jf^Najrečji slovenski dnernik^ IT Združenih državah n VeUa za vse leto - . . $6.00 a Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Skfrenian Daily in the United States. List: slovenskih .delavcev y Ameriki« Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelses 3—3878 Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, st the Post Office st New York, N. I., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3*78 NO. 239. — ŠTEV. 239. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 12, 1931. — PONDELJEK, 12. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. LETNIK XXXIX. ADOLF HITLER HOČE PREVZETI VLADO V NEMČIJI FAŠISTI BODO ZAHTEVALI RAZPUST RAJHSTAGA IN RAZPIS NOVIH VOLITEV Govorniki na nacijonalistični konvenciji v Harz-burgu so napadli Bruenningovo vlado in zahtevali, naj odstopi. — Hitler je rekel, da preostaja-ta Nemčiji samo dve poti namreč boljševizem in nacijonalizem. — Zanj pomeni boljševizem smrt in uničenje. — Tudi dva Hohenzollernca sta bila navzoča. DelaVo Federacija za lahko pivo ZAHTEVA PO PIVU IN VINU Kongres države New Jersey zahteva pivo in vino. Kongres je bil sklican v posebni seji. BAD HARZBURG, Nemčija, I 1. oktobra. — Danes se je začela tukaj konvencija narodnih soci-jalistov (nemških fašistov). Konvencija se vrši pod j vodstvom Adolfa Hitlerja in Alfreda Hugenberga. Vse mesto je v zastavah. Po ulicah se vrše velike parade. Navzoči so tudi člani Lige patriotskih organizacij pod vodstvom generala von Golza. Med silnim navdušenjem ljudskih množic je bilo sklenjeno, naj se vse udeležene organizacije združijo v "narodno opozicijo". V svojem uvodnem govoru je poudarjal Adolf Hitler, da preostajata Nemčiji samo dve poti, namreč boljševizem in nacijonalizem. Glede boljševizma je rekel, da pomenja smrt in uničenje. Toliko bolj se je pa zavzemal za svojega ljubljenca Mussolinija in za laški fašizem. Dejal je, da je treba v Nemčiji odpraviti demokracijo ter obljubil, da se bodo narodni socijalisti borili do skrajnosti proti Brueningovi vladi ter da jo bodo strmoglavili, če ne bo hotela sama odstopiti. Po Hitlerjevem mnenju pomenja Francija največjo nevarnost za Evropo. Ko bo on (Hitler) na krmilu Nemčije, se bo obrnilo vse na bolje. Njegov tovariš Alfred Hugenberg je grmel proti boljševizmu in ameriškemu internacijonalizmu, ki se raje bavi z narodnim kapitalizmom kot pa z mednarodnim, kajti v tem slučaju slučaju bi se lahko izpostavil rdeči nevarnosti. Navzlic temu je pa pozval Ameriko, naj se z Anglijo, Nemčijo in drugimi narodi združi proti Franciji. Govoril je tudi dr. Hjalmar Schacht, bivši ravnatelj nemške državne banke ter opozarjal navzoče na izredno slab finančni položaj Nemčije. — Bruening prav dobro ve, na kakšnem stališču se nahaja Nemčija, — je rekel, — pa hoče vse prikriti pred svetom. Nemške zlate rezerve so tako obremenjene s posojili iz inozemstva, da bi prišlo v slučaju kakih posebnih zahtev takoj do poloma. Produkcija nemške industrije se je zmanjšala za tretjino, in nezaposlenost je postala kronična. Med navzočimi sta bila tudi^ohenzollernca, — Eitel-Friedrich in Oscar ter generala von Seeckt in Duesterberg. Vse resolucije, ki so bile danes sprejete, so napovedovale boj Brueningovi vladi. Kakorhitro bo otvorjen državni zbor, bodo fašisti zahtevali, naj se ga razpusti. Njihov namen je, da bi se vršile 8. novembra, ko je obletnica ustanovitve nemške republike, nove volitve. TREXTGX, X. J., 11. oktobra. Kongres države Xcw Jersey je sklenil, da priporoči zveznemu kongresu, da dovoli izdelovanje in prodajo lahkih vin in piva. Ta resolucija je bila sklenjena na iz-vanredni kongresni seji. ki je bila sklicana z a od pomot" brezposelnim. Resolucija je bila sprejeta v obeh zbornicah, po seji. ki je trajala celo no«"-. Resolucija priporoča kongresu, da vpošteva to resolucijo zaradi splošne zahteve po pivu in ker bo država dobila nove dohodke v davkih. Glasovanje v senatu je bilo !> proti S glasovom, v poslanski zbornici pa 43 proti 7. HITLER PRI HINDENBURGU OVCE ZASTONJ IMLiLiSBORO, Wis., 10. okto, bra. — Rajši kot bi sprejeli ponudbeno ceno chicaskega trga zn ovce, so sklenili bratje Landsin-ger, ki imajo farmo za ovce, da razdelijo ovce med nepotrebne družine. Xa prvi strani nekega lista so bratje Landsinger naznanili na slednje: — Imamo nekoliko debelih o-vac, za katere dobimo zelo nizko ceno in ne prinesejo več kot za stroške za tovornino. Sklenili smo tedaj, ako jih moramo oddati v Chicagu, zakaj jih ne bi oddali na nažem domu. Vsaka družina, katere oče je brez dela in je v potrebi, na pride k nam in vam damo eno ali dve ovci zastonj. Predsednik nemške republike je pozval k sebi voditelja narodnih soci-jalistov in se ž njim celo uro posvetoval. BHRLIX, Nemčija. 10. oktobra. Danes dopoldne je bil pri predsedniku Hindenburgu v a veli j en-ci Adolf Hitler, voditelj nemških narodnih socijalistov. Avdijenca je trajala celo uro. Hitler se je pripeljal v razkošnem avtomobilu k predsednikovi palaei v Wilhelmestrasse, kjer se je zbrala silna ljudska množica, ki mu je navdušeno nazdravljala. Pozneje se je izvedelo, da je predsednik Hindenburg opozoril Hitlerja, da v bodočnosti ne bo trpel nobenih demonstracij narodnih socijalistov. Jutri se vrši v Harzburgu konvencija narodnih socijalistov. Kot je rekel Joseph Goebel, se bodo posvetovali glede stališča, ki naj ga zavzamejo proti novemu Brueningovemti kabinetu. LAVAL BO OBISKAL _H00VERJA Obisk francoskega mini-str. predsednika Lavala v Washingtonu b o izredno velikega pomena. PARIZ. Francija, 10. oktobra. Koncem prihodnjega tedna bo dospel v Washington francoski' ministrski predsednik Laval ter bo j imel s predsednikom Hooverjem ve«" važnih posvetovanj. Kot se je izvedelo iz precej zanesljivega vira, bo zagovarjal predloge glede razorožitve. Pri tem bo pa seveda poudarjal potrebo varnosti, to se pravi, da bo t Francija pričela z razoroževanjem edinole pod pogojem, če ji bo varnost dovolj zajamčena. Veliko važnost pripisujejo tu-j di dejstvu, da bo Lavala spremljal Louis Aubert, ki je bil na { londonski mornariški konferenci | zaupnik bivšega francoskega mi- j nistrskega predsednika Tardieu-a j ter je bil pred kratkim imenovan za načelnika posebnega oddelka v najvišjem svetu narodne obrambe. Kot tak ima nalogo za vršit i vs*» priprave za mednarodno raz-orožitveno konferenco, ki se bo vršila meseca februarja v Ženevi. EDIS0N0VE ZADNJE URE Iznajditel j postaja vedno slabši. — Stalno v pol-nezavesti. — Spozna samo ženo. — Ne uživa ničesar. NEMŠKI POŠTNI LETALEC NAJDEN PARRSBGRO, X. S.. 9. okto-bbra. — Truplo Fritz Simona, ki je vodil poštni aerop'.an s par-nika "Bremen" in je padel v morje v Cobequid zalivu zgodaj v torek zjutraj, je bilo najdeno. Louis Leigh je že od torka z aeroplanom krožil nad zalivom iskajoč Simona in ko ga je našel, je mislil, da je Še vedno živ, kajti Simon je bil v vodi pokonci, ker je imel okoli sebe opasan rešilni pas. Iz rane na glavi pa mu je še vedno tekla kri. Simon in Wogenknecht sta z aeroplanom peljala evropsko pošto s parnika "Bemen" v 'New York. Med potom se jima je moral aeroplan pokvariti in je padel v morje. "Wogenknechtovega trupla še niso našli. NADALJNA JAPONSKA _ NASILJA Japonski letalci so uničili kitajsko železniško središče. — Železniška proga severno od Mu-kdena razdejana. ŠANGIIAJ, Kitajsko, 10. oktobra. — Iz Cingčava poročajo, da so se danes opoldne pojavili japonski aeroplani nad železniško postajo Taonan in jo začeli ob-streljevato. Bombe so mesto sko-ro popolnoma razdejale. V Šanghaj je dospela danes japonska križarka "Tokiva" ter izkrcala dvesto mornarjev za zaščito tamošnjega japonskega re-zidenčnega okraja. Tudi