnega podjetja. — Zdi se mi, (^a nekam vse preveč vneto pobi- ja članarino in pozablja na stan- dard. Neumno ti rine z glavo ^kozi zid. —- To je že res, vendar pa bi 'PJJo le prav, da ga vključimo, saj v primeru, da ne bi bil odso- ^^n, tudi zanj veljala začetna ^^gotovitev in bi nam manjkala [e dva, — je zaključil predsednik povabil prisotne na skromno Partijo konjaka in kave, da se ^^vežijo po težkem razpravljanju ° upravičencih zaslug in odliko- ^(inj. J, Klančnik RADIVOJ REHTAR ZLATA ORHIDEJA DOSEDANJA VSEBINA Jeanne prizna Vinku svojo dvolično vlogo. Vin- ko pa ji pove o svoji poroki z Ranoo. Tega dne sta odjezdila s knezom v svetišče po zaklad. 69 Tako je naposled napočilo jutro odhoda. Bilo je nenavadno mrko-. Okoli vrhov Caratanane so se bili pričeli dan prej zbi- rati oblaki. Zdaj so prekrivali vse nebo, vendar je knez menil, da nc bo še pričelo deževati. Oskrbnik jc pripeljal s pristave šest konj; na dva so natovorih stvari, ki jih je knez odločil za. odnos, na ostalih štirih naj bi jezdil knez, Ranoa, Vinko in oskrbnikov sin, ki jih bo spremljal. Ko je bilo vse pripravljeno, so odšli knez, Ranoa in Vinko še na grob pokojne kneginje, da se za vselej poslovijo od nje. Prvi se je iztrgal iz misli knez. Oči je imel orosene s solzami, saj je jemal zadnje slovo od svoje nekdanje življenjske druži- ce. Ranoa je glasno ihtela in še Vinko se ni mogel izogniti ga- notju spričo zadnjega počivališča tistega neznanega mu bitja, ki je rodilo njegovo Ranoo, kateri je zdaj pripadal in ji hotel ostati zvest do konca dni življenja. Ob misli na pokojno kne- ginjo se mu je prebudila tudi misel na svojega lastnega očeta, katerega tudi skoraj ni poznal, pa mu je edinemu dolžan vso zahvalo, da je prišel na Madagaskar in doživel vse to tako ne- pričakovano. Pa še nekoga se je spomnil, .svoje matere, zakaj vedel je, kako zaskrbljeno čaka na njegovo vrnitev s tisoče kilometrov dolge poti v neznano, dalno otoško deželo onkraj ravnika. Tudi sl6vo od starega oskrbnika in oskrbnice ni bilo lahko, še zlasti nc za Ranoo, saj je bila prav oskrbnica tista, ki ji je mnoga leta nadomestovala mater. Dokler sta živela tod še knez in njegova hčerka, je še dalje ostajala vez med- preteklostjo in sedanjostjo skrivnega hovanskega svetišča pod Caratanano. Zdaj, ko sta odhajala še onadva, se je vez za vselej pretrgala, Preteklost je ostala sama in se bo čedalje bolj oddaljevala v temine pozabljenja. Le še nekaj kratkih let, in umrla bosta tudi oskrbnica in oskrbnik, njuni otroci pa bodb odšli kdo ve kam. »Potovali bomo po krajši in zložnejši poti,« je dejal knez, ko so bili konji otovorjeni in so tudi oni trije že sedeli v sedlih. »Po tej poti sem imel zadnja leta zveze s svetom.« Spodbodel je konja in isto so storili ostali. Samo pred gozdom so se usta- vili in še-zadnjič ozrli po samostanu in svetišču. Oskrbnik in oskrbnica, ki sta jih spremljala do tam, se še vedno nista mogla ločiti od njih. Spremljala sta jih dalje v pragozd. Ko so izginili v goščavi, se je zelenje naglo razgrnilo in na piano je stopil Joao Gallas. Z nekaj skoki je bil pred vhodom v knezovo stanovanje. Vrata niso bila zaklenjena. Vstop je bil prost. In že je stal brazgotinec pred vrati tistih dveh sobic, nekdanjih samostanskih celic, v katerih sta bila zaprta Jeanne in Paul. Odpahnil je zapahe in zavrtel ključa. Landecova sta bila osvobojena. »še v sanjah se nisem nadejal tako ugodnega naključja,« je vzkliknil Gallas. Knez, knežna, Sobočan in oskrbnikov sin so odpotovali. Oskrbnik in oskrbnica jih spremljata celo še v pragozd. Lahko pa se vsak trenutek vrneta. Pohiteti moramo! Mogli bi jima sicer pognati krogle v glavo ali pograbiti ju za vrat, vendar bi rajši videl, da nam tegane bi bilo treba storiti. Na pristavi sem ujel dva konja; ostale so odpeljah. Sicer pa so težko otovorjeni in jih bomo brž dohiteli.