SLOVEN leto - Año VIII. No. 374 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena. 10 cent. Uredništvo In upravuištvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 j Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18 Naročnina za pol leta $ arg. 3. leto $ 5.— celo TARIFA ftEmrCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 DA M BOMO IZGUBLJALI ČASA Vsako toliko Časa pride eno ali pa drugo društvo do prepričanja, da bi bilo najbolje, če bi se vsa društva lepo sporazumela, ter enotno delovala. To bi bilo res lepo in pravilno,, vendar se je doslej izkazalo, da ie praktično neizvedljivo, Zakaj je neizvedljivo? Predvsem zato, ker posamezna društva ne pojmujejo zadostno načelnih smernic skupnega delovanja za skupne koristi. Vsa društva v Buenos Airesu so pravzaprav Potrebna, koristna pa ne, ker ne znajo spraviti V sklad razne neobhodne potrebe v življenju Posameznika in celote. Ni mogoče, da bi društvo izseljenstvu praktično koristilo, če bi bilo v bistvu in principih odvisno od kake režimske politike v domovini. Tudi ni mogoče, da bi bilo ono društvo koristjo ki bi stremelo predvsem za tem, da ostane zvesto katoliški cerkvi, ali pa kakoršnikoli. Še bolj pa se motijo oni ki menijo da je svetovni socialni preobrat kar tQko enostavna zedeva, da bi zadostavalo, če bi vsi kričali, živijo komunizem in da bi bilo potem svetovno in stem tudi izseljensko vprašanje naknadno rešeno. Vsak posameznik in vsaka celota je koristma s svojim delom le tedaj, če se zna v danih Okoliščinah dobiti. Mi smo predvsem izseljenci in nismo prišli "spreobračati" argentince, ker jih ne smatramo in se tudi sami ne smatrajo zp, necivilizirane. Mi bi to morali delati doma, kjer bi bilo tudi zelo potrebno, tukaj pa dajmo Prednost domačinom in mi samo pazimo, da 3ih ne bomo ovirali. Zato pa je potrebno, da s»ao o načelnih smernicah reform Človešstva, dobro poučeni in da ne nasedamo komorkoli ki bi nas pod kakoršmokoli pretvezo zvabil na hmanice, kod se danes često dogaja povsod in t "ko tudi med nami'. Kot posameznik so tudi društva podzavestno podrejena. Jaz imam svojo hišo, jaz imam stalno delo lfd. v bistvu ne odgovarja resnici, pa četudi Jo njegovo ime zapisano kot "propietario" v Zemljiški knjigi, in če mnogi niso bili nikoli brez dela, je to v današnjem sistemu vsesku-Paj samo pasivno. Ampak tega problema "i mogoče postaviti na, trdnejši, temelj, če ne VQmo kako bi bilo pa drugače. Zato vedno priporočamo samoizobrazbo v prosvetnih in gozdarskih vedah. Nobena naših društev nima načelnega smo-tra in resničnega smisla za skupno kulturno in Gospodarsko delovanje. In ga tudi imelo ne H ker o tem nikoli globokeje ne razpravlja 3,li razmišlja. Mi smo delavci, mi smo narodnjaki, vi ste komunisti, vi ste fašisti, vi ste farški podrep- Nova notranja ureditev v Rusiji Sovjetski diktator Stalin popušča vedno bolj od diktature, kar se mu zdi, da je ruski narod politično, kulturno in gospodarsko dovolj zrel, da líe bo ponovno zapadel v suženjstvo ter gojil in 'držal na plečih razne izkoriščevalce, kot jili je moral pod bivšo earistično Ihisijo in jih mor« jo 'še vedno po drugih kapitalističnih drža vali nositi. V sredo se je setal pansovfetski kongres, ki je razpravljal o novi parlamentarni ustavni skupščini združenih socailističnih republik. S leni imajo namen popolnoma reorganizirati notranjo državno zakonodajo. Več kakor 2.G00 delegatov se je vdeležilo zborovanja v Kremlinu, ki so bili doslej vodilna ob h! št in ki bodo v bodoče delovali v vrhovnem svetu združenih sovjetskih" republik. Odslej bosta dva vrhovna sveta, eden ki bi izvoljen od posameznih republik in eden ki bo izvoljen v federalno vlaclo. Vsak bo imel enako moč. Vsak poslanec bo predstavljal 300:000 državljanov. Gospodarsko stanje bo na višini skupnega "gospodarstva zajamčeno vsem, ki delajo, in mora vsak delati. Kdor ne dela naj ne je. Vprašanje brezposelnih ne obstoja, ker brezposelnih ni. Privatna lastnina vsakega je delo. in je vsakemu zajamčeno prosto vživanje od svojega truda. Vsak delavec imal lahko svojo hišo in manjšo podjetje, če to sam vpravlja, nikoli pa ne more za svojo vdobnost drugih delavcev najeti. Ta zakon velja za vsé državljane ki so dopolnili 18 leto. Volitve se bodo vršile na splošno in tajno. V skupščino bodo izvoljeni popolnoma svobodno in bodo imeli v njej vsi enake pravice in dolžnosti. Delo je zagotovljeno vsem, počitek in izobraz- niki, vi nič ne molite itd, so glavne fraze našega društvenega zanimanja in javnega delovanja. • . Vsa-ta nagnjenja se potem skušajo izrabljati v F vrhe ki našemu izsel jenstvu ne prinašajo koristi. Slovenski tednik, ki je edino kolektivno glasilo v Južni Ameriki, se ie trudil od samega početka in se še vedno prizadeva, da bi spravil naša društva v enoten tir, ni doslej še nič dosegel, pao pa jo je že večkrat dobil« kolom po glavi. Uspehe žanjejo samo tisti, ki znajo celoto izrabiti v lastne koristi. Dokler društva ne bodo spoznala razlike, načelnega smotra, za skupno delovanje, toliko časa je vsako prizadevanje, bodisi za kulturno ali gospodarsko sodelovanje, brez temelja, in je škoda zgubljati časa za prazne fraze. bo, prosto mišljenje in zborovanje, priziv proti aretacijam, svoboda na ukaz Sodnije in pro-" sto dopisovanje. Vera bo vsakemu prosta zadeva, lahko pa se bo propagiralo tudi proti. Moški in ženska bosta imela enake pravice, in dolžnosti, bodisi v gospodarstvu politiki ali kulturi. Vsi narodi bodo enakopravni in če bi se delalo za prvenstvo kakega naroda, bodo povzročitelji smatrani za krive. Vojaška služba bo obvezna, '.enako bo tudi disciplina v vseli področjih obvezna. Dozdaj so;bile v Rusiji tri samostojne republike,-odslej jih bo pa p si.. Novi republiki bosta iz armeneev in kirgijncev. Delegatje ki so prišli iz azijskih step in s Kavkaza napravljeni v svojih oblekah so se lepo združili z drugimi delegati ki so nosili evropske kroje. Zbrali so se v bivši carski palači. 'Mnogi ko potrebovali več lcot en mesec pred-no so dospeli v Moskvo. Rabiti so morali sani v katere So bili vpreženi psi, drugi zopet so potovali s kamelami dokler niso prišli do vlaka ali letalske postaje.• Zborovanje v načrtu za novo ustavo je otvo-ril Stalin. Njegov govor je bil prenesen po celi Rusiji. Od ljudstva je bil Stalin sprejet z velikim •' 11 aplavzom. Ko so po dolgem času prenehali z vzkliki je pričel govoriti. Povedal je kakšna razlika je med sovjetsko ustavo in kapitalistično. Dejal je da sovjetsko udruženje ni pripravljeno sprejeti v svojo ustavo komunizem, ker sedaj je registriran kot socializem, ki je prva faza komunizmu in v polnem sporazumu kot je izvedel delo. Dejali je na dalje, da nova ustava, ni končno veljavna, da bo samo pripomogla do popolnejšega državnega razvoja. V Rusiji da obstojata, samo kmet ju delavec ki edina imata pravico do vlado, medtem ko da po kapitalističnih državah vladajo-kmetom in delavcem po sebni priviligiranci. V "Rusiji j,e pleme in narod eno in isto medtem ko po drugih državah ni tako. V Rusiji je vsakemu dana možnost prostega razmaha v demokratičnem smislu, medtem ko druge ustave,ne nudijo isfeca. ali pa samo navidezno pravice, ne pa priložnosti za izvedbo. Tiste ustavne skupščine.'ki kar ena Stranka priporoča za dobro in druga sproti pobija, da nimajo nič pozitivnega na sebi. Zato da so škodi i i ve državnemu razvoju. Tisti ki nam, Opočitajo. je nadaljeval Stalin, da vkl.jub naši.ustavi držimo proletarsko diktaturo, odgovarjam, da je pri nas prostora mo za eno stranko in ta je komunistična ki ie v svojih If) letih delovanja dokazala, da zna .REVČEK ANDREJČEK" POJDE V NEDELJO DNE 6 DECEMBRA NA ODER V DVORANI XX SETTEMBRE V ULICI ALSINA 2832 — VABLJENI STE VSI ROJAKI IN ROJAKINJE. — NASVIDENJE! STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 371 Zveza med Nemčijo in Japonsko proti sovjeton v zadnji številki S. T. smo poročali, da sta se Japonska in Nemčija tajno zvezali proti so-vjetom, sta ta teden to zvezo javno proglasili. Tz Tokija in Berlina izjavljajo, da ta zveza ni naperjena proti Angliji in niti Rusiji, temveč samo proti mednarodnemu komunizmu, ki da ogroža temelje današnje družbe. Nihče pa. ki ima le trohico svoje pameti in razuma, ne more izjavam iz Berlina in Tokija verjeti. Mednarodni komunizem vendar ne more ogrožati sistem v posameznih državah, če nima zaslombe v njih samih. Enako tudi fašizem ne more dobiti oporišča v nobeni državi, če ljudstvo samo tega noče. Vsaka država daje ogromne svote za oboroževanje. Če ljudstvo vsled tega strada, kaj zato. saj trpi za domovino in bo pa na onem svetu dobilo plačilo. Tako nas tolažijo... Tisto kar izdajajo države za topove, vojna letala, ladje, tanke, puške in strupene pline in kar nekateri prigoljufajo, naj dajo ljudstvu, pa bo po našem mnenju konec vsakega "komunizma". ' Ves cas po vojni vpijejo državniki, da je za