nad mestom Tungliao so se pojavili japonski zrakoplovci ter z letaki naznanili prebivalcem, da so jih prišli "ščitit". PEIPIXG. Ktajska, 10. oktobra. — Iz mandžurskega glavnega mesta poročajo, da so japonski vojaki razdejali železniško progo dvesto milj severno od Mukdena. Pri tem so se posluževali oklopnega vlaka, ki je bil poln razstreljiva in drugega potrebnega materijala. XAXKIXG, Kitajska, 10. okt. Dvesto obletnico kitajske republike so praznovali s primernimi eerimonijami. Pred predsednikom č'ang Kaj Šekom so defilirali močni vojaški oddelki, in predsednik je rekel, da zamore edinole sloga kitajski narod okrepiti, da se bo zamogel uspešno ustavljati vsem vsiljivcem WEST ORANGE, X. J., 11. oktobra. — Ves dan je Thomas A. Edison v nezavesti, v katero je padel včeraj. V njegovem stanju ni bilo nobene izpremembe. Zadnja dva dni ni spoznal nikogar razun svoje žene. pa še to zelo redkokdaj. Dr. Hubert S. Howe, ki ga zdravi že n 'kaj mesecev, je rekel, da ne more povedati, kdaj pride njegov konec. Upanja pa ni da bi še kdaj okreval. Ko se je včeraj Edison prebudil iz svoje 17 ur trajajoče omotice. ga vpraša njegova žena : — Kako ti je moj dragi? Samo lahen nasmeh je bil njegov odgovor. Edison ne vidi in ne sliši. Vendar pa je prišel toliko k sebi. da so ga popoldne položili v njegov naslonjač za nekaj minut. Njegov zdravnik pravi, da ne more povedati, koliko časa se bo Edison še zdržla proti bolezni, mogoče še en teden, mogoče pa lahko nastopi smrt vsak čas. Včeraj so bili vsi Edisonovi o-troei v domači hiši, toda samo sinu Charlesu je bilo dovoljeno o-stati nekaj časa ob njegovi postelji. O stanjn Edisonove bolezni so vsak dan obveščeni papež Pij XI., predsednik IToover, Harvey Firestone in Henrv Ford. PREDLOG GLEDE ČRTANJA 18, AMENDMENTA - PROPADEL VANCOUVER, B. C., 1 I. oktobra. — Konvencija Ameriške Delavske Federacije se je odgodila do torka. V ponedeljek je namreč kanadski praznik — Zahvalni dan. Jutri bodo razni delavski voditelji govorili v tukajšnjih cerkvah o delavskih problemih. OBRAVNAVA PROTI CAP0NU Capone je imel velikanske dohodke. — Pa veliko je tudi izdal. — Prirejal dragocene pojedine. — Stanovanja v hotelih. j Konvencija bo najbrže v četr-■ tek končana. Konvencija mora iz-j raziti svoje mnenje še glede šte-j vilnih zadev. Za preklic oziroma i za črtanje osemnajstega amend-j menta se ne bo zavzela, ampak so • bo zadovoljila s priporočilom izvršilnega odbora, naj vlada dovoli izdelovanje in prodajo p i-va. ki bo vsebovalo dva in tri četrtine odstotka alkohola. ADVERTISE in "GLAS NARODA" MCCORMICK SE JE LOČIL CHICAGO, 111., 11. oktoba. — Večkratni milijonar. Harold P. MeCormiek je danes dobil od sodišča ločitev zakona z operno pevko Gano Walsko. Ločitev je dobil potem, ko je petnajst minut prej vložil prošnjo za ločitev. V svoji prošnji jo je dolžil. da ga je samovoljno zapustila že le-leta 1920. Za ločitev ji je priznal četrtino svojih milijonov. McCorcmik je poročil poljsko operno pevko leta 1922, potem ko je bil ločen od svoje prve žene Edith, hčere Johna D. fiockefel-lerja. Predno pa je poročil Walsko, je šel MaoCormick v bolnišnico za neko skrivnostno operacijo. Tedaj se je govorilo, da se je tudi njegov šofer pustil operirati in da je bilo nekaj njegovih žil prenesenih na MacCormicka, ki je bil že precej v letih, da se je "pomladil". Wrflska je večkrat poskusila svojo srečo kot operna pevka na raznih operah, toda kritika je bila vedno taka, da se po vee mesecev ni upala nastopiti. Bila pa je vztrajna, in je zopet pos^ jsi-la, pa nikdar z uspehom. Slednjič je odprla v Parizu salon za parfume in dasi je MeCormiek potrošil za to veliko vsoto, denarja, ji podjetje ni uspelo. "Walska je stalno živela v Parizu, njen mož pa v Chicagu. In tako je MeCormiek -zahteval ločitev zakona in jo je tudi dobil. Premetena Walska pa j^ zopet za nekaj milijonov bogatejša. Xadalje bo prišla na vrsto zadeva glede zavarovanja prot ine-zaposlenosti in zahteva Filipin-ce\ pečala Konvencija katerih morajo živeti delavci, ki so zaposleni pri takozvanem ''Ilooverjevem Damu". Glede zavarovanja proti nezaposlenosti si mnenja jako nasprotuj jejo. Zavarovanje po nemškem načrtu ima dosti zagovornikov, do-čim smatra izvršilni odbor vsako obliko takega zavarovanja za nepotrebno ter v prvi vrsti zahteva, naj se da vsem delavcem priliko za delo. Te dni je bila sprejeta resolucija glede petdnevnega delovne- * v po neodvisnosti. Xato se b«^ CHICAKO- In- u- oktobra. — ečala konvencija z razmerami, • Državno P™vdništvo je prineslo dokaze, da je Al Capone. ki je sedaj tožen zaradi dohodninskega davka, dobival tisoče in tisoče, da pa jih je tudi breskrbno zapravljal. Njegovi chicaški prijatelji so mu brzojavno poslali TU tiso."- dolarjev pozimi leta 192.*. kar je zapravil v Floridi. >Xa Palm Island blizu Miami, Fla. je kupil palačo za $40.000 in je še posebej potrošil $tj000 za kopališče. V Chicagu v hotelu Metropole je imel stanovanje in je po Demp- ga tedna in ž njo vred poziv na »ey-Tunnejevi borbi za svoje pri vlado, naj gre z dobrim vzgledom P«reclil gostij... ki je naprej ter naj uvede petdnevni ve'ia'a "fc-iOOO. delovni teden za poštne uslužbence. Naročite se na -Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdro-tenlta državah. WALESKI PRINC SE ŽENI LOXDOX, Anglija. 10. okt. — Iz Švedske prihajajo vesti. e namerava angleški prestolonaslednik. u-aleški princ Albert poročiti s švedsko princeso Ingrid. Dasi švedski listi vztrajno vzdržujejo to novico, jo uradni krogi v Londonu zanikujejo. DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 .................. % 9.35 Din 1000 _______________ 9 18.50 Din 2500 ____________ $ 45.75 Din 3000 _________% 54.60 Din 5000 ________3 90.50 Din 10,000 ______________ 3180.00 '1 V ITALIJO Lir 100............................S 5.65 Lir 200............................$ 11.10 Lir 300............................$ 16.50 i Lir 500............................$ 26.90 Lir 1000 .......................... 3 53.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini: znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, s* $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1—, za $100—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.—$5.25. Za tepla čilo večjih zneskov kol sgoraj navedeno, bodisi ▼ dtoarjlfe lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nsfraah lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom sporaaumo* te glede načina nafra^ls. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbine Z S*. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N, Y. Telephone BArclay 7—0880 •O L A 8 NARODA* NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 12, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In C. 8. A. Owned and Published by PflVMlO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) of baMneaa of the corporation end Berensh otMenhettek of above officer*: New Yertt City, N. Y. GLAS NABODA (Yeloe ef the Feeple) Issued Irery Day Except Sundays end Holidays celo leto velja Uet se Ameriko« Za New York i In Kanado_____$6.0® J Za pol leta — Se pol leta_____$8.00 [j Za inozemstvo celo leto fTJOO JtSAO Na orožnikov bajonet se je nabodel. 26. septembra popoldne je prišla družba fantov v gostilno "Zlata Praga" na Savi. Vse je šlo v redu. dokler se ni vnel med fanti prepir. Razburjenje pa Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bil na to obsojen na 18 mesecev zapora in na plačilo škode obema pogorelcema. Oškodovanca sta dala po zapriseženih cenileih-izvedencih pogorela poslopja oceniti in cenitev je precej četrt leta -41Ai"Za pol leta celo leto —-47-00 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" iahaj a vsaki dan Ixraamfl nedelj In pra»l*ov.