« 70 r Ko je izgovoril zadnje besede, je spet zaklenil in zapahnil obe celici, da oskrbnik in oskrbnica ne bi takoj opazila pobega. Osvobojenca je odpeljal v goščavo, kjer je imel skrita ukrade- na konja. Izročil je Jeanni in Paulu pištoli in se zavihtel z dekletom na istega konja, medtem ko je Paul zajahal drugega. Ko pa so hoteli v drnec, je bistrooki brazgotinec opazil, da se oskrbnik in oskrbnica vračata. Zenica si je brisala objokane oči in tudi njen mož je bil tako potrt, da ni mogel ničesar opaziti. Gallas je p>očakal, da sta izginila proti samostanu in dal brž znak za odhod. Konja sta se z vsemi tremi pognala v dir. • »Si prepričan, Joao, da so vzeli s seboj vse dragocenosti?« je vprašal Paul. »Prepričan,« je pritrdil. »Dva konja sta t^žko otovorjena.« »To bo presenečenje!« je vzkliknil Landec. »Žensko prepusti meni!« je mrko rekla Jeanne. »Gorje ti, če nameriš ti nanjo svojo pištolo! Ubijem te pri priči.« »Prav rad ti jo prepustim,« je dejal Gallas in se zasmejal. »Mladih in lepih žensk ne streljam rad.« »Je res lepa?« je hotela vedeti, »Nisem je še videla.« »škoda,« je rekel Portugalec in se hudobno zasmejal. »Če bi jo, bi bila še bolj ljubosumna.« »Je lepša kakor jaz?« je silila vanj. »Lepša,« je priznal, zakaj ni mu bilo ne do bontona ne do hlinjenja. Jahali so dve dobri uri v drncu, morali pa so stalno zmanj- ševati brzino. Pot je postajala slabša in gosteje porasla. Po- trebno je bilo tudi več previdnosti. Večkrat so morali obstati in prisluhniti. Nazadnje so le za.shšali peket konjskih kopit in šurnenje rastlinstva. »Bhžamo se jim...« je zašepetal brazgotinec, ki je imel med vsemi najboljši sluh. »Biti pa moramo previdni! Ne sme- jo zaslutiti, da jih zasledujemo; ne smejo nas opaziti preden jih ne napademo.« Skočil je s konja in ga prijel za uzdo. »Po- časi za menoj I« je naročil Landecu. »Pazi na moje znake!« Potuhnjeno kakor tiger, kadar zasleduje svojo izbrano žrtev, se je Joao Gallas plazil pred Jeanne in Paulom, ki sta mu sledila korak za korakom dalje, oprezujoč za ugodnim po- ložajem in trenutkom. Končno so knez in njegovi spremljevalci dosegli jaso, čez katero je tekel gorski potoček. Ustavili so se in napojili žejne konje. Prav ko so hoteli nadaljevati pot, pa sta iz goščave odjeknila dva strela. Vinko se je brez glasu zgru- dil s konja, druga, knezu namenjena krogla, je pogodila le konja v glavo, ki jo je bil tisti trenutek dvignil tako visoko, kakor da hoče zavarovati svojega gospodarja. Skrit za pada- jočim konjem je knez segel po pištoli in ustrelil proti Portu- galcu prav v trenutku, ko je hotel ustreliti drugič. Knezova krogla ga je zadela v desnico in mu izbila iz roke orožje. Moški je zaklel po portugalsko, se z levico pograbil za desnico ter dal s tem knezu dovolj časa, da je skočil v goščavo. Od strelov preplašen se je pognal Ranoin konj med dre- vesna debla, oskrbnikov sin, ki