ohranitev miru potrebno zgraditi več vojnih ladji, letal in topov. Mi smo ves čas trdili, da če govorijo o miru. mislijo na vojno, ker samo norec bi morda verjel, da je za ohranitev miru, med civiliziranim ljudstvom, kot se smatramo, potrebno orožje... Sedaj ko so javnost toliko časa vlekli za nos, da so se dovolj oborožili, je treba najti sovražnika. Ta sovražnik je "komunizem" ki da ves svet ogroža. Kapitalistično in katoliško časopisje poziva na boj proti komunizmu. Pri prvih je v nevarnosti "domovina", pri drugih pa "sveta vera". Danes je vsak komunist in nevaren človeški družbi, Id dela za socialno pravičnost.. Stalin je komunist, dasi svojih načel ne vsi ljuje izven Rusije nikomur. Če pa narodi vidijo v sovjetski Rusiji boljši družabni sistem kot pa naprimer v Italiji ali Nemčiji, ni mogoče več tega silo preprečiti, kajti zgledi vlečejo... Predsednik Združenih držav Roosevelt je od kapitalistov označen za komunista, in to samo zato, ker je socialno pravičen človek. Ameriško ljudstvo pa je tega, "komunista" vkljub vsemu braniti koristi kmetov in delavcev na tak~na-čin, da se nam ne zdi slab. (aplavz) Kaj je demokracija? V kapitalističnih državah je demokracija za gospodarje, tukaj pa jo za vseh, zato se nam ne more opočitati, da smo prekoračili resnično demokracijo. Potem je Stalin govoril še o veliki industriji ki je kolektivno v razvoju. Glede vere pa je, dejal, da je nasprotna duhu sovjetske ustave, da pa se sedaj lahko da svobodo tudi veri ker so se časi v toliko spremenili, da. bi ljudstvo ne nadomeščalo raziim z vero. Tako je vidite ! Ruski narod prehaja počasi v pravo demokratično svobodo in ljudsko blagostanje, po drugih državah pa prehaja narod polagoma v fašistično diktaturo, kjer že ni. Nič ni čudnega torej, če so fašisti napovedali boj "komunističnemu" gibanju po vsem svetu in v prvi vrsti Sovjetom ki so glavni zagovorniki te "rdeče nevarnosti". ¡"REVČEK ANDREJČEK" I Vsi ki so videli Revčka Andrejčka, ga želijo še enkrat videti in tudi drugi, ki ga niso videli in so jim tisti ki so ga videli, pripovedovali o njem, komaj čakajo, da bi ga lahko videli. Kjerkoli ja bil kdo članov Prosvete in telefonično so nas povpraševali kakor tu di v pismih, kedaj bo ponovitev Revčka Andrejčka. Društvo se je tedaj odločilo, da ponovi Revčka Andrejčka v nedeljo dne 6 decembra. S tem je dana prilika vsem, da si to znamenito ljudsko igro ogledajo. nizmu". z ogromno večino izvolilo za svojega predsednika, dasi so kapitalisti, in fašisti na čelu katoliškega župnik» Couglina, vprizorili proti njemu strahovito propagando ter so ga ozmerjali celo za lažnika in še za slabšega komunista kot je Stalin. Francoska ljudska vlada ki ji načeluje Blum je tudi "komunistična". In prav taka je španska ljudska vlada ki ji načeluje socialist Largo Caballero. Argentinski zunanji minister, ki je vnet zagovornik miru med narodi ter bo za to dobil Noblovo nagrado, bo tudi najbrže kmalu imenovan od fabrikantov orožja in municiona za nevarnega komunista. Ravno te dni pa. se razpravlja v argentinskem parlamentu o nevarnosti "komunizma" tudi v Argentini ji in da je treba nekaj vkreniti proti njemu. Vsak na svoj način so napovedali boj "komu- i Nemčija zato. da podjarmi Ukrajino ter da izvede svoj pnngermanizem v Evropi; Japonska zato. da podjarmi del Kitajske in Rusije ter da zavlada nad Azijo in Australijo; Italija pa zato, da zasede Balkan in Malo Azijo ter da dobi v popolno oblast. Sredozemsko morje in Afriko. To so glavni principi fašističnih" držav in zato napovedujejo boj "komunizmu", to je pravi ljudski demokraciji in socialni pravičnosti med narodi. V drugih takozvanih demokratičnih državah pa je boj "komunizmu" boj lokalnega pomena. ^Kmetom in delavcem so se pričele odpirati oči in polagoma spoznavajo, kako grdo se jih v imenu domovine in vere vleče. Pričeli so zahtevati svoje naravne pravice in je povsem logično, da s tem svojim izkoriščevalcem škodijo. Zato ti zadnji vsakega, ki se dejansko poteguje in dela za socialno ljudsko pravičnost, proglasijo za "komunista". Resnica je ta, da prihaja boj med kapitalizmom ki je ponekod organiziran v fašizem in raed ljudsko demokracijo ki je ponekod organiza-ana v ljudske fronte, do odločilnega boja. Če s» hočeio današnji državniki res uspešno boriti proti "komunizmu", tedaj naj dajo delavnemu ljudstvu kar mu gre; za pošteno delo pošten zaslužek; zemljo na ima tisti ki jo obdeluje; brezposelnim naj dajo dela ker ga je povsod dovolj, samo da brezposeln ne sme brez dovoljenja začeti delati, ker ni nikjer nič njegovega... BLIŽAJO SE BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI - Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbral v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da, jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo in sicer kot doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N ALEM 150 BUENOS AIRES _Naše uradne ure so: od 8y2 do 7 zvečer, v sobotah do 12y2 ure. ČEMU JE ŠEL REGENT PRINC PAVE V LONDON Kot poroči, jo iz ^Vbro^ poučenih krogov iz Jugoslavije, je šel princ Pavel v London predvsem zato, da bi dobil 4 miliarde dinarjev posojila za utrditev Boke Kotorske. Kakor hitro da bi zmagali fašisti v Šp-.iiiji, kar bi povečalo prestiž in moč Mussoliniju. tako hitro, da bi se obrnil pa na Balkan in da bi bila prva na vrsti Jugoslavija. Če pa bi bila Boka Kotorska dobro utrjena, bi Italija ne imela velikih' uspehov z Albanije, kjer se že več let utrjuje za balkansko vojno podjetje. In tudi Sredozemsko morje bi bilo s tem zavarovano. Zato je pred časom, kot smo poročali, potoval angleški kralj na dalmatinsko obrežje kjer so angleški strokovnjaki v senci kralja proučili dalmatinsko obrežje ter ugotovili, da je Boka Kotorska sama od sebe močna trdnjava in da bi se z nekoliko stroški dalo utrditi tako, da bi bilo naravnost sijajno pristanišče jugoslovanskih in angleških vojnih flot, ki bi z lahkoto kontrolirale Sredozemsko morje in branile ves Balkan, Ker se je nekaj govorilo po Belgradu, da je jugoslovanska vlada kratkomalo prodala Boko Kotorsko Angliji, bodo javno najeli posojilo od Anglije, če bo hotela posoditi, kar vse kaže, da 'bo, ker je tudi v njenem interesu. S tem pa bodo tudi vsi "dobri odnošaji" z Italijo padli v vodo. Mussoliniju se torej ne bo posrečila zlobna nakana, da bi s zvijačo vjel Jugoslavijo, xesar smo se mi bali in to tudi odkrito povedali , No. 374 SLOVBNSíÜ TBDNÍK BVttAK I IZ ŠPANSKEGA BOJIŠČA Iz španskega bojišča ne poročajo pravzaprav nič novega. Fašisti so obtičali v predmestju in od tam ne morejo več naprej. General Franco še vedno napoveduje odločilno ofenzivo, izvršil jo pa še doslej ni, ker vsakokrat ko je tla povelje za napad na, kopnem in v zraku so bili njegove čete strahovito tepene. Vsega tega, pravijo, da je kriva Rusija, k. da je poslala vladi polno tankov, letal in druge-ga. orožja ter municije, kakor tudi vojakov in generalov ki se razumejo na vojaški posel, če ne bilo rusov in pa mednarodnih prostovoljec, p Ivi v i general Franco, da bi bil že davno go tiar Španije. General Franco je tedaj napovedal blokiranje pristanišča v Barceloni, da bi tako pretrgal vsako zvezo ljudske fronte z zunanjim svetom. Angleži in francozi so kar hitro odgovorili, da oni hočejo imeti popolnoma prosto pot v teh vodah in španskih pristaniščih. In kar sme Anglija in Francija, sme tudi Rusija, katere par-niki redno prihajajo v Barcelono. Mussolini in Hitler, ki sta. dala navodila Francu, sta se torej uštela. Bila sta prepričana, da se bosta Anglija in Francija, prestrašili grožnje in da Rusija sam tudi ne bo upala kljubovati vsem. Nemški in italijanski podmorniki so menda še vedno na preži ki pa še nimajo ukaza da naj začnejo potopljati ruske parnike. OKNO V SVET London. — Anglija, je prišla do prepričanja, da bo kmalu napočil čas ko bo Nemčija z lepo ali z grdo zahtevala svoje nekdanje kolonije nazaj ki jih ima skoro vse v posesti Anglija, nekaj pa Francija. Anglija papirna namena prostovoljno odstopiti bivše nemško kolonije ter pravi, da bi potem Nemčija gotovo še mnogo več zahtevala, da jc tedaj najbolje, če že takoj v začetku ničesar ne dajo. Varšava. — Kar Nemci hočejo imeti, prej ali slej dobijo. Zdaj se poganjajo za Gdansko o katerem smo v našem listu svoj čas obširneje pisali, in vse kaže da se bo kmalu priklučilo Nemčiji. Pariz. — Japonski general Araki ki se nahaja ta čas v Parizu je izjavil novinarjem, da narodi ne želijo vojne, samo da vse države drvijo v ekstremizem, ene na levo druge na desno* v fašizem i.n v komunizem. V Španiji da se bijeta ta dva ekstremizma na življenje in smrt medtem ko da. Kitajsko objema komunizem. Omenjeni gt-nera.1 pravi, da on ni ne za prvo ne za drugo temveč za demokracijo kot jo i-majo na japonskem. Veste kakšna demokracija je na Japonskem ? Kapitalistična kot je po vseh lakozvanih