- Denial brea podpisa In osebnosti se ne prlobftujejo. Denar na!« Ma-■ovoll oottllattpolUaiej Order. Pri spremembi traja narotaltov. SSSLrd.? » SLTSEl prejinje blrailKe naznani, da hitreje najde- mo naslovnika. _____ "GLAS NABODA", 21$ W. I8th Street, New York. N Y. Telephone: CHelsea 3—3878 ZMAOA PROGRESIVCEV Uapelii dosedanjih kongresnih nadomestilih volitev j liso }X) vročil i v BAi hiši oziroma v republikanskem taboru posebnega veselja in zadovoljstva. Iz Wisconsina, ki je glavna trdnjava L»a Fcfllettonli pristašev, prihaja za republikance zelo presenetljivo poročilo. Po smrti Henrya AKena Coopera, ki je, zastopal Wisconsin šestintrideset let v poslanski zbornici ter je bil eden voditeljev pregrešivcev, bo v tamošnjem prvem 'kongresnem okraju potrebna nadomestna volitev. Dne 3. oktobra so se vršile v onem okraju republikanske primarne volitve. Reguflarni republikanci so bili postavili za svojega kandidata državnega senatorja Georgea W. Blancharda, dočim so progresivci agitirali za mladega odvetnika, Thomasa R, Amile-a. Na dbeh straneh je divjal zelo oster boj. Blanehard se je zavzemal za Hooverjevo administracijo ter ugotavljal, da je treba administracijo oziroma predsednika v vseli ozirili podpirati. Progresivci, katerim napeljujeta brafta 4' Bob in '4Pliil" La Follette (prvi je zvezni senator, drugi pa go-vereier dišave Wis<-oiisin), so pa agitirali za svojega kandidata Amlie-a. • Prav nič niso skrivali svoje opozicije napram Hoover-ju ter so posebno poudarjali, da progresivci v kongesu ne sinejo biti oslabljeni, ker morajo tvoriti ravnotežje proti obema strankama ter so nekako kazalo na politični tehtnici. In tako ho je zgodilo, da je zmagal pri primarnih volitvah Arnlie. Dobil je nad trinajst tisoč glasov, dočim je za Blancharda glasovalo nekaj nad dvanajst tisoč volilcev. Ker je okraj strogo republikanski, njegov demokratski nasprotnik pri novemberskih volitvah sploh ne bo prišel do veljave. Pokojni Cooper je bil dobil leta 1922 skoro G3,0000 glasov večine. Voditelji republikanske stranke se 'tolažijo z domnevo, da volitve novembra ne bodo 'bistveno izpreme-nile političnega ustroja kongresa. Amlie-a smatrajo za republikanca, i stota ko kot smatrajo za republikance vse progresivee. Toda pomisliti je treba, da spadajo progresivci v vrsto neodvisnih republikancev, in da znajo biti zelo "neodvisni", so že ponovno izkazali. Njihovi glasovi v kongresu so odločilni, in oni se zavedajo svoje moči. V prihodnjem kongresu bodo igrali odločilno vlogo in bodo najbrž prekrižali marsikak Hooverjev račun. . .f1.1' visoko narasla, vendar ne tako botejo na noben na cm pomiriti, ampak se je od sekunde do sekunde stopnjevalo. V pretep je posegel tudi gostilničar, da bi fante pomiril, ampak ves njegov trud je bil zaman; spravili so se nanj in je imel dovolj opravka, da se jih je otepel. Pri tem je u-porabil v obrambo kljuko pri štedilniku. s katero je zadal tovarniškemu delaven z .lavornika Kle-nienčiču Filipu manjšo rano na glavi. Na treh meStih ima Jvle-menčič Filip presekano kožo. lobanjske kosti so nedotaknjene. Kri se je seveda vlila po glavi in obrazu, katero pa je nesrečnež še povrhu zmazal po vsej glavi, da je zgledal strašen. "Na pomoč" so jim prišli poklicani o-rožniki. katerim se pijani fantje niso pustili vjeti. Izzivanje, pri-dušanje, preklinjanje brez primere ni spravilo orožnikov iz ravnovesja. Največja uporniki sta bila že omenjeni Klemenčič Filip in neki njegov tovariš Vi-ster Stanko iz Podmožeklje. Kakor sta se ta dva vedla, je ve? kot pobalinsko. Klemenčič je silil. kljub temu. da ga je sestra branila, v orožnika, dokler jo ni staknil. Preveč se je zaletel v o-rožnika in se je nabodel na bajonet. Vistra so končno ujeli in s? je pričel žalostni del. Vistra so za prli in ga po zaslišanju predali v sodne zapore, kjer bo počakal na zasluženo plačilo. Klemenčiča so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico Bratovske zakladnice na Ja-vorniku. kjer so ga skopali, očistili in ga zavezali. Prvotno se je mislilo, da so rane lažjega značaja, pa se je pozneje ugotovilo, da je rana v kiti v zrasteh na levi strani sila nevarna. veliko, da bi je požigalee ne zmogel plačati. Žena Koeevarja pa se je proti cenitvi uprla in tudi škod«* ni hotela plačati. Vzela je advokat, in prav isto sta storila oškodovanca. Pričela se je pravda. kateri je sledila komisija na licu mesta z več nego 30 pričami katere si pa več in ima pričale o-'fnv"j * zgodnjih jutranjih urah, sestnik Krč iz.Zg- Kokre, kar pa ni bilo res. Končno sta brata le priznala, da sta bila namenjena na lov v KrČevo lovišče, ki ga ima v zakupu živinozdravnik Korošec iz Kranja. Puško sta imela skrito v gozdu, kjer sta sekala drva. ►Nobeden od bratov nima dovoljenja za lov niti orožnega lista, ki jima je bil radi pogostih lovskih tatvin odvzet. Z dinamitom razstrelil ribji basen. Nekaj minut hoda v prijazni dolini pod Jančami — v Bosniei je imel ljubljanski trgovec Šte-pic Mirko večji bazen, narejen iz betona za ribogojstvo. Že večkrat so iz bazena zmanjkale starejše postrvi. Pred tedni je pa našei škodovanim posestnikom v korist. Kakor je bilo pričakovati, je tožbo posestnica Kočevar izgubila in morala bi plačati škodo, kakor je bila cenjena in pravdne stroške, kakor tudi advokate, kar je naraslo na več deset tisočev. Ko je požigalčeva žena uvidela, da je pravda izgubljena, je pričela v začetku po tihem in po malem prodajati gospodarske stvari, poljedelsko orodje, vozove itd., nato pa celo smreke in hraste. Kar na debelo je pričela prodajati s poda tla in stene, šla NAŠI PO AMERIKI V Buenos Aires, republika Argentina, je umrl rojak Dominik Nikolaj, doma iz iNabrežine. — Kanjki je bil poznan kot dober steklar. V domovini zapušča bo-lefcno ženo. — V Bradley, III. je pobrala rojaku Geo. Krai skrbno in vzorno ženo in mater štirih nedorast-lih otrok. Pokojna Barbara Kral, roj. Ma-rentič je bolehala že d&lj časa za vodenico. Umrla je stara iele 47 )et. Pogreb kokojne je bil dne 25. •eptflmbni s »v. mašo na pokopa-)M« fit. Rose v Kankakee. £ Chicagi je dobila Miss Zlobno maščevanje požigalca in njegove žene. Približno leto dni je tega. odkar je gorelo pri treh gospodar jih' na Dolenjskem en večer. Pri dveh posestnikih je pogorela hiša z gospodarskimi poslopji, in to pri .J. Žeieznikn v Zaborštu pri Bučki in pri A. Mlakarju v Stari Bučki pri Skoeijanu. Pri posest-niei Ruparjevi v Jermanvrhu pa je požigalee sam, ko je bil ogenj šele v razmahu, poklical kmeti co, rekoč : — Baba. pojd' gasit! O pravem času so potem ogenj pogasili in posestnica je utrpela le neznatno škodo. Vsi so se spraševali, kdo bi bil požigalee. Istega večera je po sestnik Franc Kočevar doma po vedal svojcem, da ga zadnjič vidijo in kmalu nato je izginil. Ker ni bilo dva dni od njega nobene vesti, je sum padel takoj nanj in vsi so mislili, da je napravil samomor. Po preteku treh dni pa je prišel domov, nakar so ga o-rožniki aretirali. Posestnik Kočevar je svoj zločin po kratkem zasliševanju priznal. Izpovedal je da je požigal pri vseh treh po sestnikih iz maščevanja. ko je šel k maši. bazen razstre ljen. vse ribe pa na kopnem. Obilen ribji zarod je bil s tem mahoma uničen. 