je planil za bližnje drevo, pa j^ še pravočasno opazil, da dirja na svojem konju proti Ranoi Jeanne z naperjeno pištolo in se zav«del nevarnosti. Nameril 71 je in sprožil. Strel ji je izbil pištolo iz roke in jo razorožil. Portugalec je streljal dalje z levico na kneza, ki se je skril za deblom in odgovarjal. Položaj je postajal neodločen. Landecu se je še posrečilo raniti m izločiti iz boja 6skrbnikovega sina, vendar je Portugalec, ki mu knez nikakor ni mogel do živega, sklenil spremeniti strategijo. »Vzemi otovorjenega konja in odjezdi. — Kril ti bom umik!« je zaklical Landecu v portugalščini. Paul je brž razumel. Iz svojega kritja je brez nevarnosti dosegel konja, ki sta se preplašena umikala v goščavo, ju prijel in zdirjal z njima dalje. Ko je Jeanne doumela Gallasovo in Landecovo misel, je pozabila na maščevanje. Zmagala je želja po samouhranitvi in plenu. Divje se je pognala za Paulom. Knez in Ranoa nista v metežu dogodkov niti opazila, kaj se je pravzaprav zgodilo. Menila sta, da sta Jeanne in Paul ranjena ali celo ubita in izločena iz boja in je preostal na bo- jišču samo tretji napadalec, ki ga nista poznala in nista mogla razumeti od kod se je vzel. Nenadoma so tudi njegovi streli postali redki in so naposled utihnili. Slišati je bilo še samo peket konjskih kopit. Nekdo se je mogel z vso naglico odda- ljevati od kraja spopada. Prvi se je ovedol oskrbnikov sin, ki ga jc strel le za nekaj minut omamil, sicer pa rana ni bila nevarna. »Pobegnili so s tovorom!« je zaklical. Knez se je zgrozil, Ranoa, ki je šele tisti trenutek stopila izza drevesa, pa je zagledala na tleh ležečega Vinka. »Vinko! Vinko je mrtev,« je kriknila in se pol nezavestna zgrudila ob njem. »Vinko, moj Vinko!« je ponavljala, ihtela in mu dvignila glavo, jo pritiskala k sebi in jo poljubljala. Tedaj je njegovo telo rahlo zadrhtelo. Dvignil je veke in se zastrmel vanjo. »Ranoa ...« je šepnil komaj slišno. * »Živi, živi...« je v nepopisni sreči vzkliknila knežna. Pristopil je knez in sklonil k ranjenemu. »Kaj se jc zgodilo?« je vprašal Vinko in se z roko dotaknil čela, ko da bi želel prebuditi otrpli spomin. »Napadalci!« je vzkliknil. »Kje so napadalci?« »Pobegnili so,« jc povedala Ranoa. »Pobegnili so z obema otovorjenema konjema in mi jih ne moremo zasledovati,« je obupano dodal knez. »Landec in Jeanne?« je vprašal. »In še neki tretji,« je rekla Ranoa »Joao Gallas«... Za njimi moramo! Za njimi! Brž,« je vzklikal in se skušal dvigniti, pa je spet omahnil in se onesve- stil. »Naprej ne moremo,« je odločil knez. »Prehudo je ranjen, da bi mogel vzdržati; pa čettidi na konju. Vrnimo se!« Ko so oskrbnikovemu sinu obvezali rano, je mogel spet hoditi. Ko pa so pričeli iskati konje, so ugotovili, da sta jim ostala samo še dva. Oba otovorjena in oskrbnikovega so vzeli napadalci s seboj, knezov je bil ubit. Tudi vrnitev jc bila ote- žena. Ostalo je le eno, napraviti nosilnico za ranjenega Vinka in obesiti jo med preostala dva konja. Tako so štorih in nasto- pili težko pot vrnitve. Potrta sta stopala knez in Ranoa za konjema z Vinkom, 72 in medtem ko je mislila Ranoa samo na svojega ženina, je mislil knez na uropane dragocenosti. Če jih ne dobi nazaj, ostane brez vsega. Kako pa naj jih spet pridobi? Kako naj izve kam so krenili zločinci s plenom? Dolgo je premišljeval, kaj naj najprej ukrene, nazadnje pa se je le