demokratičnih državah. Rim. — Te dni se je mudil v Rimu madžarski primarij admiral Horthy ki je bil sprejet z velikanskim pompom ter mu je sam kralj, ki je pravzaprav samo Mussojinijevo orodje, pripravil sijajen banket ki se ga je udeležila vsa italijanska visoka gospoda z Mussolinijem na čelu. Pariz. — Sedaj so tudi v Parizu prišli do prepričanja, da je vojna neizbežna. Vojne bi ne bi- SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L G. CESAR DIAZ 1057 — V. T. 59-3007 Bp. As. • V A 13 I — NA — VELiKO PRIREDITEV ki se bo vršila v nedeljo dne 6 decembra v DVORANI XX SETTEMBRE ulica ALSINA 2832 V PROSLAVO IZSELJENSKE NEDELJE Začetek točno ob 4 h popoldne SVIRA SLOVENSKI ORKESTER V s pored 1. llubad: Škrjanček. (Meš. zbor) 2. Svetek: Pod Noč. (Moški zbor) 3. N. N.: Da ljubim nagelj (Moški zbor) 4. Priredil Adolf Robida. "REVČEK ANDREJČEK" Ljudska igra v petih dejanjih. OSEBE: Robert Domik, bogat zasebnik Zlatoust Košmrl, njegov prijatelj Ivan Hrastar, župan ln bogat kmet Marička in Ana, hčeri Bpeia in Urša, dekli .Micka Nosanka, obč. reva Franco njen sin, prvi hlapec Janez in Milia, hlapci Urban Kibnlk, obč. sluga Janezon Zlobec, kmet Tono Korbar, gostilničar Malči, natakarica Nace Riglar, obč. revež REVČEK AM>EJČEK, revež •lože Grozni k, obč. revež Pavel iu Konrad, lovci Ivan Kacin M. Ipavec St. Iiijavec Jelka Bpacapan Marija Kralj Marija Zlobec Paula fipacapan Ivanka Loj k Slavko Furlan Mirko Peljhan Polde lilfcen Franc Trebše Metod Kralj Franc Clgoj Sofija Sulič Rado Ličen JOSKO ŽIVEC Janko Koron M. S. Milan Rogelja Kmetje — kmetice — lovci — gonjači dekle in planSarice. čas': sedanjost Režija: Joško Živec hlapci K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR lo samo tedaj, če bi se ves svet prostovoljno vklonil fašizmu, pa še to bi trajalo samo nekaj časa kajti fašizem bi se potem pa medsabo poprijel, ker fašizem je v teoriji in v praksi nasilje. Moskva. — Dnevnik "Pravda" piše, da nem-škojaponska vojaška pogodba ne bo nobenega prevarila, češ, da je naperjena predvsem proti mednarodnemu komunizmu. Dunaj. — Italija, Madžarska in Avstrija da ne bodo direktno podpirale nemškojaponsko zvezo proti "komunizmu", pač pa da se lahko računa nnje indirektno ker da imajo zato svoje razloge. Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? ALI RAZUMETE? Leta 1934 je umrlo vsled pomanjkanja nič manj kot 2.400.000 ljudi, radi bede pa jih je šlo prostovoljno v smrt 1.200.000. Skupaj torej 3.600.000. Ravno istega leta pa so kapitalistične dražbe dale uničiti en milion vagonov žita, 267,000 vagonov kave, 258 milionov kil sladkorja, 26 mil ionov kil riža in 25 milionov kil mesa. Ali ste kedaj premišljevali, kako je to mogoče 1 ARGENTINSKE VESTI V LUJAN BREZ TEBE? Lujanski vlak odide ob 7 uri 45 minut iz postaje Pl. Onze. Preje je bilo pomotno javljeno, da gre iz podz. postaje. Odide iz nadzemne postaje (esq. B. Mitre in Pueyrredon). Če bi kdo še ne oskrbel preje vozne karte, jih bo še nekaj rezerviranih za zadnji čas. Imel jih bo na razpolago g. Lakner, zelo nujno prosimo, da se vdeležite vsi skupnega romanja s posebnim vlakom, čeprav bi morda komu bilo osebno ugodneje iti kako drugače Ob pol 8h odidemo iz zbirališča pri vhodu v subt. na postajo v B, Mitre in sedemo v vlak. Imeli boste tudi priliko, da si za spomin kupite kako slovensko mašno knjižico, malo ali večjo. Da. se bomo mogli med seboj spoznati je primerno, da si vsak preskrbi mali značek, slovensko zastavico, ki se bo lahko kupila med potjo za 10 c. Kadar bomo supno zapeli kako pesem bodisi na potu ali v cerkvi, le pogumno in na široko odprite usta, da bo kaj slišati. Peli bomo pesmi iz knjižice. V Lujanu bo prilika za. spoved v spovednici na evang. strani. Pri prihodu ne bomo imeli naše posebne maše in zato naj vsak sam poskrbi, da prejme sv. Obhajilo, kjer ga bodo delili. Naša sv. maša se začne ob 10 uri. Govor bo imel g. Doktoric med mašo. Ob 2 uri pop, bo ogled muzeja, ob 5 govor in pete litanije, pri katerih naj bi vsi glasno peli. Za vsa pojasnila se obračajte na. vodstvo in reditelje, kateri bodo imeli na rokavu slovenski trak (belo-modro-rdeče). Držite se vedno v bližini zastav. Imeli bomo štiri: slovensko, jugoslovansko, cerkveno in argentinsko. Kdor bi ne mogel iti z nami v Lujan zjutraj, naj pride vsak pozneje za nami in se pridruži Iz števila že prodanih izkaznic sledi, da bo to naše romanje nekaj izredno lepega. Potrudi se torej še ti, da ne zamudiš v zadnjem trenutku. OERKVENI VESTNIK To nedeljo gremo v Lujan. Po dosedanjih prijavah bo to romanje res nekaj izrednega. Doma ta dan ni nikake slovenske službe božje. Ta nedelja je prva adventna nedelja. Doma se praznuje tudi kot izseljeniška nedelja. Po vsej domovini bodo priporočal Bogu potrebe slovenskih izseljencev. Tudi mi se priporočimo Bogu in Mariji, da bi naše potovanje po tujini vodilo v nebeško domovino, * trail 4 »LOTBJCfflKl TlCDNtfc Ño. 374 6. dee. god sv. Nikolaja, Miklavževa nedelja, Sv maša na Saavedri ob pol lih za rajnega Jože Hočevar. Ta dn se prznuje spomin glavnega dr» gavnega praznika v domovini, praznika zedi-njenja. K maši na Saavedro pridejo tudi najvišji zastopniki naše države in je zatorej tembolj važno,tla pridete v čim lepšem številu ne le bližnji marveč tudi bolj oddaljeni. Hladnik Janez NOV ROMAN Pričeli smo izdajati zelo zanimiv in napet roman, ki bo brezdvoma še bolj ugajal koti je Peodora. Kdor bi ga žeell citati odkraja naj nain takoj sporoči, ker imamo še nekaj številk v zalogi. Čitatelji in čitateljice! Povejte to vsem svo jim prijateljem in znancem! ŠTORKLJA štorklja je obiskal a našo naročnico gospo .lierio in njenega moža Franca Sulie ter jj.ni.) je podarila srčkano punčko prvorojenko ki ji bodo dali ime Sofija. čestitamo! KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne naivete, obrnite se na pisarno M. D, Hočevar, Traductora pública nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravale sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, obrnite se do na,s po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Avellanedo: Liberat Taučar, Chaca-buco '587. Za Cordobo: Franc Kuriuéií'; Calle Pllizón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar.. Galle Iticar-done 51. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Stefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomoeni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do jjih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Škrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Paterna lu. V PROSLAVITEV UJEDINJENJA JUGOSLAVIJE PRIREDIJO SLOVENSKA, HRVATSKA IN SRBSKA DRUŠTVA VELIKO SKUPNO RRIREDiTEV DNE 5. DECEMBRA T. L. OB 9 URI ZVEČER V DVORANI PRESIDENTE SAENZ PEÑA 424 (dve kvadri od Plaza Congreso) NA VZPOREDU SO TELOVADNE TOČKE, DEKLA-MACIJE, PETJE IN DRUGE TOČKE (^««fiS^íafife-ífc-j^^.. asfctsts______________ .. I ALI VESTE KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in sposobnosti, «voj značaj, svoje bodoče in preteklo življenje, naj se obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586, Buenos Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku. GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKIV Odrinejo v Evropo December: 2—Neptunia — Trst 4—G. Osorio — Hamburg Pridejo iz Evrope November: 29—Neptun ia — Trst December: 4—Avgustu« — Genova NAUČI SE PLESATI "CALLEJA" Prof. Arg., sprejema osebno v rezerviranih prosorih Zjutraj, popoldne in zveder. — Tango — Fox — Vale — Zapateo Americano. L SUIPACHA y LAVALLE NAJCENEJŠE DENARNE POŠILJKE OBAVLJA BANCO HOLANDES UNIDO Vaša korist zahteva, da se sami j prepričate, zaupajoč nam mm mm pošiljko m božič SLOVENCI banco holandés üniio SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: CANGALLO 369 PODRUŽNICA: CORRIENTES 1900 :É No. 374 SLO V ENSKI TBDN IK Stran 5 Utrinki iz naše ČEHOSLOVAKl V ARGENTINI Piše Prostoslav Savinjski 70% papirja, 70% usnja, 60% kovinastih izdelkov, tako da smelo rečemo: velika večina industrija nekdanje Avstrije je bila plasirana na Češkem, kajti od 17.034 tovaren v nekdanji Avstriji jili je bilo 8.800 v današnji češkoslovaški republiki. Proizvajalna zmožnost Č.S. industrije stoji visoko nad domačo potrebo, tako da mora del proizvodnje izvažati v tuje države. Med vsemi industrijami prevladuje metalurgična, ki proizvaja na leto 1,400.000 ton železa in 2 milijona ton jekla. Že od 16. stoletja sem je na glasu češka industrija setkla in kristala (obstoja okrog 120 prvovrstnih tvornic) ki se izvaža na vse konce sveta. Posebno visoko stopnjo razvitka je dosegla tekstilna industrija. Kaj bi rekli o industriji čevljev ' V Zlmu na Moravskem je čevljarski pomočnik Bat'a ustanovil pred 25 leti tvorni-eo čevljev, ki je danes največja na svetu- za- nove domovine posluje okrog 30.000 delavcev. In kar je .Bat'o-va največja zasluga, la je tvornico par let pred svojo smrtjo kolektiviziral, to se pravi, da je proglasil vse delavce za svoje družabnike. In poskus je kar najsijajnejé uspel. Vsak delavec postane po petletni poiskusni dobi solastnik tovarne, dobi svojo akcijo, se potom svojih zaupnikov udeležuje občnih zborov akcijonistov, ima svoje šole, cerkve, gledališča- kinematografe, kopališča, drsališča, lovišča, avtomobile, mlekarne, kavarne, bolnišnice, lekarne, zdravnike, telovadnice- in kar je najvažnejše: svojo hišico in preskrbo za starost. Kar je ustvaril Bat'a na Moravskem, kaj bi se ne dalo posnemati po vsem svetu ? Dalo, dalo, alto bi po stari latinski rečenici ne bil (homo homini lupus) človek človeku volk. Po navadi veieindustrija delavca potrebuje dokler je mlad, zdrav in močan, dokler ima dobiček z njim. Kakor hitro pa postane bolehen, slab in star se ga otrese, kakor suhega listja drevo in mu pokaže cesto od koder je prišel. Kdo je temu kriv ? Največ seveda današnji ka- pital istični nazor, ki mu je postal človek samo še objekt za njegove dobičkonosne cilje- in ne priznava človeka več kot božje stvarstvo,' ki ima iste pravice do udobnega človeka vrednega življenja. Kar zadeva poljedelsko proizvodnjo je najslavnejša produkcija sladkorja, ki zavzema prvo mesto na svetovnem tržišču, izkazujoč 1. 