1'uvaj je opazil na mehkih tleh oditise bosih nog, kateri so peljali do doma nekega G. Janeza. Na tega je sploh padel takoj sum. Bil je radi ribje tatvine že lani kaznovan, i'uvaj je odtis stopal zmeril in šel takoj k čevljarju v Bosniei, ki dela čevlje za osum ljenega Janeza. In res so se mere natančno ujemale. Letos nekoč v avgustu je do-je celo tako daleč, da je dala str- : ),ji ribji euvaj tudi anonimno pi-gati iz betoniranih podbojev te-1 smo s p^atom ljubljanske po čaje vrat in jih vnovčila. i v Aškerčevi ulici v Celju mrtvega na njegovem stanovanju 32-letne-ga zasebnika Joaliima Klovarja. Klovar je bil sin revnih kmet-skih staršev iz Slivnice, občina »Sv Krištof pri Laškem. Kot mlad fant je prišel v Celje in se tu preživljal kot sluga v raznih podjetjih. Delj časa je bil hotelski sluga v hotelu "Evropi". Pred leti se je toliko osamosvojil, da je postal koncesijonirani postrešček in mu je njegov posel še prilično uspel. V začetku lanskega leta pa mu je v Ameriki umrl nek strie in mu zapustil večjo vsoto v dolarjih. Klovar je svojo obrt opustil in živel poslej kot zasebnik. Vedno je premišljeval, kako bi začel z denarjem kak koristnejši posel. Med tem pa je čas potekel fant je denar porabljal, nazaduj** pa je še začel dajati znancem posojila. Pred meseci je posodil Mary Avčin $2500 odškodnine od taxi družbe Checker za poškodbe na glavi, dobljene v nesreči, ki se je pripetila-pred malo manj kot dvema letoma. Sprva so jo hoteli odpraviti s par sto dolarjev, toda je najela je odvetnika, ki je izposloval poravnavo. Medtem je Mary popolnoma okrevala. — V Library se je Joseph Slap-nik v duševni zmedenosti ustrelil dne 22t septembra- ob pol 3. popoldne. Pogreb se je vršil civilno ob obilhl' udeležbi občinstva dne 26 septembra na pokopališče v Hackett, Pa. MfteDonftldov nasprotnik. SEAIIAM IFA-RBAR. Anglija. 10. oktobra. — Tukajšnji oddelek delavske stranke je imenoval Williama Ooxona za MacDonal dovepra protikandidata. Coxon ie tajnik strankinega odseka, ki noče več priznati MaoDonalda kot svojega zastopnika v poslanski zbornici. Postarna nevesta in mlad ženin sta stopila pred oltar. Nevesta je žarela samega veselja. dočim je ženin mižal in se sumljivo majal sem in tja. Župnik nekaj časa gleda ženina. potein pa pokliče nevesto v zakristijo in ji pravi: — Zdi se mi. da je ženin pijan. Ker je v takem stanju, vaju ne moreni poročiti. — Oh. poročite naju. — je prosila obupana nevesta in kar n;i jok ji je začelo iti — lepo vas prosim, poročite naju. dokler se ne iztrezne. Kajti, če bo enkrat trezen, ni niti misliti, da bi s-» poročil z menoj. Možak se je vračal proti domu precej natovorjen. Najmanj deset zavitkov je nosil. — Kaj pa nosiš? — ga vpraša prijatel j. — Oh. za ženo sem nekaj nakupil. Kupil sem ji klobuk, o katerem je* rekla, da ji jako ugaja, bakso kendija spm ji kupil in drnge take drobnarije. Prijatelj nekoliko pomisli in pravi: — Salamensko sta se morala krepati. O nekem Škotu poročajo, da je šel v spikizi kupit kvart žganja. Kvart žganja so prodajali po dva dolarja petindvajset centov. Škot pa ni mel več kot dva dolarja. Ker se ni dalo pogajati, je žalosten odšel. Na ulici sreča svojega prijatelja in mu reče: — Ti. daj mi petindvajset eeii-tov. — ('emu ti bodo* — Kvart žganja bi rad kupii. Prijatelj seže v žep. 11111 da pol dolarja in pravi: — Na. tukaj iniaš pol dolarja, kupi ga še zame en kvart. X. Mlada ženica je šla k zdravniku. Natančno jo je preiskal. nekoliko pomisli! in rekel: — Vsak dan se morate kopati. svežega zraka vam je treba in bolj toplo se morate oblačiti. — N»», kaj ti je rekel? — jo je vprašal mož. ko se je vrnila domov. — Je rekel, da moram iti v kopališč«*. da ^e moram voziti z avtomobilom in da potrebujem za zimo nov kožuh. * moža sta se pogo- Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dne«nlk v Zdrn-ienih driavah. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODČO-VE.Pt, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% SakseF State Bank N. T. Zakonska varjala. — Ali se ti ne ^di. — pravi prvi. — da no današnji mladi moški vse drugačni kot smo bili mi nekoč.' Kako trdovratno se obotavljajo, predno se oženijo. — Tudi jaz sem tega mnenja, prijatelj. Zdi se mi kot da bi se bali zakona. Predno sem se jaz oženil, sploh nisem vedel, kaj sta fitrah in bojazen. Farmer je zasačil mestnega lovca v svojem gozdu in mu rekel : — Taka me ima. da bi jih vam prisolil par okolu ušes in vam zlomil puško na hrbtu. — Oprostite — se je izgovarjal mestni lovec — nisem vedel, da se ne sme v vašem gozdu loviti. — Vem, da niste vedeii, — odvrne farmer — in ravno zaradi- tega sem vam zlepa povedal. * Rojakinji je umrl mož. Ničkaj prida ni bil. Kar oddahnila se je, ko ga je Bog poklical k sebi. Ta-koj po poroki je bil začel pijan-čevati. družina mu je bila zadnja briga, in ubogo ženico je pri vsaki priliki dodobra naklestil. Edina dobrota je bila, da je bil pri raznih društvih, ki so mu priredila svečan pogreb. Pokopaval ga je novi župnik in mu za dobro mero izpregovoril na grobu par besed. Ker pokojnika ni poznal, in ker velja pravilo, da je treba o mrtvem le dobro govoriti, je govoril, kako neizmerna nesreča je zadela družino, ki je izgubila družinskega očeta, kateri je bil' do-ber. uzoren in delaven možak. Vdova je poslušala ginljiv govor in zamrmrala: — Zdi se mi, da niso pravega pokopali.. "GLAS NARODA* ■ i.. T m iY ---------- ' i i NBW YOBK, MONDAY, OCTOBER 12, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY to C. S. A. IVAN ALBRECHT: DETELJICA po- Ni ga človeka, ki ne bi razumel, j sledi — consecutio je to, — da je to smola. Od konca do kraja pravni izpit. je znal čtudne: Janko vse, dobe-: Profesor glas reže kakor* smrtna vse. Latinec je bil, kakor jih j obsodba. Janko Povrh se otožno je malo. Nominativ cum infiniti - j nasmehne, a Tinče Pilač zleze vase vo. consecutio temporum. nepra- in golta solze. Razred je poln so-vilni glagoli, deponentia in semide- i čutja in ženski in moški spol ob-ponentia, karkoli je kdo želel, je seja starokopitnega profesorja!, ki lahko izved?! iz njegovih ust. Pa 1 v praksi ne prizna tega, kar je sam t; hoče smola, res, samo smola! ! učil: Variatio deleetat! Vitka Maj-Profesor poklide < Janko Povrh mu ! da postreže v odmoru mučencema nikakor ne more reči gospod pro- . s čokolado, Silva kupi vsakemu po frsor, tako je v dno dure užaljen!) j en kos šote, Nada ponudi Janku in začne vrtati sem in sukati tja j "Vardar' in Tinčetu ' Drino", a .n se končno zasidra: Coniugatio, Verica, tista čokata, dobrodušna p?riphrnstiea! Janko Povrh se stre- ! Verica, ki se vedno smehlja, pose kakor trepetilka. Ut consecuti- 1 loži Janku štiriperesno deteljico v v um, cum temporale, genetlvus: latinsko vadnico. Sama jo je utr-qualitatis, vse mu roji po glavi. Iz-1 gala na majniškem izletu, tam bli- ;eme tretje dekiinacije: fons, mons, pens, dens, natančno ve, da so to izjeme: masculina na —s. sploh vse, karkoli bi radovedni profesor hotel vedeti, z vsem bi mu lahko po-tregcl, samo ta salamenska coniugatio preriphrastica! Menda ni zu, kjer "Črtomir up sreče Bogomilo onstran groba v prsih hrani". Janku mahoma odleže in poraz na latinskem bojnem polju se spremeni v zmago. Ves moški spol je naairs: opazil, da se je Verica ne- Ob takem sladkem žaru je spala Latinska slovnica, so izpuhtele znanosti in coniugatio periphrasti-ca sploh ni prišla do veljave. Niti oglasiti se ni utegnila. Janko je presedel dolge dneve ob štiriperesni deteljici in parček vedrih oči se mu je ves čas smehljal iz nje. Pisal je pisma, ki jih ni nikoli oddal, sanjal besede, ki jih ni izgovoril, in trepetal in drhtel. Tako je drhte prisanjal v tisti čas, ko je bilo treba stopiti pred resnega profesorja. — Kako bo? — je vzdih nil v gimnazijski veži Tinče Pilač. — Coniugatio periphrastica ml gre kakor po olju. Janko Povrh se je nasmehnil: — Bodi no! Štoriperesna deteljica pomeni od vekomaj srečo! Potegnil je zapisnlco iz žepa in pokazal tovarišu lekoviti čar: — Niti malo me ne skrbi, dokler imam tole s seboj. Bogve, ali