domislil najboljšega. Oskrbnikove sinove pošlje za njimi. Brez konj ne morejo do- seči morja, s konji pa bodo vzbudili pozornost kjer koli se bodo pojavili. Dolgo in naporno pot vrnitve do svetišča so prehodili komaj proti večeru. Knez, ki se je dobro razumel na zdravilstvo, je preiskal Vinkovo rano in ugotovil, da ni nevarna. Če se ne vna- me, bi mogel že v nekaj dneh okrevati in oditi na pot. Ranoo je očetova ugotovitev rešila strahu, da bi ga utegnila izgubiti. Stregla mu je z neskončno ljubeznijo in potrpežljivostjo in se vso noč ni ganila od njegove postelje Ob njeni nežni negi je zaspal. Tudi prek dneva se je še ugodno počutil, toda z novo nočjo se je položaj poslabšal. Močno ga je bolela glava in v rani mu je kij uvalo huje kakor takrat, ko se je v pragozdu prvič ovedel. Kuhala ga je vročica in pričelo se mu je dozde- vati, da se vse okoli njega vrti. Spočetka počasi, nato hitreje in hitreje. Potem mu je bilo, ko da pada v globok prepad, in izgubil je zavest. »Vinko, moj ljubljeni...« je v strahu šepetala Ranoa in se nežno sklanjala k njemu. šele čez čas se je za trenutek spet ovedel. Grlo mu je bilo tako izsušeno, da je le s težavo premikal jezik. »Ti je zelo hudo?« ga je vprašala. ' »Vroče ...« je zašepetal. Položila mu je roko na čelo in se zgrozila. Odhitela je po očeta. Izmeril mu je temperaturo, previl rano in jo znova raz- kužil. Vinku je odleglo, potem pa se mu jc pričelo blesti. Ko se je prebudil, jc bil zunaj nov dan. Vročina je popusti- la in rana ga ni več .skelela. Dvignil je glavo in se ozrl proti oknu. Tam je stala Ranoa in zamišljeno strmela v osončeni pragozd. Molče jo je opazoval. Svetloba je ozarjala njene ble- ščeče črne lase in obkrožala obrise njenega dekliško vitkega telesa. Srce mu je vztrepetalo. »Ranoa!« je šepctaje poklical. Obrnila se je. Njen obraz je spreletel nasmeh sreče. »Dobro jutro, moj dragi!« je rekla, stopila k njemu in ga poljubila. »Si bila vso noč pri meni?« je vprašal. »Vso,« je pritrdila. »Kako bi te mogla tudi le za tremUek zapustiti?« »Misliti bi morala tudi nase,« je rekel karajoče. »Dokler ne okrevaš, ne bom mislila.« »Saj mi je bolje. Pojdi in se spočij!« jo je zaprosil. »Mlada sem in zdrava,« mu je odvrnila. »Za popivanje bo še dovolj časa.« »Prevelika je tvoja ljubezen,« je vzkliknil. »Ljubezen ni nikoli prevelika,« je ugovarjala. Prijel je med dlani njeno glavo in se ji zastrmel v oči, in tisti trenutek je vedel, da je popolnoma in dokončno ozdravljen prejšnjih zablod. Urankar republiški prvaki Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v dviganju uteži za posameznike, ki so se ga udeležili tudi dvigalci celj- skega^'Partizana. Celjani so na tem tekmovanju dosegli prav lep uspeh. V mladinski konkurenci je Kanci- jan z visoko znamko 305 kg v triatlo- nu osvojil 2. mesto v lahko težki ka- tegoriji. Ostala dva mladinca Javšnik in Glavač sta z rezultati 242,5 in 195 kg osvojila 3. in 4. mesto v lahki oziroma srednji kategoriji. Največji uspeh so Celjani dosegli v članski konkurenci. Jože Urankar je premočno zmagal, saj je v srednij kategoriji v triatlonu dvignil 315 kg (100, 95. 