1934 10.357.000 metričnih stotov! kar znači liy2% cele svetovne proizvodnje. Velike važnosti je proizvodnja alkohola, kleja, posebno pa pivo-varska industrija. Čeh ima star pregovor: "Kde se pivo váíí tam se dobre tláfí." (Kjer se pivo vari, tam Se dobro godi). V Č.S. obstoji 447 pivovaren, ki so 1. 1934 navarile 11,904.000 hektolitrov piva. Pivovarne v Pragi (Smichow) Plznju- Čeških Budjejovi-cah so znane vsem pivopivcem po svetu Celo v - Argentino je prodrl sloves češkega piva, da so So eno največjih pivovaren v deželi (v Llavallol u PCS) Jcrstili z imenom "Pilsen". Tudi hmelj in pivovarniški ječmen se iz Češke razvažata po vsem svetu. M. Zévaco: FAVSTA ROMAN (2) Pri tej besedi je zagnala petorica spremljevalcev ogorčen krili. "Kralj ostane vedno kralj! živel Henrik III.! Smrt mu, ki psuje kralja!" že so izdrli meče. . . Toda spremljevalec vojvode Angoulémskega je planil vmes in njegov dolgi rapir se je preteče zabliskal v solncu, "Gospoda'', je rekel povsem mirno, "to so rodbinski posli. Dajte stricu .in nečaku, da se pomenita, kakor jima drago. Ako se boste vi vtikali v njune spore, bom smatral, da so tudi meni mar!" Petorica je zarohnela. Gotovo bi bilo prišlo do boja, da ni kralj mahnil z roko. Na to znamenje so plemiči odnehali, čeprav škrtaje z zobmi. "Saj se se vidimo", je siknil eden izmed njih. Vidimo se. . . aleo gospod ne skriva svojega imena!" "Gospoda", Je hladno odvrnil tujec, ne meneč se za zlobnost teh besed, "moj meč in moje ime sta zmerom na razpolago: zovem se vitez de Pardaillan!" Petorica se je zdrznila, kakor bi to ime obujalo v njih silne, mogočne spomine. . "Vitez de Pardaillan!.,." Nič ni kazalo, da bi se vitez zavedal čudovitega učinka svojega imena. Odmaknil se je in jel malo. marno požvižgaje opazovati oddelek jezdecev, ki se je bližal od Pariza. Henrik HI. se je zopet dvignil k vojvodi Angou-lémskemu. bled in mrk kakor živa podoba zle vesti "Mladi mož'', je dejal, "prosite Boga, da bi mogel tisti dan, ko spet zasedeni svoj prestol, pozabiti, da ste žalili mojo nesrečo!" "Tisti dan me boste videli na stopnicah svojega prestola! Tisti dan bo moja roka strgala kraljevski bager z vaših ramen! In ko vas razgalim do kože, ponovim vpričo vsega sveta: "Evo Kajna, ki je umoril svojega brata!" Henrik III. je gluho zaječal. . . "Dotlej vas ne morem sovražiti," je nadaljeval Karel. "Pariz vas je zapodil; v tem trenutku ste samo prikazen kralja, kakor je strah, ki vas pre-Kanja, samo prikazen vaše žrtve. Bežite, zakaj sledijo vam... le poglejte!. . . Dokler ne postanete »Pet francoski kralj, vam ain Karla IX. prizanese!" Bled od gneva, je hotel Henrik III. še nekaj za.. Jecljati. Toda spremljevalci so opazili četo, ki je prihajala iz Pariza; zgrabili so kraljevega konja za uzdo in so ga potegnili s seboj. Vsa četvorica je izginila kakor oblak prahu, ki ga nosi vihar. Karel Angoulémski se je zamislil; namestu da bi sovražno gledal za kraljem, katerega je pravkar izzval na življenje in smrt, je sanjavo zrl proti Parizu. Kaj mu je bilo na umu, Njegove ustnice so s tiho nežnostjo šepetale mi-lozvočno ime: "Violetta'..." Rahel smehljaj mu je zaigral na obrazu in z vznesenim glasom je zamrmral: "Pariz! . . . Da, napotil sem se iskat osvete. . . a iskal bom tudi ljubezni. . . Brezumnež jaz! Ako bi bila Violetta še v Orléansu, se mi ne bi tolikanj mudilo. . . V Parizu te najdem, draga neznanka, ki si vzela mojo dušo s seboj! ..." Tisti mah se je vitez de Pardaillan dotaknil njegovega ramena. S .široko kretnjo je pokazal na Pariz. "Prestol je na ponudbo, Visokost! . . .'> Karel Angoulémski se je zdrznil kakor iz sanj in zamrmral: "Prestol?. . . Meuda se ga ne mislite polastiti?" "O, hvala zanj, Visokost," je dejal vitez s svojim mirnim, jedkim glasom. "Druge posle imam. Večnost je že, kar iščem nekega Maureverta, da bi se pomeril z njim... In mimo tega sem vajen trdnih sedežev; za noben denar ne bi hotel počivati na prestolu, ki ga lahko veter odnese! Za vas je to druga stvar. Vi bi morali poizkusiti..." "Pardaillan!" je zmedeno vzkliknil mladi vojvoda. "Kaj pravite, Pardaillan!" Toda vitez se je že spustil po stezi, ki je vodila okoli Pariza. "Violeta", je šepetal mladi mož, dirjaje za njim, "oh, da bi ti mogel res ponuditi kraljevski prestol! Kmalu nato, ko sta tovariša ostavila hrib, se je vzpela nanj četa jezdecev, ki je prihajala iz mesta. Možu, ki je vodil te preganjalce, je utegnilo biti o-sem in trideset let; bil je bogato oblečen, silne rasti in zalega, ošabnega obraza, ki ga je kazila samo dolga brazgotina na čelu. V dojmu njegove pojave je bilo nekaj veličastnega, obenem pa surovega in nasilnega. Bil je Henrik Lorénski, vojvoda Guise. "Gospoda", je dejal, ko se je ustavil vrhu hriba, "kralj je že daleč. Opustiti moramo namen, da ga vrnemo njegovim zvestim podanikom..." "Recite besedo in dajte ml deset dobrih konj", se je oglasil plemič ob njegovi strani, "pa vam ga pripeljem živega ali mrtvega!'' "Ali se ti meša, Maurevert? Naj beži! Obrnimo, gospoda," je dodal vojvoda, "storili smo, kar smo mogli... Oho, kdo pa je ta peklenska prikazen?" Tako govoreč je pokazal na dolgo in težko pokrito telego, ki je po stranski cesti pravkar prispela na vrh. Zraven mršavega konja, ki je vlekel ta čud. ni voz, je s pošastnimi koraki stopala ciganka z rdečo krinko na obrazu, ki je nekam veličastno nosila svoje pisano odelo in raztrgani plašč, na katerega so se ji usipaii krasni zlatorumeni lasje. "Kdo si?'' je vprašal vojvoda Guiški ter pognal konja proti njej. "Ali prihajaš od satana ali se vra. čaš k njemu?" Ciganka je obstala, toda odgovorila mu ni besedice. "Strela božja", je kriknii vojvoda, "pa ne da bi se čarovnica norčevala iz mene?" Preden je utegnil dogovoriti, se je začulo iz notranjosti siromašne teelge petje čistega dekliškega glasu, ki ga je spremljalo zamolklo brenkanje na gitaro. Vojvoda Guiški je prebledel in prisluhnil kakor uklet. "Ta glas! Oh, to je ona! . . . Kdo poje, ciganka? Govori! Saj nisi gluhonema?'' A tisti mah je skočil iz voza razcapan možak ter sključil svoj stas v globok naklon, ki je bil vse obenem, spoštljiv in zasmehljiv. "Cigan eBUgoder!" je zamrmral Henrik Guiški in čelo mu je pobagrenelo. "Ne srdite se na ubogo žensko, Visokost", je iz-pregovoril klatež. "Saizuma je, nesrečnica, ki sem se je usmilil nekoč, ko so jo blazno vrgli iz ječe. . . Domišlja si, da ne sme živi duši pokazati obraza, ker bi vsi čitali na njem kaj vem kakšen greh. . . Toda srečo vam rada pove, ako izvolite." "Ni treba! In kdo si U? Odkod prihajaš in kam si namenjen?..." "Prihajam s konca sveta. Svetlost; namenjen pa sem v Pariz, ki je sveta središče! Kaj sem? Bel-goder, prvi in zadnji tega imena, glumač, požiralec mečev in vnet za vsak drugi koristni posel, ki ee ponudi. Izvolite li, da vam priredim predstavo? Pokažem vam. .." "Dovolj, cigan!. . . Povej, ali nisi bil pred tremi meseci v Orléansu?" "Bil sem, Svetlost!» Belgoder Je le izteika utajil nasmeh. "Bil sem tam s svojo družbo, vítev» «.eran a ti SLOVENSKI TEDNIK No. 374 Produkcija žitaric ne krije doslej domače potrebe- tako, da se mora mnogo zrnja uvažati. Samo za uvoženo pšenico je Č.S. leta 1934 plačala 750 miljonov čeških kron. Češkoslovaška uvaža iz inozemstva celo vrsto proizvodov kot so: bombaž, konoplja, svila, volna, lan, usnje, kože, kava, čaj, kakáo, dišave, južno sadje, tobak del žitaric (pšenica in koruza), svinje, sol, brve itd. Izvaža pa: sladkor, sladni ječmen, hmelj, pivo, premog, les, .steklo, stroje, glasbene instrumente, papir čevlje, rokavice, tekstilne proizvode in