se mu je samo zdelo, ali so se res nasmehnile tisti hip verjetno zresnila. In najbolj za-vrag, da je ne bi dobričina na ka- krknjeni repetent se dvigne iz .edru razjahal in zajezdil kakega, zadnje klopi in orjaško zadeklami-I od nekod tiste jasne oči. Razmišlja-drugega konjička! Vse zastonj. Co- j ra: — Vse pojte rakom žvižgat,! ti ni utegnil. Profesorjev resni ko- niugatio sem, periphrastica tja.1 lažnjivi zvezdogledi! netiva gor, passiva dal, dokler Jan- ! Prešeren ne protestira in gospo ko Povrh ves izmuien ne sede. Za j dična Muza nad njim se samo na r.jim pride Tinče Pilač. Oj, cn se je bil nagulil psriphrastika. da bi lahko kar iz rokava stresel. Pa ti spet hoče smola in profesor zajezdi consecutio temporum. Strela asna in consecutio! Sequi — slediti! Sledim, slediš, sledi — — Iz vašega znanja — neznanja smehne v priznanje. Bržčas soglaša z repetentovo sodbo, da ima Janko vsčjo srečo Dd pameti. Bogve. * Vso pot domov in ves lepi počitniški čas je tolažila in razveseljevala Janka štiriperesna deteljica. Ta GLOBUS j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j i Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i { razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j | pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i i mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI IE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2,50 ONI, KI IMAJO' PLA0ANO NAROČNINO ZA MGLAS NAttODA" OZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA — $1. 75 u \ 99 N«w York, Y. VREDNOST POSTELJE Švicarski pisatelj Urh Hezner i-menuje v nekem svojem spisu posteljo "ztbelko idej'*, ker se rodi največ idej ljudem v onem stanju, ko ne čujejo več in*še ne spe. V tem stanju se človeku kažejo najrazličnejše slike in se mu porajajo najrazličnejše misli, ki se mešajo druga z drugo. Znano je, da je mnogo pisateljev pisalo svoje spise najrajše v postelji. Ameriški humorist Mark Twain je pisal v postelji svoje najboljše stvari in italijanski skladatelj Pae-steUo je skladal svoje najboljše pesmi ležeč. Angleška pisateljica Ana Radcliffe pa je uživala vedno kako težko jed, predno se je vlegla, ker je bila prepričana, da se ji bo potem kaj "strašnega" sanjalo, kar bi ona potem lahko porabila kot snov za svoje "grozne" in "strašne" povesti. Prav mikavna je tudi zgodbica, ki se je pripetila slavnemu angleškemu ministru Pitt-u v postelji. Mož je trpel na revmatizmu in je ležal v mrzli sobi, ker ni vročine prenesel. Tu pa ga je obiskal vojvoda Newcastle, da se ž njim p- MNOGRADNI . PRIDE V AMERIKO \ya*iil\x;t ve«" vreden kot pa prej ter mnogo zlatnine in dragih kamenov. Ko so ji odvzeli obleko, ko so jo preiskali in našli za pasom pol milijona dolarjev, se ni hotela več oblečn, temveč je ogrnjena samo z rjuho. Xjena služkinja pripoveduje, da je Mrs. Wood kupovala za svojo kuhinjo najcenejše stvari in je navadno jedla juho. jajca iti kavo. ZASTRUPLJENJE Z GOBAMI TOLEDO. O.. 11. okobra. — Družina shock hard si ni mogla kupiti živeža. Niso imeli denarja. Sli so tedaj v gozd po gobe. Nabrali so jih mnogo in povabili so celo svoje prijatelje. Danes jih je izmed teh 5 mrtvih. 7 pa jih je nevarno bolnih. Moderna kirurgija dela to, kar je delalo praznoverje v davnih časih, ko je polagalo na rane zlat® in srebrne amulete. Je pa tudi mnogo drugih srednjeveških lekov, ki se zde v luči moderne vede utemeljeni in premišljeni. To velja tudi za najnovejši lek proti tuberkulozi, 'kajti koloidno zlato so predpisovali zdravniki že v srednjem veku. ko so proti pljučnim boleznim priporočali krepko kurjo juho v kateri se je kuhal zlat du-kat. Z dukatom kuhana kura bi zdaj gotovo vzbudila smeh. da niso prišli na to, da je imel zlati du kat v nji res zdravilno moč, čeprav je veljalo to dolgo za navadno praznoverje. Drugo "babje" sredstvo in sicer proti kozam je bila trditev, da ne dobe te strašne in v prejšnjih časih še neozdravljive bolezni oni, ki molzejo krave ali ki pridejo kako drugače v stik z živino. Zdravniki so pa zavračali to trditev, češ. da gre za naključje. Samo eden in sicer Jenner, se je zanimal za to ljudsko vero in ugotovil, da stik z živino človeka imunizira proti kozam, kar je dovedlo pozneje do cepljenja s kravjimi kozami. — "Praznoverje" je položilo temelje moderni obrambi pred to strašno boleznijo. Srednjeveški zdravniki so lečili "francosko kugo"' z dolgimi kurami, pri katerih se je razvila visoka temperatura in bolnik se je izredno močno potil. V novejšem času jc pa odkril prof. Wagner-Jauregg metodo lečenja paralize z visoko temperaturo, ki jo dobi človek pri malariji. On leči bolnike z visoko temperaturo, ki končava bacile bolezni, kakor so c^elali srednjeveški mazači "s francosko kugo", ki je bila to, kar je naša paraliza, v pretežni večini primerov posledica sifilisa. Razbeljeno žeiezo ki se je rabil0 tudi v srednjem ve ku kot lek in pred katerim nas obhaja zdaj groza, je imelo tudi svojo utemeljeno zdravilno moč. V ob-žgani koži se namreč tvorijo.mnoge snovi, ki vplivajo na izmenjavo drugih snovi in tako se ves organizem brani nalezljive bolezni. Jesti glino proti griži kakor so priporočali v starih časih, je menda tudi znanstveno utemeljeno. Grižo uspešno lečijo s kaolinom in glina se je izkazala ko: dober lek proti griži med svetovno vojno. O čebuli in česnu, ki ga je ljudsko zdravilstvo v starih časih priporočalo proti najrazličnejšim boleznim, čemur so se moderni ljudje smejali, se je tudi zdravniška veda prepričala, da blaži odnosno zniža krvni pritisk in služi tako proti paoapnenju žil. Tako vidimo, da so bile v starih POZOR, ROJAKI h naslova na lista, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vam |e naročnina pošla. Ne čakajte tinraj, da se Vas opominja, temveč obno_ vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem' posla naročnina za list, so naproseni, da jo p6' možnosti čimprej obnove. — Uprav* "O. N/* SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET' NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak poutMjek do 7. ure le stara in stanovitne ZOPET DELOV OLJNATEM POLJU OKLAHOMA CITY. 11. okto-bra. — V oljnatih poljih, kjer je vojaštvo pred dvema mesecema ustavilo delo. so zopet prire-li delati. Okoli 2000 delavcev je šlo prvi dan na delo. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safttt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph BLish. J. Bevčlč, Mrs. F. Launch, Andrew S pillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Prank Oouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekuia Eveleth, Louis Oouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Fails, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Cleveland, Anton Bobek, Chas. KarLinger, Jacob Resnik, Math Slapnik, Frank Zadnik Euclid. F. Bajt* Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. KuirSe Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town Anton Kikelj Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlvSek Midway, John Žust Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine Art, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, časih mnoge vraže na zdravstve nam polju utemeljene in da odkri- 1 Fr. Schifrer va moderna veda prav za prav če- West Newton, Joseph Jovan sto šele zdaj to, kar so ljudje že Willock, j. Peternei davn0 vedeli. SOLA V ŠPANIJI Nova vlada v Španiji obrača svojo posebno pozornost na šolstvo, ki je bilo doslej silno zanemarjeno. Šolski pouk je sicer obvezen že od 1. 