120) in tako osvojil naslov republiškega prvaka. V srednjetežki kategoriji pa je Slavko Urankar z dvigom 275 kg osvojil drugo mesto. Prav gotovo je nastop celjskih dvigalcev uteži na republiškem pr- venstvo v zadnjem času eno naj- lepših presenečenj v celjskem špor- tu sploh. Vedeti moramo namreč, da dvigalci pri Partizanu Celje — mesto ne delajo v nič kaj dobrih pogojih, saj imajo na voljo le eno ročko, trenirajo pa v neprimerni garderobi. To je špoft močnih ljudi, ki se v Celju razen s kilogrami bori- jo tudi s težkimi finančnimi in de- lovnimi pogoji. Zato \ ta uspeh skromnih športnikov — dvigalcev toliko več velja. S. U. Celje: Olimpija 21:7 v nadaljevanju republiške roko- metne lige so v nedeljo celjski roko- metaši v Ljubljani visoko premagali ekipo ljubljanske Olimpije z rezul- tatom 21:7. Najboljša strelca v celj- ski ekipi sta bila Goršič 6 in Orač 4. V istem kolu je ljubljanski Slovan izglibil srečanje v Slovenj Gradcu ter so se tako Celjani prerinili na drugo mesto v lestvici z dvema toč- kama za vodečim Slovenj Gradcem. En dan pozneje so rokometaši Ce- lja sodelovali na tradicionalnem ro- kometnem turnirju v primorski Aj- dovščini, kjer je sodelovalo 7 ekip. V polfinalu so se Celjani znašli v skupini s trboveljskim Rudarjem in po vodstvu v prvem polčasu (3:2) izgubili nato z rezultatom 3:8 (igrali so le 2x20 minut). Potem ko so z domačini igrali 5:5 so v svoji sku- pini zasedli 2. mesto, v borbi za 3. mesto na turnirju pa so premagali Koper z 10:6. -ed STRELSKO TEKMOVANJE V LAŠKEM Občinski sindikalni svet Laško je prejšnjo nedeljo organiziral v poča- stitev 1. maja strelsko tekmovanje z zračno puško. Zanimanje za to zvrst športa v sindikalnih podruž- nicah je iz leta v leto večje, kar po- trjuje tudi število nastopajočih ekip, ki se je letos povzpelo že na 10. Prvo mesto in prehodni pokal ObSS Laško je s 602 krogi že tretjič o.svojila ekipa SP Papirnice Radeče. Druga je bila ekipa SP Rudnik La- ško, tretja pa ekipa SP Elkov Laško. Izven konkurence je nastopila žen- ska vrsta SD »I. L. Ribar« iz Celja, ki je zasedla s 555 krogi drugo me- sto. POPRAVEK v razgovoru s tovarišem Jankom VVagner- jem, ki je bil objavljen v prejšnji številki, se nam je vrinila neljuba pomota. Tovariš VVagncr namreč ni predsednik celjske nogo- metne podzvezc, ampak predsednik podzveze nogometnih sodnikov. 1. 5. 1965 — Št. 17 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot .Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vcstnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Zalec ia 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured- nik; Drago Hribar, odgovorni ured- nik; Borivoj Wudler, tehnični ured- nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet- kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. Uredništvo in uprava: Cejje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Tel©, fon: 23-72. Tekoči račun 603-11-1-656 Cena posamezne številke 30 din. Let- na naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Inozemstvo 2.40U (Un. Za Kladivarja konec? Nogometašev Kladivarja se res drži smola. Ko so imeli tako rekoč zma- go in dve točki že v žepu, se najde nekdo, ki v zadn.ji sekundi zadene gol celjskega vratarja in toliko pri- čakovana zmaga je šla po vodi. Ena točka proti Borcu potem, ko so ves čas imeli premoč, .je za Kladivarjeve igralce neu.speh. Možnost za obsta- nek v ligi pa jc minimalna, poseb- no, če bodo iz lige izpadla kar tri moštva. Tokrat .jc bila verjetno res zadnja priložnost, da se kolikor to- liko popravi položaj na lestvici, čc ne tokrat pa v naslednjih kolih. Sicer pa je .