konfekciáo, železnino, porcelan itd. Bankarstvo je bilo še pod Avstrijo na Češkem silno razvito. Ipak za časa Avstrije 70% češkega bankarstva je bilo pod vplivom dunajskih in budimpeštanskib velebank. L. 1922 je bil uveljavljen zakon o bankarstvu. Na njega temelju nobena tujezemska banka niti podružnice, ne more vzdrževati na Češkoslovaškem. L. 1934 je znašal kapital češkoslovaških bank v okroglih številkah 2000 miljonov Kč,. denarnih zavodov pa je bilo 8.070. Državni proračun Č.S. znaša okrog 16 miljard Kč letno. Obrestna mera Narodne Banke je trenotno 6%, L. 1934 je bilo 7679 milijonov Kč papirnate- ga in kovanega denarja v prometu. Bankovci imajo 31.67% kritja v zlatu in srebru. Češkoslovaška ima 13.466 km železniške mreže. L. 1934 so prevozile č.s. železnice 98 miljonov ton blaga. Zrakoplovstvo je doseglo uprav nesluten vrhunec, tako, da je Praga danes eno izmed glavnih zrakoplovnih križišč v Evropi S< Ko sem prišel pred '23 leti vArgentino, bi bil Slovence lahko preštel na prstih obeh rok, Čehov pa je bilo takrat že lepo število. V Buenos Airesu na Paseo Colon so imeli svoje društvo, kjer je bilo moje prvo zatočišče. Slovaki pa takrat še niso prihajali v Argentino, najbrž jih je bilo tu tako malo kot Slovencev. Se-veroameriški plavži so jih v onih dobah vabili v svoje žrelo. Danes pa je slika narobe: več bo v Argentini Slovakov kot pa Čehov. Češko-vaški konzularni urad v Argentini zatrjujejo da biva danes na argentinskem ozemlju okrog 50.000 Čehoslovakov. V čast se jim lahko zapiše da so prinesli seboj iz stare domovine priznano češko delavnost, poštenje ter inteligenco. Mnogo izvrstnih Čehov sem spoznal v Argentini. ki so zapustili v meni tako lepe spo- mine, da jih ue smem obdržati zase, temmanj ker mnoge z njih že krije argentinska gruda. Prvi Čeh, ki sem ga spoznal v Argentini je bil Gustav Šimaček, ki je ob mojem prihodu v Argentino bil lastnik sijajno uspevajoče restavracije v ulici 25 de Mayo. Njegovi opoldanski gostje so bili sami uradniki bank in veletrgovin, delujočih v buenosaireški "city", sinovi vseh mogočih narodnosti. V desetih, petnajstih jezikih se je ob poldne kramljalo v njegovem gostišču. Šimaček — ki je vzdrževal po 12—15 natakarjev — je imel ta poseben vonj, da je izbral vsakega natakarja iz druge narodnosti, tako da jé že v svojih natakarjih imel nekak poliglotski institut. In ljudje so radi zahajali, ker je poleg izborne hrane vsak gost bil post rešen v svojem rodnem jeziku. In včasih se nas je natrpalo ob poldne po 200—300 oseb. In ker nam je bančnim uradnikom čas bil posebno kratko odmerjen, so krožniki kar tako frčali na mizo. Prikrojil pa je Šimaček v jednici mize s tablicami. Ena je bila skandinavska, druga angleška, nemška. Češka, poljska, jugoslovanska itd. miza. K mizi s tablico se je smel vsesti samo pripadnik dotične na-rodnoti. Šimaček je delal denarja kot pečka. Ali čudo vseh čudes, pevko Violetto, ki poje tako sladko, da se taja vse, kar je najtrjega: ledeniki, skale in celo knežja srca. . . Vaša Svetlost naj jo izvoli pogledati! Violetta! Violetta! Violetta! Pridi že. da bi te vrag! A.-evo je! . . ." Petnajstletna deklica je trepétaje stopila na sprednji konec voza: "Evo me, gospodar... Evo me!...' Vsa petdesetorica jezdecev, ki so obdajali Henrika Guiškega, se je zdrznila od občudovanja, Vojvoda jo je gledal ves zavzet. "Da", je pomislil, "to je ona. i'ogled nanjo me omamlja kakor tisti dan, ko sem jo prvič uzrl. A čemu, grom in strela, se neki vznemirjam? . . • Ciga-nova hči bo moja, da le trenem z očmi! " Ciganova hči je bila resnično čudo vseh čudes, kakor je rekel Belgoder. Vsak je moral ostrmeti pred to ljubko pojavo z razčesanimi zlatimi lasmi, ki so bili tako čudno podobni lasem ciganke Saizume. Njene sinje oči so sijale čisteje od zarje pomladnega dne... Videč tujce, da jo prodirajo z lakomnimi pogledi, je preplašeno sklonila glavo. A v tem je spozna, la vojvodo Guiškega in se je stresla nd groze. Skrila se je za usnjato zaveso ter planila k ženski, ki je ležala na slamnjači bleda kakor smrt in trudom a"' sopla. "IMati!" je zamrmrala Violetta. "Neznanec iz Or-léansa je tu! Oh, strah me je! ..." Beseda "mati" se je iz njenih ust čuda malo podala tej ženski z vsakdanjim obličjem, čeprav je bilo polno dobrote. "Ubogi otrok!" je zahropla bolnica. "Kmalu... te ne bom več mogla.. . braniti/. Da bi se te Bog usmilil. . . in bi ti poslal rešitelja. . ." "(Rešitelja, mati? Odkod naj se ga nadejam? Gorje mi!" "Zaupaj, Violetta. . . Misli na mladega mozá, ki se te nikoli ni upal ogovoriti... Zdi se mi, da mu vidim v dušo. . . ljubi te iz čistega srca!..." Violetta je polglasno viknlla ter si zakrila obraz zrokami. "Violetta! Violetta!" je kričal cigan. "Ali naj pridem pote?" "Pusti dekle pri miru!'' je ukazal vojvoda Guiški, sklonivši se k Belgoderu. "Odgovori mi: ali greš v Pariz?" "Da, Svetlost. Jutri, na dan cvetličnega semnja, bom « Violetto na Grévskem trgu..." "Dobro. Poberi!" Cigan je v zraku prestregel polno mošnjo zlata. Henrik Guiški se je sklonil še niže. "V tej mošnji je deset zlatnikov. Deset takih mošnja dobiš, ako zvesto izpolniš vse, kar ti pride nekdo naročit v mojem imenu." Belgoder se je priklonil do tal. Ko seje vojvoda postavil na čelo svojih jezdecev in so v dir odjaliali proti Parizu, se je strupeno ozrl na voz, kamor je bila izginila Violetta, in je polglasno zarenčal: "Ura moje osvete se bliža!" II. Na Grévskem trgu. V ozadju širne dvorane, polne umetnih tkanin in bogatega pohištva, je pod zlato izvezenim svilenim nezom nepremično sedela ženska v dragocenem naslanjaču iz rezljane ebenovine. Ta ženska je bila očarujoča krasotica z velikimi, globokimi očmi; neizrekljiva skladnost njenih črt in njene pojave je izražala prekipevajočo čuvstve-nost nebrzdane duše, veličanstvo vladarice, ponosno brezstidnost starodavne hetére, dostojanstvo device in drznost davnih barbarskih vojnic, vse obenem. Vstopil je mož v bogati in mrki kavalirski obleki od črnega baršuna; njegov obraz je bil bled, kakor okamenel v bolesti, ki ga zanjo ni leka na zemlji. Pred ženo na ebenovem prestolu se je ustavil in pri-pognil koleno. Ne da bi se začudila temu spoštljivemu ali morda celo pobožnemu pozdravu, je obastnó iztegnila roko proti širokemu, odprtemu oknu. Plemič se je vzravnal in se prijel za srce, kakor da ga je mahoma zaskelela vsa sila strašnih spominov. . . žena pa je izpregovorila. Nobena beseda ne bi magia označiti neusmiljene odločnosti njenega glasu. "Kardinal'', je dejala, "dala sem vam ukaz. Izpolnite ga." In kava lir je odgovoril, kakor da ni v njegovih besedHh ničesar nezaslišanega: "Volja Vaše Svetosti naj se zgodi. . ." ¡Vaše Svetosti!... Naziv vladarja vsega krščanstva, najvišjega svečenika katoliške Cerkve!. . . "Kardinal." je povzela, ne da bi trenila z očmi, "izrekli ste opasno besedo. Ako sem v Rimu to, kar me imenujete, dedična prvosvečeništva papežinje G'ovanno iti nadaljevalka njenega dela — v Parizu Hétfl Parrm b.M Lukrecije Borgia: princesa Favsta!" Plemič, M era je imenovala kardinala, čeprav ni nosil cerkvene obleke, jo je poslušal tako, kakor je svetopisemski Mojzes na Sinajski gori poslušal glas iz višav. Nato je z izrazom tajne groze stopU k oknu, naslonil se in pogledal na trg. Bilo je dan po krvavi borbi na barikadah. Pariz, ki je včeraj zapodil svojega kralja, Je danes slavil vijolico in rožo; zakaj pobune in cvetke so temu mestu od pamtiveka navečja slast. Na Grévskem trgu, ki se je solnčil v žarkih prekrasnega majeve-ga jutra, se je veselo prerivala pisana množica praznično oblečenih izprehajalk, razcapanih beračev, giz-davlli imenitnikov in glumačev. Baš tedaj, ko je kardinal pogledal skozi okno, je postalo gibanje ljudstva na obeh koncih trga živahnejše. Z enag konca se je bližala velika pokrita telega; spredaj je sedel na njej Belgoder in poganjal klju-se, kakor bi se bal zamuditi sestanek, ki ga je bil včeraj obljubil. Z drugega konca je prihajala na trg skupina mladih velikašev v oklepih od bivolovega usnja iu z boj nimi meči ob bokih. Sredi med njimi, za glavo višji od svojih tovarišev, je jezdil ves mračen in zamišljen vojvoda Henrik Guiški, Brazgotinec, pariški kralj. . . Zdelo se je, da ne vidi ničesar, ne spoštovanja in strahu, ki sta upogibala tilnike .ljudstva ob njegovem bližanju, ne ciganke Saizume, ki je v svojem raztrganem plašču in z rdečo krinko na obrazu korakala ob telegi, ne Belgodera, ki je mahal z rokami in kričal na vse grlo: "Predstava bo! Le bliže, gospoda moja! Takoj bo predstava, vsak jo lahko vidi! Kaj lahko vidi, me vprašate? Nagačenega leoparda, ki mi ga je poslala nubijska kraljica! In ne samo tega, gospoda moja! Videli boste slavnega Croassa, kako »e hrani s kamenjem! Videli boste glasovitega Picouica, ki žre goreče predivo! . . . Bliže, gospoda, bliže! Takoj se začne! . . .'' In kardinal je s svojega okna videl