1857 naprej toda ta obveznost je stala le na papirju. Otroci so morah obiskovati šolo 6 let, toda teh šest let so otroci lahko poljubno odsedeli med svjim tretjim in- štirinajstim letom. Majhni otroci so hodili seveda le v otroške vrtce in obisk šolskega vrtca se je štel kot obisk šole; zato pa so bili skoro vsi otroci z 10. letom šole prosti. Malo je pa bilo tudi šolskih posipij in tudi zato niso mogli vsi otroci že z 10. letom šole obiskovati. Samo v glavnem mestu Madridu ni hodilo v šolo nad 45,000 otrok. Šolskih poslopij je v celi državi okoli 30 tisoč, treba bi jih pa bilo vsaj 50 tisoč. Šolski prostori v šolah, kjer sploh so, so pa tudi zelo nedostat-ni. Velik del prebivalstva v sle d tega ne zna ne brati ne pisati; na kmetih znaša število analfabetov 60 odstotkov moških in 70 odstotkov žensk. Za šolo morata skrbeti država in občina. Kakor poročajo španski listi, namerava nova španska vlada reorganizirati šolstvo t Španiji po dunajskem vzoru. OKUSI SO RAZLIČNI V splošnem ni stvari na zemlji, ki bi je eno ljudstvo ne ljubilo v isti meri. kakor se drugemu gabi. To se kaže zlasti v izbiri jedi. Za večino južno in vzhodno-afriskih zamorcev kakor za spred-njeindijske Kafirje itd. so ribe neprijetna itd. Mongoli in *rva-janski Indijam-i se branijo perutnine. Židom, muslimanom, Ja-kutom. Laponcem in mnogim Indijancem je svinjsko meso zoprno. Ilindujeem, Kitajcem in Par-zom se studi spet govedina. Mnogim avstralskim črncem je kačje meso slaščica, drugim spet ervi..žu želke in neoprano črevesje, dočim so brunijskim divjakom gnila jajca najljubša jed. Dravidijci ne poskusijo mleka, pra" tako sovražijo maslo Kitajci, Dajaki in Ma-lajci. Mnogim Evropce povzroča mleko kobil in oslic stud do bljuvanja, kar velja pri drugih ljudstvih za vino. Enkole-Bahi-mani v Ugandi si drgnejo telo z maslom in blatom, ker voda jim je kakor Kalmikom ostudna. Obojci v Srednji Afriki se u-mivajo s sečjo in pomivajo *ž njo tudi posode za mleko. Že v 11. m 18. stoletju so rabili seč za izpiranje ust celo na Angleškem, v Nemčiji in na Madžarskem, kakor svojčas stari Rimljani Hispani in "Kelti. Mnogi mongolski rodovi čistijo jedilno posodo tako. da jo dado polizati psom in Somalijcem je tuja slina direktno blagoslov. OREGON Oregon City, Ore.. J. Kobiar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakŠe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeek B rough ton, Anton Ipavee Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Craft on, Fr. Machek Export. G. Previč, Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okom Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico. Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo*. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher DlamondvUle, Joe Rollct Vsak zastopnik isda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina Glas Naroda" Za eno leto $6.: aa pol let* It.; za atlrl mesece $3.; za čet* M $1.50. New York City je 97. celo tetb. Naročnina sa Brruya tli aa celo leto. "QUI NARODA" NEW YORK, MONDAY, OCTO BEE 12, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA Zm Glas Naroda priredil G. P. as \*H»la! jevanje.) Xi pa poznala njegovih misli, ni slutila, da je pri vsem mislil samo na to, da hi si pripravil pot do nje. Vsled svoje nepremagljive strasti je pozabil na vse. Moral jo je imeti — drugače mu življenje ni bilo nič vredno. ^ Tudi zakon j«4 mogoče ločiti! Itačunal je na Silvin slabotni značaj, na katerega je bilo lahko vplivati. In da je imela baronica nespravljivo jezo proti možu sv««-j hčere, je vedel. Doktorja Hainmerja ne bo nikdar priznala za svojega Miia — nikdar na sme profesor prestopiti njenega praga! In nato je zidal svoj načrt. Bil je popolnoma neodvisen. Kaj bi bilo njemu poročiti ločeno ženo llammerjevo. ako bi s tem najslad-kejža žiMia postala njegova last. po kateri je pekoče koprnenje podžigalo njegovo kri. Xjegove želje niso odmrle; nanovo so se zbudile. ko je prvikrat zopet videl Silvo v polni, zreli, zapeljivi ženski lepoti! Silva boječe pogleda v resni obraz matere; nobene naklonjenosti. nobene ljubezni ni bilo na tem obrazu. Ponosno se zravna. — Xedobrodosla nočem biti! Zato zopet grem! — Vi ostanete! — zapove grof Ludorf; nato pristopi k baronici .jo prime za roko in se je dotakne s svojimi ustnicami. (Dalje prihodnjič.) €€ 99 Z boječim potrtim izrazom v svojih očeh pogleda Silva Viktorja Ltidorfa. — Ne aioreiu ! — govori jeeljaje. - Viktor naguhanči čelo. — Morate, gospa Silva Tako ne pridete nikdar do cilja! Pro-fcim. grofica, govorite — (irofiea Xauiti se smeje. Silv a je pripravljen. Spoznala je. da imani oprav. — in se o-brne proti svoji hčeri. — (Sabrijela, sedaj se peljem z očetom v Dar-tviz; pričakujem, da pozneje pride« za nami. —Dovolite grofica, da ugovarjam — samo iz prijaznosti, za zvečer sem se hotel s svojim bratrancem pri vas povabiti. Zelo bi bil razočarali, ako ne hi imel tega večera pri vas. Silva je imela priprosto. črno, ne več moderno obleko; kupil-i jo je ob smrti svoj«« tašče. Izgledala je zelo mlada in prikupljiva, ko stopi v avtomobil grofa Ludorfa. (irof in grofica X»um sta bila zelo živahna ; saj stn imela namen napraviti spravo med hčerjo instarfši. rim bližje so prihajali Daruizu. tem nemirnejša je postajala Silva. Trdo pritiska otroka k svojim prsim. —- Ali ve« l o sta riši. In vašega otroka otrok! — pravi grofica Xaumova s tresočim glasom ter položi malega Andrejčka v njegove roke. Čudovit občutek spreleti barona, ko gleda lepemu otroku v rož nata lica. katera so bkroževali kodrčki. — Ali bi ne bilo dobro, da takoj pozdravimo baronico? — priganja grof Ludorf. Viktor ni bil prijatelj prevelike senti met a I »ost i in nežni čut. U t ga je prevzel pri svidenju očeta in hčere, mu je bil drugače tuj Boječe se je Silvina roka prikradla v očetovo roko; ponižno in proseče ga pogleda mlada gospa trenutek: svidenje z materjo! Baronica je sedela v svoji udobni sobi. Sicer je slišala ropot avtomobila. toda je ostala v naslonjaču. ke". Tako mesto je n. pr. Hamburg. Tam razno blago, ki prihaja po morju in odhaja zopet po morju naprej, lahko prekladaj0 in prelagajo brez vsake kontrole, samo proti plačilu malenkostne pristojbine. Na kopno oziroma v notranjost države takšno blago seveda ne sme. Pristanišč, ki imajo "svobodne lu-ke \ je pač več, n. pr. Rotertdam in Dublin; pa tudi po rarnih manjših pristaniščih imajQ včasih posla s to trgovino. Zakotna trgovina z orožjem je pač kupčija kakor vsaka druga, samo da je precej nevarna in riskantna; lahko zaslužiš pri njej čez noč na stotisoče, pa jih tudi lahko izgubiš. Cene za blago so navadno precej visoke, zaslužki so pa tudi tem cenam primerni, kajti izpod 300 odstotkov dobička ti trgovci navadno ne delajo. Blago gre navadno skozi mnogo rok, predno pride na svoj doio-J čen krai. Prekupci torej tudi to blago silno podražujejo. Prekupcev je pa več vrst. Prvi so nakupoval-ci; njihova stvar je, da blago najdejo in takoj pokupijo, bodisi na svoj, bodisi na tuj račun. Če jim pridejo oblasti na sled, se vedno iz- KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. I ■ --I POVESTI in ROMANI Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (J zvezka) ....5.30 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) l>roš..................80 Andrej Hofer ......................................-50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................33 Beli mecesen ......................................40 Bele noči. mali junak .........................60 Balkausko-Turška, vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................50 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ...............................................80 Boy. (roman) .....................................65 Burska vojska ..................................40 Beat in dnevnik ...................................60 Božično darovi ...................................35 Itožja pot na Bledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: (■resnik Lenard. l>r<»£................