še pet kol in na voljo deset točk. Ce bi od teh desetih točk osvo- jili kakšnih šest, bi bil to za Celjane precejšen uspeh, ki bi verjetno po- menil tudi rešitev od izpada iz II. zvezne lige. , v republiški coni, conski in pod- zvezni ligi tokrat zaradi praznikov ni bilo tekem. Moštva so počivala in si nabirala novih moči za nadaljnje borbe. E. G. NEPOPULAREN, ZATO PA TEMBOLJ PEREC PROBLEM; KAM Z LJUDMI? ATOMSKA ENERGIJA zaCetek ali konec? Moč nuklearnega orožja se je od hirošimske tragedije do današnjega dne strašno povečala: od 20.000 na 20 milijonov ton trinitrotoluola. To- da sama rušilna moč je mijmanjša nevarnost, ki nam preti: radioaktiv- nost sodobne nuklearne bombe zna- ša toliko kot 800 milijonov ton ra- dija! Sicer ima večina radioaktivne- ga pepela kratkotrajno moč (nekaj ur), žal pa občuten odstotek ohrani radioaktivnost tudi leta, desetletja in stoletja. Šele leta 1975 bo izgubil prah, ki se je dvignil nad Hirošimo, svojo smrtonosno energijo. 2e leta 1957 je bila radioaktivnost nad Ja- ponsko dvakrat večja kot leta 1956 in desetkrat do dvajsetkrat večja kot leta 1955. Stroncij 90, ki nastaja pri jederskih reakcijah, izgubi polo- vico svoje moči šele v tridesetih le- tih. Najbolj se koncentrira v mleku in ga torej absorbirajo predvsem otroci, ki je pri njih dopustna meja mnogo nižja kot pri odraslih. Spre- membe, ki jih povzroči sevanje so — dedne! Naravna radioaktivnst, kozmično sevanje in drugi fizikalni faktorji so tisto sredstvo narave, ki ob naravni selekciji »poganjajo« razvoj vsega živega. Nuklearne re- akcije povečujejo dedne spremern- be, ki bodo prej negativne kot pozi- tivne. Kakšen bo človek bodočnosti, kam bo krenil njegov biološki raz- voj? Rak ali levkemija sta nedolžni posledici v primeri z dednimi spre- membami, ki se utegnejo pojaviti nti bomo sapiensu. Geni, nosilci ded- nosti, .se utegnejo pod vplivom po- večane radioaktivnosti tako spreme- niti, da bodo imeli naši potomci na primer samo eno oko, eno roko, da bodo slepi, brez las ali ušes, da bo- do bebci ali »zbirka anomalij«. To je možnost, ki je treba z njo raču- nati, če bo človeštvo tako brezum- no povečevalo radioaktivnost, kakor jo povečuje še dandanes. Skoro neverjetno se zdi, da poli- tiki ne prisluhnejo z vso resnostjo tem svarilom znanosti, in da si razni Tellerji prizadevajo prepričati jav- nost, icako »pretirana je bojazen pe- simistov«. Noben Teller namreč da- nes ne more vedeti, kakšni bodo ljudje po dveh generacijah, če se bo radioaktivnost iz dneva v dan povečevala. Po pomjti v norišnico v nevsakdanjem položaju je občina za- hodnonemškega mesta Miinstra, ki bo morala plačati 5000 mark odškodnine žen- ski, ki so jo po pomoti odpeljali v no- rišnico, kjer so jo tretirali kot težkega bolnika, tako da so jo morali več mese- cev zdraviti, žena se piše VVeber in je bila delavka v neki tovarni, v kateri je bila tudi delavka Thea W., ki je dobi- vala napade besnila. Nekdo je iz tovarne sporočil v bolnico za duševne bolezni, prišli so bolničarji in občinski funkcio- nar, ki mora po predpisih takim stvarem prisostvovati. Ko je občinski funkcionar vprašal, kje je tista ženska, jc nekdo baje s prstom direktno pokazal na Ido VVeber. Ko so jo bolničarji hoteli odpeljati, se je nesrečnica močno branila in kričala, tako da so ji morali natakniti prisilni jopič, ker so mrsiili, da ima nov napad besnosti. Tudi po prevozu v bolnišnico se je nesrečnica močno otepala, zato so jo zvezali in ji dali močno injekcijo ne- kega sredstva za živce. Pri tem je nam- reč važno, da je nesrečnica gluhonema in zato ni mogla ničesar povedati in raz- ložiti. Žensko so več dni v bolnici zdravili z raznimi šoki, da bi jo »ozdravili«, vse dokler je niso odkrili domači In rešili muk. Posledice »zdravljenja« so bile tako hude, da so jo morali prepeljati v dru- go bolnišnico. Ta nevsakdanji primer je prišel pred sodišče, mestna občina bo morala plačati odškodnino za muke in izgubo delovnih dni. Nogometna eki^a Celjskega tiska zopet aktivna. CELJSKI TISK : VRANSKO 9 :5 Prijateljsko srečanje na Vran- skem se je končalo z lepim uspe- hom Celjskega tiska. Tekmo je odlično in z občut- kom vodil Jazbec iz Šentjurja. ŠPORT NA DROBNO V II. košarkarski ligi —• vzhod so moštva našega področja Igrala med seboj. Moštvo Celja je podleglo borbenim Zalčanom s 45:66, Konjičant pa so premagali Prebold s 74:39. Atlet Kladivarja Tabakovič je na medarod- nem tekmovanju v hitri hoji v Milanu zase- del 26. mesto. SHUJšEVANJE BREZ TEŽAV V indijski pokrajini Gudževati je ekipa zdravnikov in botanikov odkrila doslej neznano dejstvo soka že znane rastline »kalir kanda«. Ce namreč popijemo ne- kaj njenega soka, zmešanega z vodo, iz- gubimo za nekaj dni apetit. To pa je tudi edini vpliv na človeški organizem, prav zato je za odkritje že zgrabila, velika larrnacevtska korporacija v Ameriki, kaj- ti, sok »kalar kande« bo olajšal številne muke, ki spremljajo dosedanje znane shujšcvalnc kure. SENZACIONALNO ODKRITJE Sovjetski arheolog Grigorij Cadski je v Uzbekistanu našel eno najbolj senzaci- onalnih odkritij naših dni. Gre za. pred- zgodovinsko risbo, staro 8 tisoč let, na neki skalnati steni v pokrajini Fergani. Risba je zanimiva zato, ker daie vtis, da predstavlja »kozmonavta«. Na risbi zasle- dimo na glavi podobnost kozmonavtskc čelade z dvema antenama, na hrbtu pa nahrbtnik, ki ga lahko imamo za »rezer- voar za zrak«. Cadski pravi, naj ne bi prehitro sklepali, toda nikakor ni zaklju- čeno, da gre za nezemeljske vsemirske potnike, ki so v davnini obiskali zemljo ter se srečali s predzgodovinskimi zim- Ijani, kateri so jih narisali. ANEKDOTA o'kanntu Kant je na vprašanje, kdo najčešće obi- skuje njegova predavanja, odgovoril: »Mo- lji slušatelji so študentje, dekleta in ofi- cirji. Študentje pridejo zato, ker vedo, da sem član izpitne komisije, dekleta pridejo zaradi študentov, oficirji pa zara- di dćklet.« Po Plesnikovem odhodu se je štab koroškega odreda sestal in dogovorili so se, da bodo takoj po Plesnikovi vrnitvi spustili v zrak most pri Tebru nad Iglo. Pravtako pa bodo preverili vesti o postavitvi postojanke v Solčavi, ♦Pojdimo fantje, čas hiti!« je priganjal vodnik. Z miniranjem so bili kmalu nared. »To bo čudovito poletelo v zrak!« se je smejal Janez. Videk, najmlajši pa je dejal. «Na, Švabom se bodo hlače stresle, ko bodo slišali naš klic!« »Kdo bi si mislil, da znaš tako povedati!« ga'' je dražil Janez. Sredi čakanja jih je presenetil lučanski mesar. Vedeli so, 'da se drži tistih, kjer lahko več dci narja izmolze in so ga zadržali. J »Kam pa rineš?« ga je vprašal komandir. M »No, po živino grem?« ^ »Živino za živino!« je dodal Janez. Videk P* ni vzdržal In je dejal: »Ti, kupi jim kos zemlji' da se jim zaleti!^