Giiisa, kako ie krenil k Belgoderu! Obrnil se je proti ebenove-tnu prestolu, rekoč: "Prišli so!. . ." Princesa Favsta je vstala, pristopila h kardinalu in obstala zraven njega kakor marmorna boginja. "Violetta! Violetta!" je kriknil Belgoder, ko je zagledal vojvodo, da prihaja k njemu Dekle se je pojavilo ua sprednem koncu telege, nedolžno in nežno kakor jutranja zarja. (Nadaljevanje) No. 374 Stran 7 PRIMORSKE VESTI Fašistična manifestacija katoliške akcije. — Pred dnevi se je sestal upravni odbor Katoliške akcije za goriško škofijo k slavnostni seji, ki je bila posvečena proslavi visokega odlikovanja goriškega, nadškofa msgr. Margot-tija, ki ga je prejel zaradi svojih zaslug za italijanstvo v inozemstvu, kjer je pred leti deloval kot papeški diplomatski zastopnik. . Predsednik odbora msgr. Mazzi je imel govor, v katerem je poudarjal, da bo goriška Katoliška akcija tudi v bodoče zvesta imperato-riju. Katoliška akcija občuduje in je hvaležna duceju za njegovo delo ter si bo zaradi tega z vsemi sredstvi prizadevala, da bo sveto načelo oblasti zmerom spoštovano. Tudi drugi govornik msgr. Monti je izfazil hvaležnost za to, da je sedanji režim ustvaril iz državljana — apostola in vojaka ob enem. Nadškof Mar-gotti pa je izrazil svojo neomejeno hvaležnost vladarju in duceju za novo gesto njune dobro-tnosti napram njemu in cerkvi. V Gorici se bo vršil koncem oktobra proces proti Ivani Ipavčevi, Mariji Novinčevi; Luki Kalanu in Francetu Najadu, ker so brez dokumentov zbežali v tujino. Pred goriškim sodiščem se je vršil v ponedeljek proces proti 25-letnemu Štefanu Čer ne tu iz Gorice, ki je po obtožbi 23. septembra 1935. brez rednega potnega lista zbežal v inozemstvo in se tako odtegnil svojim vojaškim obveznostim. Če rae je bil obsojen v kontumaciji na 2 leti in mesec dni zapora ter 20.000 lir denarne kazni. V Cerknem so napravili karabiuerji na neko ovadbo hišno preiskavo pri 25-letnem Francetu Močuiku. V njegovem stanovanju so našli neko staro avstrijsko puško, zaradi česar je bil Močnik prijavljen sodišču. prišlo je, kakor pravi oni nemški pregovor: kedar se medvedu predobro godi, gre rad na led. In evo ga modrega inteligentnega Šimač-ka v vrtincu strasti. vrgel se je na konjičke, in konjički so njega pozobali kakor že marsikoga pred njim in za njim. Nekega nedeljskega popoldneva se je napotil na konjsko dirkališče v buenosaireškem predelu Palermo ter tam s po-1 nesrečenimi stavami na konje požvižgal vse svoje premoženje, koje si je priboril v dolgih letih znoja in truda. To ga je spravilo v finančne potežkoče z upniki in dobavitelji, vse sku* paj pa ga. je tako potrlo, da se ga je lotila srčna napaka, ki ga je po par mesecih 1. 1915 položila v grob--------(Nadaljevanje) Pomota. Pred dnevi je neki italijanski pro-lesor izdal knjigo o naravoslovnih vedah za srednje šole, v kateri je pomotoma omenil Istro v taki zvezi, kakor dane bi pripadala Italiji. Tržaški listi so zaradi tega takoj napravili napol politično afero, češ da bi moral profe^ sor po 18 letih 'osvobojenja" in 14 letih faši-stovske dobe pač vedeti, da, spada Istra v Italijo in ne morda v Jugoslavijo ali (zaradi lepšega) celo v Bolgarijo ali Albanijo. Poostreno nadzorstvo nad cenami blaga v trgovini na drobno. V smislu poslednjih sklepov vlade so v posameznih pokrajinah že uvedli zelo poostreno nadzorstvo nad cenami blagu v prometu na drobno. Tudi goriški in istr ski prefekt sta izdala te dni razglas, v kato-reni' posebej opozarjata na sankeijske določbe še zmerom veljavnega dekreta iz leta 1923, ki določajo za vse one, ki bi izvršili kakršenkoli prestopek proti določbam o cenah, kakor jih določajo vsakokratni uradni ceniki, globe, ki segajo od 50 do 10.000 lir. V težjih primerih je določena tudi zaporna kazen do treh let. Na goriškem učiteljišču je te dni napravilo abiturient.ske izpite 37 dijakov in dijakinj. Med njimi je tudi 7 študentov slovenskega pokoljenja. kakor izhaja to že iz njihovih priimkov, kolikor doslej še niso bili poitalijan-čeni. Tržaški šolski skrbnik je s posebnim razglasom opozoril starše, da morajo svojo deco po dovršeni osnovni šoli. kolikor ne obiskuje stalih srednjih šol. vpisati na strokovne šole, ki jih mora obiskovati vse do dovršenega 14 leta. Goriški občinski odbor je na svoji seji pretekli petek razpravljal o občinskem proračunu. Med drugim so bili določeni 3 milijoni lir za nova javna dela, tako za nekatere šolske zgradbe, za spomenik na Oslavju in nove ceste. Dobro tretjino te vsote bo treba kriti s Franio Husnaur F. QÜIROGA 1441 — Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete. Že-lezr.o vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se posojili ali pa s prodajo občinskih nepremičnin. Poleg tega je občinski svet določil tudi 1,260.000 lir za zimsko pomoč revnim Goriča-nom, kar predstavlja, glede na take socialne potrebe mesta že skrajni minimum. V Gorici je občinski stavbeni odbor zaradi regulacije mesta predlagal podestatu, da izda potrebne odredbe, po katerih naj bi se podrle nekatere hiše v dveh centralnih ulicah mesta, obenem pa tudi vojašnica alpinskega polka na Travniku. Stroški za ta dela so preračunani na 250.000 lir. Sredstva naj bi se zbrala s prodajo nekaterih občinskih zemljišč. Demografski podatki. V goriški pokrajini se je meseca septembra rodilo 289, umrlo pa je 211 ljudi Od tega odpade na Gorico G6 rojstev in 62 smrtnih primerov. V istrski pokrajini se je v tem mesecu rodilo 537, umrlo pa je v tem mesecu rodilo 537, umrlo pa je 297 ljudi. Naravni prirastek znaša v Istri kar 240, v Puli, ki šteje približno eno šestino prebivalstva celokupne pokrajine, pa le 19 duš. « Delavce, ki imajo biti nameščeni v Vzhodni Afriki so pričeli sedaj zbirati na poseben način. Komisarijat za notranje preseljevanje je odredil neke vrste naborov med brezposelnimi delavci. Po ter odredbah bo morala dati Istra 500. goriška pokrajina pa 250 delavcev, ki bodo nemudoma odposlani v zasedeno Abesi-n i jo. Po vsej Julijski Krajini so se kakar tudi drugod pričeli nabori letnika 1916. V Trstu se vrše nabori že od 15. oktobra dalje. Listi opozarjajo, da bodo vsi oni, ki se ne prijavijo k naborom prijavljeni sodišču. Istrska prefekturna oblast je izdala slično kakor magistrata v Gorici in Trstu odredbo, po kateri je prepovedana prodaja vseli vrst no-veg i vina do 30. novembra t. 1. V Tstri je ta, prepoved vzbudila precejšnjo pozornost, ker so Naročite si prvi slovenski izseljenski ED AR v Južni Ameriki za leto 1937 Obsegal bo 160 strani z vsemi potrebnimi iv sveti, kako se napravi vpoklic itd., itd., ter bo vseboval tudi članke o gospodarstvu in zdravju ter druge leposlovne črtice raznih sotrudnikov. Obenem pa bo Koledar bogato ilustriran s slikapii od tu in iz domovine. Tiskali bomo samo toliko Koledarjev kolikor bo prednaroonikov, zato ne odlašajte več, ker je čas samo do 15. novembra, ker potem začnemo tiskati. Naročite ga lahko nara(vnost na uredništvu Slov. tednika kakor tudi pri vseh naših zastopnikih. OENA $ 1.B0; po pošti 30 cent. več. ■STRAN » ?L0X'j^8RT TEDXIXi No. 374 doslej običajno prepovedali prodajo novega vina do 31. oktobra vsakega leta. Tudi goriški podesta* je prepovedal prodajo novega vina po vseh lokalih na področju goriške občine do 31. oktobra. Poročali smo že o slični odredbi v Trstu. V Trstu so v nedeljo zelo pompozno. proslavili stoletnico pift-oplovne družbe "Lloyd Trie-stino", Vse mesto je moralo biti v zastavah in pri proslavi so sodelovale vse fašistične organizacije. K proslavi so prišli genovski vojvoda, prometni minister Benni in državni podtajnik Host-Vent uri. V Portorožu imajo centralno pilotsko šolo. V zadnjih dneh so se podobno kakor v Puli razširile po letovišču govorice, da bo šola ukinjena, kar je seveda izzvalo med prebivalstvom mnogo vznemirjenja. Sedaj je moral državni podtajnik pri ministrstvu general Vale prav tako k: leor Baistrocehi glede 73 pešpolka v Puli pomiriti ljudi v Portorožu s posebnim zagotovilom, da tudi tamkujšuja šola ne bo ukinjena ali premeščena. Zadnje prostovoljno 5% posojilo so v goriški pokrajini podpisali v skupnem znesku 38 milijonov lir. pa je bila dosežena ta v ostalem ;sc|r^zmerno majhna, vsota, je pripisati predvsem okoliščini, da so smeli ljudje zamenjati prejšnjo 3.5% rento za novo posojilo, kar jim je spričo višjih obresti tudi konveni-ralo. Koliko je znašala subskripeija v gotovini, ni znano. V Poreču, kjer imajo edino srednjo kmetijsko šolo za vso Julijsko Krajino, se je vršil zadnje tedne strokovni tečaj za podeželske u-čitelje. ki jih mislijo namestiti pri tako zva-nih FamoVih kmetijskih tečajih. Tečaja se j priseljencev za svoje namene, pospešili propast države. V državljanskih vojnah se je izčrpala nekdanja moč naroda, država je hirala zmerom bolj in končno zpadla soletja, negotovi usodi. Z razvojem industrije je v 19. stoletju silno naraslo človeštvo. Angleški nacionalni ekonom Robert Malthus je tedaj dvignil svoj glas, predla gajoe spolno vzdržnost. Zmernejše njeko\e nauke so učenci zavrgli in že je neomaltuzianizem na pohodu proglasil vsa sredstva, ki bi naj preprečila številne porode, za dovoljena. Civilizirane države je zajelo mišljenje, da mnogo dece ni blagoslov, temveč poguba ljudstva. Racionalizacija življenja med moškim in žensko se je naglo razpasla na Francoskem, kjer je kmečki stan naglo propadal. Po cele vasi so na pre- cema nudil potrebno pomoč in se mudil pri njih nad dve uri. Stanje ranjencev je še vedno nevarno, vendar jih zdravnik stalno nadzoruje. Napadenci so večino divjaških napadalcev prepoznali in ugotovili, da stanujejo skoraj vsi izven konjiškega trga. O tem žalostnem izpadu podivjancev bo seveda govorilo sodišče. Ciril Žagar je znan nacionalist, ki se je pogumno boril tudi na Koroškem. Krojačnica MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, ka^kor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih> ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) No. 374 hodu v 20. vek imele ogromen presežek odraslih prebivalcev, dece vedno manj. Povrh je kolonialni uvoz cenenih poljskih pridelkov izpodrinil domače proizvode — Francija se je znašla na usodnem razpotju za bodočnost. A l. 1922 je imela republika 11.096.000 družin, od teh jih je bilo 1,930.000 brez dece, 3,668.000 i enim, 2,776.000 z dvema otrokoma. Prebivalstvo se je v zadnjih £0 letih, -večinoma po mestih, pomnožilo le za 4 milijone, v Rusiji n. pr. že v desetih letih za 3 milijone ljudi. Še pred 80 leti je živelo na kmečki zemlji Francije 65% prebivalstva, dandanes komaj še 50%! Poljskih delavcev primanjkuje in francosko zemljo obdeluje vsako leto tudi mnogo naših sezonskih delavcev. Zadnje desetletje se je Francija odzvala, klicu narodove budocnosti. Odstotek rojstev se je povečal in že je presegel Nemčijo, Anglijo, Belgijo, Avstrijo, Švico itd. Daleč v ospredju glede rojstev so slovanske države, katerih letni prirastek po zadnjem štetju navaja dr. R. Savnilc takole: Rusija 2, Bolgarija 1.8, Jugoslavija 1.6, Poljska 1.5, Češkoslovaška 0.8, Ru-munija 1.4, Španija in Portugalska 1.1, ostale države beležijo ped 1% prirastka. Prizadevanje držav, da pridelajo doma čim več potrebščin za industrijsko rabo in prehrano prebivalstva, je oslabilo zaslužek dežele. Poljedelec s številno družino družino je moral za novim zaslužkom po svetu, nastalo je notranje preseljevanje iz vasi v mesto Bruseljski zanstvenilc dr. V. Deznai je že pred leti izclal posebno študijo o zadržnem razvoju dežele k mestu ter dognal nagel porast prebivalstva velemest. L. 1500 je bilo na svetu le 7 velemest z nad 100.000 prebivalci, 100 let pozneje jih je bilo že 13, 1. 1700 14, 1. 1800 21. V letu 1872 so našteli na vsem svetu 164, dvajset let kasneje 270 velemest V začetku našega stoletja je bilo na zemlji 326, 1. 1930 že 570 velemest. Po zadnjem štetju so našteli v Ruska klinika za vse bolezni Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni Za veuerične bolezni spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s po-1 sebnim konzultorjiem, kateri se nahaja pod, vodstvom poznanega specialista, za navedene« bolezni Dra. A. IZ AGUERRE-a. Ženske so sprejemajo v posebnih prosto-, i'lh s posebnim vhodom hi posterežono po gospoj Dr. Matildi Krosting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Buenos Airesn. — Imamo zdravnike specialiste za vec vrsto bolezni. — žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane eobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 ? dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali hnorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—-12. GOVORI SE SLOV5NSKI. SUIPACHA 28 m No. 374 teli velemestih 11)8.300.000 ljudi, kar predstavlja 10.6% prebivalstva vsega sveta! Največ velemest ima Amerika 91, Nemčija 53, Anglija 45, Japonska 30. Rusija 25, Italija 22, Francija 20 itd., Jugoslavija 3. 108 velemest s 47 milijoni prebivalcev je samo na prostoru kakih 600.000 kvadratnih kilom. v se-verozapadni Evropi, med južno Anglijo in Prago ter P arizom in Kopenhagnom. V gostopo-seljeni industrijski Evropi je razvoj vasi k mestu sploh silno razvit, če pomislimo, da je bilo še 1. 1826 121, 1. 1930 že 241 velemest! Tudi v redko poseljenih pokrajinah sili zmerom več ljudi iz dežele v mesta. Polovica prebivalstva Avstralije prebiva v petih velemestih. Poljedelska naša država je naštela 1. 1921 1.464.447 ljudi v mestih, 1. 1931 p že v mestih z nad 2500 prebivalci 1,939.235 prebivalcev. Če prištejemo še mesta izpod 2.500 prebivalcev in vračunamo prirastek naših državljanov v zadnjir petih letih, bo po le slabšem merilu zdaj skoraj že vsak še.?,ti Jugosloven meščan! Se pred 15 lot i je bilo v Jugoslaviji le 11 mest z nad ,30.000 prebivalci. 1. 1931 že 16. Prebivalstvo vse Jugoslavije se je v desetletju 1920— 1930 dvignilo skoro za eno šestino, od 11;984.911 na .13,930.914. Prirastek za skoraj dva milijona je na posamezne banovine različno razdeljen. Kmečko prebivalstvo drinske, vrbaske, morav-ske, vardarske in zetske banovine tvori jedro ljudskega prirastka, v obrobnih pokrajinah se prebivalstvo množi počasneje. Dočim je tod v mestih in okolici prirastek še razveseljiv, nahajamo v Prekmurju. Podravini. Potisju Kvarner-skeni zalivu, Gorskem kotarju Liki in na otokih kraje, kjer je prebivalstvo absolutno nazadovalo. Vpadanje prirastka ljudi je iz gospodarskih razlogov v navedenih krajih kolikor toliko razumljivo, dočim je pomanjkuje dece v ne katerih srezih Slavonije, Podravine Vojvodine.' zagorske Dalmacije in celo našega Prekmurja Pripisati pojavu neomaltuzijanizma tudi pri nas. Bela kuga v Jugoslaviji je dala povod, da so tudi naši znanstveniki zabeli proučevati značilne primere pomanjkanja rojstev posebno v izključno kmečkih okrajih Broda, Djakova, Vinkovcev, Vukovara in Županje. Splošno je znano, da se je v starih časih rodilo mnogo več otrok kot danes. Aristotel poroča o neki ženi, ki je štirikrat po vrsti rodila pot "trok. Angleška literatura pozna primer žene, ]t¡ jo po podatkih dr. Bojana Šarca v teku sedlih let imela 21 otrok o drugi spet, da je po- SLOVENSKI TEDNIK darila življenje 57, tretja celo 69 neboglj mcem ! Se pred 150 leti je bil povpreček dece, na družino 7, pred sto leti šest, pred 70 leti pet otrok. Na zatonu prejšnjega stoletja je imela povprečno družin le še tri, pred vojno dva otroka. Vpadanje rojstev v naštetih pokrajinah Jugoslavije ne korenini v hiranju rase, fie zmerom je prirastek krepkejši kot v mnogih naprednejših državah. Dovzetnejši in inteligentnejši Slavonec je rasno krepkejši od ubožnejše-ga, plodovitejšega dinarskega soseda. O zdržuosti pred rojstvom v kmečkih vaseh v Slavoniji poi*oča že stari pisec Matija A. Relj-kovič v delu: "Satiru ili divjak coviku", ki je prvič izšlo 1763. na Saškem. Jezi se na babe, ki poučujejo mlajše, kaj naj store, da ne bodo rodile več dece, da bodo ostale lepe in mlade: Pa još prije nego s njime ležeš Kolikogod uzlica zavežeš Onoliko neče godiniea Tebi sinko dosaditi dica Tego češ biti lijepa i rumena Kao da si jučer dovedena itd. Ko Se fteljkovič tako razpiše o "razposajeni Slavoniji" in seksualni morali na kmetih, dostavi še o dekletih ¡ Ja se bojim da je istina, Sto govore ljudi od starina: Bio ga vran i čista divojka te d vi stvari sad je nači muka. iteljkovič je bil mnogim sodobnim piscem, posebno duhovništvU prestrog. Toda v 1, 1897 in IV dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO PAD ALT F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Dr. Enríeme Daniel Dauge Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 -- Bs. Aires "vilŠEM BABICA ~ FILOMENA BENEs DE BILIK, j diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinua od 9 ure zjutra j do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires 5, Stran 11 1902 iziSlem "Zborniku za narodni život i običaje južnih Slavena" piše duhovnik Josip Lo-vretič o razpasenih običajih v njegovem rodilom kraju, danes bogatem selu, z malo dece, v Otoku pri Vinkovcih: Mlada nevesta, ki no želi otrok, nnj sune v cerkvena vrata z desno nogo rekoč: "Ova vrata čamova ja neka sam jalova". Žena, ki ji jo umrlo dete, pa si ne želi več otroK. naj obrne otročička v posteljici talco, da bodo noge pri zglavju rekoč: Umro mi je plod i rod, A više mi ne do Bog, Ni da nosim ni da rodim, Bog če, da pogodim. V starih časih jo bilo povsod dosti dece, se pritožuje Lovretič, "danes žene boguju. Rodi je-dno ili dvoje, pa više ne če. Cesto se čuje: Volim se pokrovom pokriti nego još jedno roditi." "Grišnice zovu se žene koe ubijaju porod, prije poroda", toži svečenik dalje. Žene vraSaju kako god znadu, da ne ponesu, i ako ponesu, gledaju da se lise tereta,: Ne boj mi se mila mati Da ču uredit dite Ja ču kupit praška Da utrošim vraška." , Nošnja dukatov je velika strast v slavonskih vaseh. Velike dukate, eden 600 din vreden, nosijo dekleta okrog vratu, fantje manjše za klobukom. Matere morajo hčeram os-taviti za doto čim več teh dukatov, da se lažje omože. In katera ima več hčera, je pač v zadregi, zato se često čuje: "Da znam, da mi je roditi muško dite, još bih rodila, ali ovako!" Zanimivo je, da tudi v bogatejših domovih matere skrbno pazijo, da ne bi prišla k hiši snaha iz rodovitne družine. Ne žele si mnogo dece pred vsem, da ostane posestvo nerazdeljeno. Tudi na enakopravnost v zadružnem življenju vpliva' rodovitnost žen. Bela kuga žanje po kmetijah v času. ko se v mnogo revnejših pokrajinah Jugoslavije množi prebivalstvo v rekordnih prirastkih. Dva ekstrema, ki vsak zase kličeta po temeljni okrepitvi populacijskega razvoja prav tako, kakor je treba dvigniti za delavoljne roke poljedelca še mnogo neizkoriščene, potopljeno zemlje. INSTfflJDO - DENTAL - POPULAR 2261 - AV. SAN MARTIN — Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3- 2261 -9 pop. Izdiranje zob brea bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob Restaurant "O S O RI Ov Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno ra svadbe Vsako nedeljo ples. CENE 3MEBNE — Prenočišč* po 70 cont. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL PESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče, — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prak-«o v praški porodnišnici ter v tuk. boinici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 U T. 38 Mayo 8182 ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL STJD sl0ven3mi tedni "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año Vil. Núm.374 BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. j. : 0 Urejuje: Jan Kacin DOPISOVANJE Ali je sporazum mogoč in kako ? Pretečeno nedeljo je bil sklican sestanek vseli slovenskih društev, ki delujejo v Buenos Aires« (štiri), da se domenijo, kako priti do tesnejšega prosvetnega sodelovanja, katerega pa se eno društvo ni udeležilo. Kaj je privedlo sklicatelje sestanka (društvo Tabor) do tega koraka, je menda že vsakemu poznana stvar. Slabo obiskane prireditve, katere so tud iv večini slučajev, slabo podane, ker primanjkuje dobrih moči, kater« pa bi se, v slučaju sodelovanja pomnožili, ker bi ne bile razcepljene na štiri društva. Zraven tega, je pa bil največji faktor,' občinstvo, katero se ne mara zameriti nobenemu društvu, že trudno in je opravičeno začelo godrnjati, zakaj toliko prireditev. Vsi zastopniki, ki so bili navzoči, so se strinjali, da je res potrebno več sodelovanja in sporazumljenja med društvi. Niso prišli do zaključka, ker niso imeli za to potrebnega dovoljenja od članstva. Zato so na razne načine ugibali kako priti do tega, kar bi vsem prineslo koristi in več ugleda od strani občinstva. Zastopniki Tabora so predlagali, naj se potegne čez staro nasprotstvo med društvi, debela črta, katera naj pokoplje vsa nesporazumi je-nja in, da naj se začne z novimi načrti delovati v povzdigo slovenske prosvete v izseljeniš-tvu. Temu predlogu pa so se zastopniki Pro-svete protivili, ker smatrajo, da bi tako enostavno pokopano nasprotstvo gotovega dne, lahko zagorelo še v večjo nesrečo naši kulturi. Zaradi tega so segli nekoliko nazaj v preteklost in vprašali: zakaj je moralo sploh priti do sovraštva, saj je pred nekoliko leti članstvo vseh teh treh društev, tvorilo eno samo društvo, z malimi izjemami novih članov, kateri so pozneje pristopili k enemu ali drugemu iz med treh. Tudi so prosili pojasnila v tem oziru in zagotovila, da se kaj takega ne bo ponovilo. Seveda niso dobili povoljnega odgovora, ker ga nobeden ne more dati. Pač pa je zagotavljal zastopnik Tabora, da so bile osebe ki so takrat razdirale, isključene oziroma da so same odstopile, posebno iz njihovega društva. To pa ne more Prosvete zadovoljiti, ker ima prebridkih iskušenj, zato so zastopniki Prosvete, prosili navzoče, naj bodo iskreni, ker le na ta način se lahko kaj pričakuje od sicer dobrih namenov. Sklenilo se je posvetovati z članstvom, na kar je pristalo tudi društvo iz Devota, in sklicati prihodnji sestanek decembra meseca, na katerem se bo sestavilo natančen program delovanja. Pri tej priliki, pa si dovoljujem svetovati članstvu vseh društev sledeče; naj premisli in preišče, kdo so bili tisti ki so ustanavljali nova društva in nove časopise in zakaj 'I Ali je bilo to potrebno in komu je koristilo? Ali bo mogoče delovanje z osebami, ki so častihlepne, razdir-ljive in mislijo samo z besedami. Ali bodo tudi naprej delali po svoji volji, kar onemogoči vsak sporazum ? .. A. Skrbeč. POROČAJTE DOSLEDNO, ALi PA NIČ V zadnji številki smo prinesli izvleček iz članka "Med brati v Južni Ameriki" ki ga je priobčilo ljubljansko "Jutro" po svojem poročevalcu, ki ga je poklical k sebi pisatelj Go-lia, ko se je povrnil iz lluenos Airesa, kamor je bil povabljen od mednarodne organizacije pisateljev Penkluba. T;\ko kot nas je prikazal slovenski javnosti pisatelj Golia, ali pa reporter "Jutra", ni niti objektivno in z.ato še manj resničlno. Slovenska komemoracija v armenski dvorani ob priliki bazoviških žrtev, je bilai od strani ljudstva res opravičljivo priznanja vredno od-zovna, od strani prirediteljev pa je bil pravi kulturni škandal in žalitev bazoviških žrtev. Vzpored ni bil izbran in ne dobro podan. To kulturno vrzel pa so pokrili s— plesom. Da, s slovensko "kulturo" v Buenos Airesu smo tako daleč, da niti pri spominu mrtvih ne moremo mimo brez plesa. Tega pisatelj Golia ni videl. In mi mu niti ne zamerimo, kot ne zamerimo nobenemu, če se mu zdi, da je bilo tako pra(v. Na, dalje pravi pisatelj Golia, ali reporter, da imamo Slovenci v Buenos Airesu štiri društva. "Tabor", Ljudski oder in Gospodarsko podporno društvo v Villa Devoto, ki da so napredno-progresivno usmerjena ter da jim pripada Novi list! Kako jim N. L. pripada,, mi ne vemo, pač pa človek dobi utis, in takega je najbrže dobil tudi pisatelj Golia, da omenjena društva pripadajo N. L., kar je pravzaprav eno in isto. Vendar, če bi hotel pisatelj Golia objektivno noročati, bi moral reči, da pripada N. L. lastnikom konzorcija, vsaj z materjalnega stališča je tako, bodisi da prinaša zgubo ali dobiáek, medtem ko ima v moralnem oziru morda pisatelj prav. Četrto društvo bi bilo "Slovensko prosvetno DR. M. CARBALLO Zunanje bolezni: Koža, kri, in spolne bolezni. — žarki X. in elektrika medicines. Prvi pregled brezplačno, če se predstavite s Slovenskim tednikom. — Sprejema od 11 do 12 ure in od 16 do 20. SE GOVORI JUGOSLAVANSKO LAVALLE 715 — Bs. Aires društvo". Pisatelj Golia jo je označil za katoliško prosvetno društvo. Mi ne vemo, kako je prišel pisatelj Golia do tega, da je SPD,, K.P.D. Slovensko prosvetno društvo ni ne po imenu in ne po delovanju katoliško društvo.seveda tudi protikitoliško ne, kakor tudi proti sokolsko ali proti socialistično ali komunistično ne, temveč je v bistvu dosledno kot v nsslovu pove: Slovensko prosvetno društvo, ki ima po svojih pravilih namen širiti kulturno in gospodarsko samozavest slovenskih izseljencev v Južni Ameriki. Da bi Slovenska prosvetna organizacija lažje dosegla svoj cilj in da bi bila neodvisna pri svojem poslanstvu, si je kupila Slovenski ted nik od prejšnih lastnikov. Slovenski Tednjk ni terej samó bliže Prosvetni organizaciji, kot pravi pisatelj Golia, temveč je nje popolna last. Ker nam ni nič znano, di bi slovenski kmetje in delavci v domovini imeli kak svoj list, najbrže pisatelj Golia ni mogel verjeti, da bi bilo kaj takega v Južni Ameriki med zapuščenimi primorskimi izseljenci mogoče, dasi je l*,hko či-tal na zadnji strani, kdo ga izdaja. Pisatelj Golia pravi na dalje, d i, je bil v lokalu S.P.D, kjer da je videl majhno omaro na steni v kateri je bilo kakih 80 knjig Res da smo ubogi in ds, naša knjižnica ni velika vendar šteje skoro 600 knjig, sedaj jih je že čez, ki seznam vseh visi na steni in ga je knjižničar pokazal tudi pisatelju kakor tudi knjige v omari ki trdno stoji na tleh Ni Janez Hladnik začel izdajati nabožno revijo "Duhovno življenje" temveč jo je ustanovil že pred tremi leti Jože Kastelic, in tudi ni dr. Viktor Kjuder predsednik društva "Tabor". Mi smo dobili utis, da je pisatelj Golipi zelo površno proučil naše razmere, ali pa da ga je kdo napačno informiral, še bolj verjetno pa je, da ga Jutrov poročevalec ni dobro razumel ter po svojem prikrojil poročilo. Vse kar je prav. In tudi poročilo o nas v domovini naj bo objektivno in točno, ali pa nič. ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoikvic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do Í2 in od 15- -20 DONATO ALVAREZ 2181 IT. T. 59 - 1723 Trelles 2534 ire CASA "CASTRO" ČEVLJARNICA KNJIGARNA Šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žsnske TRELLES 2668 Paternal