_7t» Mimo življenja.............................80 Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 Cvetke ...................................................25 Cvet ina Borograj'ska ........................JJO Čebelica .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih .........35 ' Drobiž, in razne povesti — Sj.isal Miir-inski .........................60 ( Darovana, zgodovinska povest ........J>0 j Dekle Eliza .........................................40 \ Dulmatinske povesti .........................33 metorja, ki je treščil po vsej pri- ' Dolga roka............................................J»0 liki 14. septembra na zemljo. Naj- 1)0 Ohrida in Bitolja ......................70 Doli z orožjem ...................................50 I>on Kišot iz Ive sliki: — Njiva; Starka !! i j (Cretan je Parnikov | ■« Shipping Nawa — V bližini Chalonsa na Francoskem so odkrili drobce velikega 14. oktobra: Euro pa. Cherbourg, Bremen Leviathan. Cherbourg L>euts< bland, Cherbourg. Hamburg 15. oktobra: Drestl-n. Cherbourg, Bremen Aquiiania. Cherbourg 16. oktobra : Homeric. Cherbourg 17. oktobra: President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg .Milwaukee. Cherl-ourg, Hamburg N.-w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 22. oktobra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 23. oktobra: lie de France Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Pur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova £4. oktobra: c.nirge Washington. Cherbourg. ll»m- lurg 26. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 28. oktobra: Albert Tallin. Cherbourg. ILimburg 29. oktobra: Saturiiia( Trm Stuttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Euroi-n.. Cherbourg. Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic. Cherbourg 6. novembra: Horatrir, Cherbourg Slatendam, Boulogne Kur Mer. Rotterdam 7. novembra: America. Cherbourg. Hamburg 10. novembra: Roma. Napoli, Genova 11. novembra: Leviathan, Cherbourg Deuisi. hiajid, Cherbourg, Hamburg 12. novembra: L»ifc&den, Cherbourg, Bremen 13. novembra: A«ji:itania, Cherbourg Majestic, Cherbourg St Louis, Cherbourg, Hamburg 14. novembra: He de France, Havre Vulcania. Trst President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Xew Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 17. novembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 18. novembra: Xew York, Cherbourg. Hamburg 19. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 20. septembra: ' Mympl«', Cherbourg Rotterdam, Boulogne ter dum pravi veselo; saj je pogosto prišel, da jo — O. fjrof Ludorf! je vedrih Tedaj pa vstopi njen mož. — Ali niso prišli jrostje. Friderik ? — vpraša nekoliko presenečena. ker je prišel sam. — Mislim, prof Ludorf — — Da. Aleksandra, z Xeuinovimi in — in — da, tukaj je že grofica — — Drajia prijateljica — vidite, kopa tu prinašam! Baronica pobledi; braneč se otroka, zamahne z rokami. — Ne. ne.! povori. 4«!asno se zasmeje, nato pa prieue bridko jokati. — Kaj vse zahtevajo od nas — — Xi«" krivičnega — «.r"spa I)ar\viz! Ali bi drupaoi bili njepovi pokrovitelji 1 Tukaj, vas srikani vnuček! Baronica vstane, se obrne vstran, nad vse razburjena. Otroka ni hotela pogledati. — Draga baronica, ali naj vaša hči zopet pre iz vaše liiše? Xe, lepa ne morem dovoliti. — Silva, pridite! Potejrne jo za roko čez prag. nato pa odide. Pri tem svidenju ni bilo treba nobene priče. — Mama! — zaljliče Silva krčevito ihteč. Baronica pa stoji nepremično kot je ne bi hotela poznati. — Ali misliš. Silva, da boš s tem nenadnim obiskom mogla popraviti. kar si zagrešila 1 Stara in bolna sva vsled tega postala. Pri trenutnem pogledu na Silvo je baronico popadla nepopisna pri misli, kaj ji je hči prizadela. Tako hitro ni miopia pozabiti in odpustiti, tudi ne zaradi tega tako ljtibezjivega otroka, katerega je sedaj njen mož držal v svojih rokah z ljubeznjivostjo starega očeta. Ravno nasprotno! Xa nekaj jo je spominjalo, kar se ji je do danes zdelo heodpustljivo; otrokova angelska ljubkost, ki je tako naglo pridobila srce stare«?» očeta, nje ni ganila. Njen obraz je imel resen, strop, jezen izraz. Težak molk je ležal nad njimi. Silva je stala s sklonjeno glavo in neprestano so ji lile solze iz oči. govarjajo, da so blago nakupili, da zdaj je prišel tudi najtežjiiga ^ razdrli in P°rabili le to- kar je še porabnega. Druga vrsta so prekupci v pravem pomenu besede: ti morajo najti lastnike orožja in nove kupce; delajo torej le za visoko provizijo »odstotke) pa ni posebno težavno. Na svetu je vedno dovolj ljudi, ki rabijo orožje. Največ takih gospodov prebiva v Parizu. Tam živi vedno dovolj bivših predsednikov ju-žno-ameriških republik in voditeljev raznih revolucionarnih strank. Zato Je Pariz tudi centrala za na- večji drobec je tehtal 120 kg in so ga spravili z več drugimi velikimi, kosi v pariškem naravoslovnem muzeju. Ugotovili so, da je bil ne-j varni nebesni poslanec sestavljen! večinoma iz meteornega železa, ki j mu je primešano mnogo nikla. — Njegova skupina teža, preden se je v ozračju razletel. je morala znašati približno 6000 kg. Posamezni drobci so bili raztreseni na daljavo 15 km, kar je ena izmed njegovih glavnih posebnosti. Po teži ni drugače ta utrinek nič j nenavadnega in muzeji po svetu! hranijo mnogo težje kose. najtež-! jega pa newyorski naravoslovni muzej, ki ga je prejel'od Pearyja po njegovi ekspediciji na Groen-land. Ta ofjak tehta 36 ton. A tudi on ni največji, ki je kdaj treščil | v zemljo. Znan je orjaški utrinek v Hudičevem kanjonu v Arizoni, ki je pri svojem padcu pred kakšnimi 1000 leti izkopal v zemljo več kilometrov široko žrelo in izginil stotine metrov pod zemljo. Američani menijo sedaj izkoristiti n:'egovo snov, ki je vredna milijone. Še večji meteor je padel pred nekoliko let v ozemlju Tungaske v ........(Meško» .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .......................................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljeki .............................................40 Elizabeta .............................................35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk................................35 Filozofska zgodba ...............................6(1 Fra Diavolo ........................................iO 31. oktobra: President Hardin bur k Cleveland, Cherbourg: Cherbourg, Tlam-Ilamburg Sur Mer, Rnt- 21. nov«m bra: *<>]gc Washington, Cherbourg, Ham- burg 25. novembra: Albert Huliin, Cherbourg. Hamburg 4. novembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 26. novembra: Stuttgart,-Cherbourg, nnrmt-n 27. novembra: Homeric. Cherbourg Autrtstu.«. Napol i, Geno\a I 28 novembra: President Harding, Cherboursr. Ilam-I burg Mlinarjev Janez .................................50 Musolino.................................................40 Mrtvi Goslač .......................................35 Mali Klatež ........................................."« Mesija .................................................50 Malenkosti (Ivan Alhreehti ..........23 Mladini srcem. Zbirka po ve-t i za slovenska mladino ..........................25 ......... 1.— ...........1.25 ..............40 ..............35 ..............40 ..............90 ..............70 —1-— Naša leta. trda vez .............................70 .....-50 i broširana .......................................50 (lozdovnik Ci ZVEZKA > ..............1.20 Možje .................................... Gostilne v stari IJubljani .................60 Na različnih potili ............. Grška Mytologija ..............................1.— Notarjev nos. humoreska ... Gusarji ................................................75 Narotl. ki izniira ................. Gusar v oblakih .................................80 Naša vas. II. del. 9 povesti Hadži Murat (Tolstoj) .................40 Nova Erotika, trdo vez ..... Hri papeža, vez...................... Hektorjev mer ..................... Hedvika ...............................................40 , \a Indijskih otokih .............................50 Hudi rasi, ISlage duše. veseloigra .75 \ Naši ljudje.............................................40 i Helena i Kmetova t ...........................40 J Nekaj iz ruske zgodovina ...................35 Hudo Brezdno (11. zv.» .................35; Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih iiohodov bivse- Humorske, Groteske in Satire , veza no ........................................80 broširano .......................................60 Izlet g. liroučka .............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenea .............60 Iz tajnosti prirode .............................50 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Sibiriji. Njegovo jedro, ki je poko- [ izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: pano stotine metrov pod zemljo, | - zvezka ....................................1-50 ceni prof. Kulik na pol milijona, Igrafke, broširano ...............................80 To delo ton. Neštet0 pa je njegovih drob- ' Ieralec .................................................75 cev. ki so irkopali kilometre daleč ' Ja?nj«*....................................................30 svoja manjša, toda še vedno ve- r,anko in Metka (za otroke> .............30 lika žrela. Velikanski gozdovi in _ , ... .. . , Jutri (Strug) trdo vez črede ovac so bile uničene pri tem , hro- padcu, o človeških žrtvah pa še da- j Jur* j^j spisi V.............. nes ne vemo nič gotovega. Proti tem velikanom je cahlonski 1 meteorit seveda pritlikavec, a vse- j •lernač Zmagovat, Med plazovi .........50 .....................00 kup in za prodajo orožja. Pa tudi kakor eden izmed velikih pritlikav-na Kitajsko se orožje dobro pro- 1 cev, kakršni s povzročili veliko stra- daja, zlasti zadnja leta, odkar razsaja tam državljanska vojna in revolucija. hu med ljudmi n. pr. v preetklem stoletju nekje na Moravskem in v bližini francoskega kraja L'Aigle. zast«>r sosednje sobe — prof Tedaj pa se nenadoma odjrrne Viktor Ludorf vstopi. Očitajoč se obrne baronica Darwiz proti njemu. — €»rof, zaka mi niste povedali, da — — Baronica, znati moramo tudi pozabiti! Kot udan prijateli vaše hiie aem si dovolil tako samostojno delati. V zavesti, da sem delal dobro in pravilno, vzamem na sebe vašo nevoljo, ki me zelo boli. Cpam pa, da nisem prišel zastonj. Uesno in skoro vsiljivo je govoril; Silva ga pogleda s hvaležnimi očmi. Kaj je vse napravil za njo! DRUŠTVA . KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ' ZABAVE OGLAŠUJTE ' Krvna "GLAS NARODA" m čila samo ni« članstvo, pač pa Tli Slovenci v vasi okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Poletna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih ................................10.— 0. zvez-ek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................75 Juan iMserija (Povesti iz španskega življenja .............................................50 Kako se sem jaz likal (Alešovecl I. zvezek .....................60 Kako sem se jaz likal (Alešoveej II. z v..........................60 Kako sem se jaz likal (AleŠovec( III. zvezek .............60 Korejska brata, povest iz misijonov Koreji ..".......................................30 osveta .....................................30 I Kmečki punt (Šenoa > .........................60 ! Kuhinja pri kraljici gosji nožici .JW Kaj se je Mark aru sanjalo .............25 Kazaki ................................................60 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 1. iv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in lrgeAde; Tolmač (Levstik .......70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike .........................70 Trdo vezano .............................1*— Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijski stražnik, 1'rad n i k. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarea, Duhovnik, itd..................................66 Lov na ženo (roman) .......................80 Lucifer .............................................L— Marjetica .............................................50 Materina irtev .....................................50 Moje življenje .....................................75 Mali Lord ............................................M ^a slovenskega i»olka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda..................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezana ...............................50 Praprečanove zgodbe ...........................35 Pasti in zanki .....................................25 Pater Kajetan ....................................1.— Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih ................-»0 Pravica kladiva ...................................50 Pabirki iz Roža (Albreeht) .............25 j Pariški zlatar .......................................35 j Prihajač. povest .................................60 j Požigalee................................................25 j Povesti, i»esnii v prozi (Baudelaire) } trdo vezano ..................................1.— 1 Po strani klobuk ................................J»0 Plat zvona .............................................40 Pri stricu .............................................60 Prst hoiji .............................................SO Patria. |«»v«>st iz irske junaške dobi' ...................................................SO I*o gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavca .................................60 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. Majar .............................30 Predlržani. Prešern in drugi svetniki v gramofonu .........................25 Prlg-jdbe čebelice Maje, trda vez L— Ptice se'ivke. trda vez.........................7.1 Pred nevihto ......................................35 Popotniki .......:....................................60 Poznava I»oga .....................................30 Pirhi ......................................................30 Povodenj ...............................................30 Praški judek .........................................2."» Prisega Huronskega glavarja .........30 Pravljice in pripovedke (Kofiutniki 1. zvezek .....................................10 2. zvezek .......................................40 ! Prvič med Indijanci .............................30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ...................................................30 Razkrinkani Habsburžani .................50 Roman treh src ...............................1.20 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana ............................................1.20 Robinzon ..............................................50 Robinzon Crusoe...................................60 Revolucija na Portugalskem ...........30 "GLAS NARODA 216 W. 18 Street NEW YORK Miljonar brez denarja ........................75 Maron, Itrščanski deček iz Libanona ............................................JS5 Mladih zanikernezov lastni iivo- topis .............................................751 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN