SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stev. (n°) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de noviembre - 14. novembra 2013
KRSCANSKI DEMOKRATI
SEDAJ JE NAŠ ČAS
PROF. AVGUŠTIN VIVOD -
(Govor na 7. kongresu Nove Slovenije na Vranskem, 9. 11. 2013)
V imenu članic in članov NSi v zamejstvu in po svetu Vas najiskreneje pozdravljam, želim vse dobro in uspešno delovanje Kongresa! Kljub razdaljam smo v duhu povezani v istih vrednotah in skupnih ciljih, kar nam daje upanje in moč!
Slovence v zamejstvu in po svetu, ki brezpogojno ljubimo Slovenijo in delimo njeno usodo, danes Slovenija boli.
Ni nam vseeno kaj se dogaja v domovini, ni nam vseeno kaj se dogaja v slovenskem političnem prostoru, kjer vidimo izrazite težnje levih strank po vrnitvi v preminule strukture socialističnega kova, medijsko gojenje jugunostalgije, zadovoljevanje s sedanjim stanjem, brezbrižnost volilnega telesa, pomanjkanje vzajemnosti in politično apatijo, ki je posledica dolgega enoumja in polstoletnega pranja možganov. Taka miselnost se pretaka preko medijev, direktno ali indirektno preko učbenikov in knjig na univerzah, učiteljiščih ter se uvaja preko sindikatov in raznih druženj, ki so največkrat krinka pod katero se skrivajo animatorji narodu pogubnih ideologij in skupinskih koristi.
To opažamo na osebnem, družbenem in na institucionalnem področju.
Nizka udeležba na volitvah, ter posledičen naskok na oblast različnih posameznikov, skupin ali forumov, ki želijo narediti iz politike orodje za pridobitev lastnih koristi je fotografija takega stanja. Politika z veliko začetnico - kot izraz dela za skupno dobro - je zanje preživela romantika. Važno je priti na oblast, ohraniti ali pridobiti privilegije, imeti in imeti čim več!
Naša stranka je nastala na stoletni slovenski tradiciji in trdni odločitvi dr. Bajuka in prof. Peterleta, da se utrdi v slovenskem političnem prostoru stranka, ki temelji na moralnih vrednotah krščanske demokracije. Ta dva izkazana in svetovno potrjena demokrata, sta tvegala vse, da se zgradi politična opcija, v kateri naj ne bo prostora za nenačelno omahovanje in kratkovidno taktiziranje. Tako je prišla Nova Slovenija, stranka s krščansko demokratskim programom, ponovno v Državni Zbor in bila dvakrat uspešna na evropskih volitvah.
Prepričani smo, da je treba slediti smernicam ustanoviteljev, zastopati in dopolnjevati njihova jasna stališča ter stranki vrniti zagon, ki ga zahtevajo današnje okoliščine. Naša država je v težki krizi. Dolžnost naše stranke je, da ji poišče in nakaže pot do nove rasti. Sedaj je čas krščanske demokracije, sedaj je naš čas!
Dosledno in javno je treba zahtevati odgovor na kršitve ustave ali zakonodaje na vseh področjih pa naj si zadevajo pravice posameznikov ali narodni interes.
Ostajati moramo zvesti zgodovinskim smernicam in krščanskim izročilom slovenskega naroda ter dosledno zahtevati pravično, nepristransko obeležitev slovenske polpretekle zgodovine in jasno ločiti med vzrokom in posledico dejanj. Le tako je mogoče pravilno presojati sedanjost in načrtovati prihodnost.
Zato obsojamo kršitev človekovih pravic, ki so bile storjene nad člani slovenskega naroda v imenu totalitarne ideologije, ki morijo dušo naroda in ji ne pustijo do katarze in sproščenosti. Zahtevamo jasno obsodbo vseh grozot in krivic, ki so bile storjene na naših tleh v medvojnem in povojnem času. Te kršitve ne zastarajo, njih posledice so trajne, zato nanje ne smemo pozabiti. Le tako bo slovenski genij spet prišel do izraza, narod pa do mirnega sožitja in napredka.
Zahtevamo na vseh področjih javnega dela, da se spoštuje pravico slehernega človeka do svobode in resnice. To niso travme, katere je treba prenašati. To je vprašanje osnovne poštenosti in zdrave pameti. V drugačnem primeru se lahko
Evropa napoveduje
Evropska komisija je v torek prejšnjega tedna sporočila jesensko gospodarsko napoved za Slovenijo. Prihodnje leto bo slovenska država edina poleg Cipra, ki bo še vedno v recesiji. Država bo imela kljub povsem drugačnim napovedim visok javnofinančni primanjkljaj, in sicer kar 7-odstoten. Gospodarsko rast napovedujejo šele leta 2015 in še to le 0,7-odstotno. Ekonomist Bernard Br-ščič meni, bi bila rešitev za našo državo v politiki fiskalne strogosti.
Po mnenju ekonomista Bernarda Brščiča je bila ta napoved pričakovana, saj se je naša država po njegovih besedah znašla v popoldnem reformnem krču. „Je talka interesnih skupin in pa javnega sektorja ter zlasti privilegiranih skupin upokojencev, ki niso vplačevali plačanih prispevkov". Po mnenju ekonomista Brščiča trenutna vlada ni sposobna poseči v te nevralgične točke slovenske eko-
nomije. Sanacija bank, privatizacija in deregulacija trga dela so zastale. Zato Slovenija po njegovih besedah ne more stopiti na pot ekonomskega okrevanja. »Potreben je korenit preobrat, spoznanje, da je pot v lepšo prihodnost lahko tlakovana samo s strategijo krvi, znoja in solz, skratka odrekanja s politiko fiskalne strogosti ne pa s politiko fiskalne razbrzdanosti.«
Pot v boljšo prihodnost po njegovem prepričanju ne vodi preko višje javne porabe, kar so dokazale tudi druge evropske države. »Tako kot sleherna slovenska gospodinja ve, da mora družina živeti v skladu s svojimi zmožnostmi in da ne moremo potrošiti več kot ustvarimo, na isti način bi lahko govorili, da bi se moralo obnašati ministrstvo za finance, državna zakladnica, in vlada v celoti. Po Brčiščevih besedah je Slovenija revna država, gospodarstvo stagnira, zato javna poraba skoraj 10 milijard
evrov ob bruto domačem proizvodu 36 milijard ni vzdržna, še manj vzdržna je politika dvomilijardnih proračunskih primanjkljajev.
Slovenija se je znašla v klasični dolžniški pasti, saj je vsak peti izplačan evro izposojen. Za poplačilo obresti dolga bodo prihodnje leto plačali kar milijardo evrov. Po Bršči-čevem mnenju so zamudili več kot leto dni. Pri tem je obsodil poplačilo škode izbrisanim, poplačilo tretje četrtine plač javnih uslužbencev, kar bo državo v naslednjem letu sililo na rob razglasitve plačilne nesposobnosti.
Povejmo še to, da so neobetavne tudi številke za brezposelnost. Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 11-odstotno brezposelnost, za prihodnji dve leti pa 11,6-odsto-tno, kar je še vedno boljše od povprečja v območju evra, a slabše od povprečja v Evropski uniji.
Sedmi kongres NSi
Nova Slovenija je imela preteklo soboto 9. novembra svoj sedmi kongres na Vranskem. Predsednica stranke Ljudmila Novak je prepričana, da lahko stranka, ki je k imenu dodala naziv »krščanski demokrati«, na lokalnih volitvah prihodnje leto podvoji rezultat, na evropskih volitvah pa zmaga.
Novakova je v govoru na kongresu spomnila na zmago stranke na evropskih volitvah leta 2004. Tudi maja 2015 pričakuje izvolitev najmanj dveh evropskih poslancev. V luči nove samozavesti NSi je dejala, da zlonamerneži stranki v zadnjem času podtikajo raz-
lične zgodbe, tudi o podkupovanju, a zatrdila, da to NSi ne bo ustavilo.
»V času izgubljenih vrednot imamo prave odgovore za prihodnost,« je prepričana Novakova. V poudarkih iz kongresne izjave je dejala, da ekonomska politika krščanskih demokratov temelji na socialno-tržnem gospodarstvu. V NSi se med drugim zavzemajo za znižanje davkov, poostritev davčne discipline, zmanjšanje javne uprave ter umik politike in države iz gospodarstva.
»Krščanski demokrati želimo delati odgovorno. To je naš odgovor za prihodnost Slovenije. Verja-
memo, da lahko ponovno uresničimo svoje sanje o demokratični, pravični in pošteni Sloveniji. Krščanska demokracija še zdaleč ni rekla zadnje besede,« je sklenila Novakova.
Po govoru Novakove so delegati s ploskanjem večkrat prekinili nastop evropskega poslanca iz vrst NSi Lojzeta Peterleta. Predsednik Demosove vlade in dvakratni zunanji minister je spomnil, da so nekdanji Slovenski krščanski demokrati leta 1990 zagotovili največ glasov koaliciji Demos. »Tudi za ceno manjšega števila ministrskih mest in še česa drugega smo uveljavljali Demosovo lini-
jo. Takrat ni šlo za oblast, šlo je za projekt.«
Peterle je omenil še parlamentarne volitve leta 2008, ko se je SDS s Pozitivno Slovenijo borila za prvo mesto. »Se spomnite, ko smo pred nekaj leti dobili navodilo, da je treba voliti neko drugo stranko, da bomo imeli predsednika vlade? Ni dovolj imeti stranko relativne večine, potrebujemo zmagovito koalicijo.« Vodstvu NSi je evropski poslanec še predlagal, da spodbudi dialog med pomladnimi strankami (SDS, SLS, NSi). Govor je zaključil takole: »Gremo naprej, naj živi novi SKD, naj živi Slovenija.«
Ministrica pri rojakih v Nemčiji
(Nadaljuje na 2. strani)
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel se je od 4. do 6. novembra 2013 mudila na obisku v Severni Nemčiji. Obiskala je rojake v Berlinu in Essnu.
Prvi dan se je srečala z mladimi Slovenci v Berlinu in s starejšo generacijo Slovencev. Slednje je potekalo v Slovenski katoliški misiji v Berlinu z duhovnikom Izidorjem Pečovnikom in je bilo po pisanju na spletni strani USZS toplo in prisrčno. Seznanili so jo z njihovim delovanjem. Izpostavili pa so tudi vprašanja šolanja starejše generacije ter kako ohraniti jezik pri mlajših generacijah - vnukih? Srečanje z veleposlanico naše države v Berlinu Marto Kos Murko in z mladimi Slovenci je potekalo kot okrogla miza, kjer je ministrica odgovarjala na vprašanja mladih. Poseben poudarek pa je bil namenjen oblikovanju in financiranju novih projektov.
V nemški prestolnici se je drugi dan obiska srečala tudi s parlamentarnim državnim sekretarjem pri ministru za notranje zadeve ZRN in pristojnim za vprašanja migracije in integracije dr. Christophom Bergner-jem. Ministrica je predstavila delo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in slovensko ustavno ureditev narodnih manjšin. V pogovoru se je pri nemških oblasteh posebej zavzela za priznanje predmeta slovenskega jezika v nemških osnovnih šolah kot izbirnega predmeta.
Drugi dan obiska je sklenila v Es-
snu, kjer se je ministrica srečala s člani slovenskih društev iz Severnega Porenja in Westfalije, to so: SKŠD Bled, Essen, SKŠD Zvon, Krefeld, SKŠD Maribor, Hilden, Pevski zbor Slovenski cvet, Moers, Društvo Slovenska beseda Hueckelhofen, France Prešeren Burscheid, SKM Essen, Slovenski poslovni klub Duesseldorf, Jože Pa-hič, koordinator slovenskih klubov iz Severnega Porenja in Vestfalije in Martina Tomšič, učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika.
Predstavniki slovenskih klubov so ministrici predstavili življenje slovenskih društev ter predložili svoje predloge za izboljšanje sodelovanja z matično domovino. Ministrica je pozorno prisluhnila njihovim pobudam in poudarila pomen projektnega in timskega dela za uspeh delovanja slovenskih društev. Sodelovanje med mlado in starejšo generacijo Slovencev v Nemčiji je danes nujnost.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Reklama za sotesko
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Pravijo, da je najbolj zanesljiva reklama tista, ki gre od ust do ust. Zagotovo je najcenejša.
Ker smo od nekoga slišali, da je Pokljuška soteska vredna ogleda, nas je »firbec matral«, kaj to je. Ta »od ust do ust« je bil močnejši kot opis v knjigi, kjer je najti več deset naravnih znamenitosti v Sloveniji. Kljub temu pa ni pametno zavreči še drugih informacij, ki jih je na spletu vse polno, tako v zvezi z nastankom soteske kot tudi z gu-glovimi zemljevidi.
Pokljuška soteska je približno (če ste že bili v njej ali ste celo domačin, preskočite te vrstice) »za Bledom«. V tej smer se peljete, če greste v Blejski vintgar ali na Rudno polje. 'V tej smeri' le do neke mere, ker nekje je treba zaviti in slediti tablam ob cesti, ki skozi vas Krnico po zadnjih makadamskih metrih pripelje do jase, kjer se vse ustavi. Če niste še bili tam ali če niste domačin, bo vsekakor zelo prav prišel tudi moderni pripomoček, ki mu pravijo »navigator«.
Eden izmed opisov poti pravi, da se komaj vidna steza vije ob in po potočku. Točno tako: tudi po vodi (ne v evangeljskem smislu) se hodi in po kamnih skače. Nas je doletel sicer oblačen dan, a ne deževen. Kljub temu je jesenski čas poskrbel za visoko vlažnost (ta je zaradi soteske same visoka v katerem koli letnem času), ki je spoprijemala rdečerjavo odpadlo listje po tleh in dušila morebitno šelestenje teh. Slika visokih dreves, ki silijo v višino, da se med visokimi skalami dokopljejo do potrebne svetlobe in kakega žarka sonca, je prijetna. Seveda, če gledamo iz današnjega, turističnega zornega kota; drugače bi bilo, če bi morali biti v koži kake divjadi ali žrtve bojne zasede.
Ravno sledenje divjadi je pripeljalo do odkritja te soteske, ki se od Blejskega vintgarja razlikuje v tem, da po njej ne teče reka. Lovci so divjad gonili v sotesko - pa je niso mogli ujeti. Končno so odkrili, da se sicer obe skalni gmoti druga drugi čisto približata, vendar je med njima še toliko prostora, da se žival ali človek prebijeta na ono stran. Nekaterim je bil kraj takoj po godu in so brž postavili v eno izmed sten galerijo, po kateri lahko dosežemo nov svet onstran soteske (spomnil sem se kordobskega Paso del Indio, čeprav tu ni treba plezati, ker so vdelane stopnice). Ker je bil to lovski revir jugoslovanske kraljeve družine (pa najbrž zato,
da bi se ji prikupili) so te galerije poimenovali po kraljeviču Andreju.
Zanimiv podatek je tudi, da so prvotne galerija služile svojemu namenu dobrih sedemdeset let. Ker pa je vreme v soteski pozimi ostro in sneg leži (med 2 in 4 metre se ga nabere) v njej več kot pol leta, so tudi galerije enkrat odpovedale. Erozija soteske ne povzročata ne voda ne veter, ampak zmrznitev vode, ta led pa potem kruši že itak krušljive stene. Pa se ni ničesar bati, saj so galerije popravljene in nadvse varne.
Lep sprehod je bil, nič kaj naporen. V času ene ure smo prehodili pot, ki se lahno vzpenja in nekaj tolikega tudi za vrnitev (ki se lahno spušča, seveda).
Jesenski čas nam je pokazal sotesko z njemu lastno lepoto, mi pa smo si domišljali, da je vso stvar potrebno videti tudi pri sončni svetlobi. Seveda pot ne bo pogrnjena z rdečerjavo preprogo, bi pa zato bil barvni spekter - verjetno - bolj živ.
Zato bo firbec spet poskrbel, da se prihodnjo pomlad ali poletje znova podamo v te kraje.
GB
Zaplet s Hrvaško
Tako Slovenija kot Hrvaška sta zatrdili, da izpolnjujeta obveznosti iz memoranduma, s katerim sta se marca dogovorili za rešitev vprašanja prenesenih vlog Ljubljanske banke (LB) v okviru nasledstva. Zagreb je pri tem pozval Slovenijo k izpolnitvi obveznosti iz memoranduma. Slovenija pa je izpostavila, da je nadaljevanje postopkov na hrvaških sodiščih proti LB in NLB po sklenitvi memoranduma, ki je mednarodna pogodba, v nasprotju z vsebino memoranduma, kot tudi z
voljo pogodbenih strank.
Zaradi zapleta je slovensko zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo hrvaško odpravnico poslov Romano Franulović-Bu-šić in ji izročilo demaršo. Izrazili so razočaranje, ker Hrvaška ni uresničila memoranduma z Mokric. Zaradi nespoštovanja memoranduma je Hrvaško obsodil tudi odbor DZ za zunanjo politiko ter obenem poudaril, da je memorandum, ki sta ga premiera sklenila marca na Mokricah, nedvomno mednarodna pogodba.
SEDAJ JE NAS CAS
(Prihaja s 1. strani)
zgodovina ponovi. Tega narodu ne želimo. Sprava v narodu je potrebna, a je dosegljiva po poti priznanja in poprave krivic ter posledično odpuščanja.
Če hočemo voditi druge, moramo najprej sami jasno videti kam gremo. Le tako se nam lahko odpro jasna obzorja prihodnosti.
Omenjeno ni politična izjava, ampak stališče za katerim stojijo cerkveni nauk, evropski krščanski demokrati in evropski parlament.
Kdor išče kratkoročne koristi in uspehe, mu zmanjka moči za dolgoročne napore in trajne dosežke. Kadar so stranke Krščanskih Demokratov v Južni Ameriki iskale hitre uspehe, so se razvodenile v tekmi s strankami, ki nimajo moralnih omejitev in zahtevnih vrednot. Neprecenljiv kapital, ki ga imamo, je krščanska zavezanost resnici in pravici. To je treba izpostaviti pogumno, z zaupanjem v moč vrednot. S tem sejemo seme, ki potrebuje svoj čas. Slovensko državo
uničuje že 20 let socialistična miselnost večine in populistična praksa, proti kateri nismo dovolj odločno postavili pravil in cilja socialne tržne ekonomije. Nujno potrebno je nastopiti z lastnimi konkretnimi predlogi, za novo slovensko pomlad.
Pri tem pomislimo, da brez lastnega medija, ni mogoče biti uspešen v dobi medijske demokracije.
Z osamosvojitvijo smo dosegli demokracijo, dokler pa sodna oblast ni resnično neodvisna in uspešna, nimamo republike. V tem vidimo najtežji izziv na poti, ki je pred nami.
Država lahko nadzira in skrbi za družbeno pravičnost le, kadar sama ni vpletena v gospodarsko tekmo. Zato moramo jasno in glasno zahtevati popolno in hitro privatizacijo podjetij, da bo nov domač in tuj kapital pričel ustvarjati nova delovna mesta in se konča izseljevanje talentov v tujino. Slovenija mora biti privlačno gospodarsko središče, prej pa mora postati
prijazen dom vsem Slovencem.
Paziti moramo, da pri tem, ko bi radi dobili zase nekaj glasov iz levice, ne izgubimo svoje zveste volilne baze, ki nam daje identiteto. Dolžnost KD ni prištevati glasov za vsako ceno, temveč kazati smer v zvestobi programu in volivcem. Zato pa je naloga krščansko demokratske stranke poleg vodenja tudi vzgoja članstva in širšega volilnega telesa.
Meje slovenskega naroda niso meje države. Narod je živa skupnost, ki potrebuje za krepko življenje vse svoje ude, k čemur pripomore tudi delovanje naše stranke.
Da bi bili kos zahtevnim in težkim nalogam, prosim Vsemogočnega naj blagoslovi našo drago Slovenijo, ter razsvetli delovaje naše stranke in njene voditelje. Čestitam vodstvu Nove Slovenije za opravljeno delo ter izrekam v imenu članstva, ki ga predstavljam, podporo za nadaljnjo sodelovanje.
Vsem pa kličem: Sedaj je naš čas, sedaj je čas za nov začetek, sedaj je čas Krščanske Demokracije!
Bog Vas živi!
Končno se predsednica vrača. Po zdravniških navodilih bo nastopila svojo funkcijo prihodnji ponedeljek 18. Seveda se bo le postopoma posvečala vodenju države in to pod vestnim zdravniškim nadzorstvom. Doslej se je izkazala kot poslušna pacientka. Bo tako tudi v prihodnje?
Preveč skrbi in težav. Na povratku ob krmilo države jo čaka zelo težko delo. Kako naj ob vseh žgočih problemih ohrani mir in prepreči stres? Več kot mesec dni, ko je imela zdravniško prepoved, da niti ni smela brati časopisov, so se težave kopičile. Vertikalni absolutizem, ki ga je uvedla v svojem vladanju, je deloval v vsem tem času. Nobeden izmed ministrov si ni upal na lastno pest ukreniti karkoli, da bi vsaj usmerjal določene težave. So se pa množili medtem notranji prepiri, ki jih je dotlej le njena močna roka lahko držala v mejah dostojnosti. Glavni makroekonomski problem je gotovo padec deviznega sklada. Kar je bil eden ponosov kirchnerizma in podlaga za blagostanje v državi, kopni kot sneg v poletnem soncu. Res je še na vredni višini 34 tisoč milijonov dolarjev, a pred dvema letoma, ko je gospa predsednica nastopila svojo drugo dobo, je dosegal 54 tisoč milijonov. Kje je luknja v tem skladu? Energetsko področje, ki je bilo do leta 2010 donosno, danes predstavlja 7 tisoč milijonov dolarjev odtoka. Elektronika požre letno 9 in pol tisoč milijonov. Avtomobilska industrija, ponos sedanje vlade, požre tudi 9 tisoč milijonov. In končno turizem, ki je bil do pred kratkim izredno donosen, danes predstavlja hudo izgubo 7 tisoč milijonov dolarjev. Kaj se je zgodilo s turizmom? Potem, ko je državni sekretar za notranjo trgovino (Gu-illermo Moreno) uvedel klado (cepo) na dolar, so Argentinci začeli potovati. Razlika med uradnim dolarjem in črno borzo vabi, naj državljan izkoristi izredno priložnost. In ker ne more varčevati v dolarjih, uporabi razliko dohodkov za turizem. Zunaj kupuje s kreditno kartico, kar predstavlja dodatne prihranke napram vzporednemu dolarju. Obratno pa je Argentina postala draga za tuje turiste. Notranje cene rastejo v sorazmerju črne borze, turist pa za svoje dolarje (ali evre) prejema uradno valuto. To se še poslabša, ker turisti hitro zvedo, da je možno zelo ugodno menjati bankovce na vzporednem trgu. Računajo, da se komaj tretjina turističnih dolarjev
zamenja po uradni valuti; drugi ostanejo na črni borzi. Klada je dosegla ravno nasprotno od tega, za kar je bila zamišljena: preprečiti odtok deviz.
Draginja in revščina. Drug problem, s katerim se bo morala soočiti gospa predsednica, je inflacija. Ta od meseca do meseca žre delavske in uradniške plače. Čeprav je Moreno te dni javno in ponosno zatrdil, da ni inflacije, ga celo uradne statistike postavljajo na laž. Najbolj pa to občutijo revni sloji, saj prav cene živil najbolj rastejo. Letošnjo inflacijo že postavljajo nad 27% in uradne številke ne morejo več zakriti rastoče revščine. Pomanjkanje varnosti in rastoči kriminal je dodatna težava. Sedaj, po volitvah, vlada počasi umika člane žandarmerije, ki so do oktobra pomagali policiji na področju Velikega Buenos Airesa. Propagandna gesta ni uspela, sedaj se pa stanje le še slabša. S strani vlade pa ni niti namiga, da bi začrtali kakšno stvarno varnostno politiko. Vzporedno s kriminalom raste problem drog. Prav ta teden je škofovska konferenca v posebni izjavi opozarjala na to težavo. Svarila je pred možnostjo, da bi zašli v položaj, iz katerega bi se bilo skrajno težko vrniti. A z vladne strani ni odziva. Razne obtožbe celo kažejo na vladno pasivnost (če ne kar vpletenost) spričo narkokri-minala. Se bo vse to lahko uredilo, če predsednica zamenja nekaj ministrov? Pamet nam pravi da ne.
Politika in politiki. V odsotnosti predsednice se je tudi v vladnih krogih razpasla tekma za kandidature. Potem, ko so volitve zapečatile usodo gospe Cristine, ki ne bo mogla kandidirati za ponovno predsedniško dobo, se je tudi v kirchnerizmu vnel boj za nasledstvo. Seveda to se ne vrši javno, a jasno je, da je kar preveč kandidatov, katerim se sline cedijo po nasledstvu. Opazovalci so enotnega mnenja, da bi bil za vlado najboljši kandidat bueno-saireški guverner Scioli. A najožji predsedničin krog, predvsem pa radikalna skupina La Campora, o tem nočeta ničesar slišati. Guverner vztraja, ker upa, da končno gospa ne bo imela drugega izhoda, kot da ga blagoslovi kot naslednika. A v tem oziru je prihodnost meglena. Politične sile opozicije pa se trudijo, da bi nastopile čim bolj povezane. Upanje je, da bi predstavili največ pet vrednih kandidatov, izsilili drugi krog in premagali kir-chnerizem. Tudi ta strategija je zaenkrat še v povojih. Manjkata še dolgi dve leti.
IZLET OSNOVNIH SOL
SAN JUSTO
Lep dan smo preživeli
52. Mladinski dan
Leto za letom je vedno najbolj pričakovani dan v naših tečajih. Vedno si tudi želimo, da ne bi bilo dežja, da bi nam bilo vreme naklonjeno. Tisti petek pred izletom je deževalo, ponekod je celo padala toča. A nestrpno pričakovanje otrok in še kakšna molitev, sta porinili nevihto do naslednjega konca tedna.
Zjutraj ni bilo jasno, oblaki vsepovsod ... hladno, za dolge hlače in vetrovke. A
pred televizijo, ob video igricah in z mobilnimi telefoni v zaprtih prostorih. Prav lepo jih je bilo gledati, kako se zabavajo in tečejo po trati. Nekateri, najbolj nestrpni, so že prihajali s sladoledom in hladno pijačo v rokah.
Žar je bil že pripravljen. Nekateri starši - bilo jih je 12- so poskrbeli za to. Ham-burgerji, meso in klobase, vse je bilo že pečeno. Učiteljice so rezali kruh, paradižnik in čebulo, otroci so pa v vrsti in čakali
kot rečemo vsako leto: če le ni plohe se dobimo v Glewu. Tja hodimo že štirinajst let in se prav veselimo in zahvaljujemo očetom lazaristom.
Prihajali so avtobusi polni veselja. Vriskajoči otroci so se dobivali s prijatelji in učiteljice so se pozdravljale med seboj in načrtovale dan.
Na žalost nismo imeli maše, a je šolska referentka Zedinjene Slovenije, ga. Alenka Prijatelj uredila tako, da smo molili častitljivi del rožnega venca. Otroci so sedeli pred Marijinim kipom in vsaka šola je molila de-setko. Gospa Alenka nam je namenila zelo lepe besede, ki so vzbudile to molitev v hvaležnosti za prijateljstvo in da bi v Marijinem mesecu vztrajno skupaj molili.
Skupna slika ne more manjkati na izletu. Učiteljice so postavile otroke po velikosti in velik nasmeh se je kazal na obrazih. Ko je fotografinja rekla »Je že!«, so pa otroci kar planili po žogah, po piškotih, sendvičih ... takoj je moralo biti kosilo.
Malo po enajsti uri se je med oblaki začelo kazati sonce. In še malo, še malo, pa oblakov ni bilo več.
Fantje so se takoj organizirali za nogomet, deklice pa iskale rožice in načrtovale, kako bodo igrale med dvema ognjema. Najmlajši so pa stekli na peskovnik. Učitelji pa so gledali otroke misleč: »Ojoj, koliko energije!« Gledati na 166 otrok iz vseh šol iz velikega Buenos Airesa je bilo kar pretresljivo. Današnji otroci veliko manj časa preživijo v naravi, kot so ga preživeli njihovi starši. Vemo, da presedijo veliko ur na dan za računalnikom,
na kosilo. Čim prej je bilo treba vse narediti, hitro, hitro, ker sem jim je mudilo zopet na igrišče.
Drugi starši so organizirali fante pri nogometu. Ker vse šole nimajo toliko fantov, kot jih zahteva nogometna ekipa, je bil potreben nadzor. A so si tudi med seboj pomagali in naključno prišli skupaj, da ne bi bili najboljši samo na eni strani.
Zdaj je bil čas pogovora med učiteljicami: nekatere pod drevesi na senci, druge za mizo z bučko za mate čaj v roki, tretje pa pod soncem- saj ni bilo zelo močno. Prostora je bilo za vseh trideset, ki so iz vseh šol spremile otroke na izlet. Voditeljice so pa razdelile darila: jagode, fakturice, kavico, čokoladne bombone, pecivo in sok; vse je bilo na voljo! V tistih trenutkih si človek sam pri sebi trdi: »V ponedeljek začnem shujše-valno dieto; a danes se ne morem vsemu odreči!«
Sledila je skupna igra med dvema ognjema, pomešani dekleta in fantje. Tukaj je pa bilo potrebno nadzorstvo ge. Helene in gdč. Klav-dije, ker kar naenkrat jih je bilo kakih štirideset na vsaki strani.
Nekateri malčki so se pa zabavali pri plezanju na drevesa. Prav lepo jih je bilo gledati, kako potem skačejo doli. Čeprav običajno prilepljeni na kavč, tudi uživajo v najrazličnejših dogodivščinah. In dogodivščina je vse, kar pomeni raziskovati, vse, česar nimamo vsak dan pred očmi. Deklice pa raje rišejo in barvajo. Z barvicami ali akvareli so razvijale svojo domišljijo.
Nekateri so bili pa ponovno lačni. Zopet so bili na vrsti hamburgerji in še sladoled.
Zelo lep dan smo preživeli, se razšli in bili hvaležni za tako doživetje na prostem; in brez naloge, seveda!
LvS
Skozi dolga leta slovenska mladina v Argentini praznuje mladinske dneve. A smo se kdaj vprašali, kaj pomeni biti mlad? Leto je minilo in končno je prišel čas, da sanhuška mladina pripravi ta svoj mladinski dan. Imeli smo cilj: hoteli smo najti odgovor na to vprašanje!
52. mladinski dan smo praznovali v nedeljo 8. septembra. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali v Našem Domu, da bi narodne noše skupaj odšle do stolnice in svečano vstopile v svetišče. Pri sveti maši smo sodelovali pri petju. Maševal je msgr. Jure Rode.
Po maši, že v Domu, smo dvignili zastave in pozdravili vse, ki so prišli na obisk. Točno ob 9.30 uri so fantje in dekleta vseh domov začeli s tekmovanjem v odbojki.
Okoli 13. ure je bilo v zgornjih prostorih pripravljeno kosilo. Med njim smo gledali slike Svetovnega dneva mladih v Rio de Janeiro, ki smo se ga kot skupina udeležili.
biti mlad?
Vsak odgovor smo predstavili s plesom. Prvi odgovor je bil tovarištvo in ljubezen v mladih letih, ki ju najdemo pri plesu. Mladi se v plesu družimo in veselimo v nepozabnih trenutkih.
Drugi odgovor je bil moč in nepremagljivost, ki ju mladi čutimo. V mladih letih, mislimo, da smo zmožni storiti vse to kar si želimo. Predstavljamo si, da za nas ni nevarnosti. Mislimo, da smo močni in veliki, da ne potrebujemo pomoči.
Ko smo pospravili z dobrotami, smo si ogledali zadnjo tekmo deklet v odbojki. V finale so prišla dekleta iz Slomškovega doma in Našega doma. Po dolgi in napeti igri so zasedla prvo mesto dekleta iz San Justa
Fantje iz Ramosa so tudi naporno prišli do zadnje tekme in prav tako igrali proti San Justu. Tekma je bila dolga, vsaka točka je bila važna. Nestrpno smo čakali na zmagovalca in to je bil Slomškov dom.
Okoli 19. ure so gostje prihajali v zgornje prostore, kjer se je vršil kulturni program. Čeprav smo skozi dolga leta pripravili kulturni program na dvorišču, se nam je zdelo primerno stopit na oder, kjer se porodi mladinski talent.
Na začetku programa sta pozdravila navzoče predsednika mladinskega odbora Maksi Malovrh in Veronika Marinčič.
Z modernim plesom se je odprl zastor in vstopil je vodič programa. Letos smo predstavili televizijski program: »Kdo hoče postati milijonar?« Po dolgem trudu so do zadnjega spopada prišli trije igralci. Morali so odgovarjati na vprašanje, ki si ga tudi mi mladi stavimo danes: Kaj pomeni
Tretji odgovor je bil prijateljstvo z bližnjim. Ko smo skupaj, se zavedamo, da lahko storimo vse, kar načrtujemo. Vemo, da nas skupina združi v prijateljstvu.
Ko je prišla ura, da bi odločili kdo bi dobil nagrado milijona, smo mislili na vse odgovore.
Vsi vemo, da biti mlad ne pomeni biti močan; tudi ne samo imeti prijatelje, ne da bi komu drugemu pomagali; tudi ne postati milijonar in pozabit vse to kar smo. Biti mlad za nas pomeni, da dan za
vsi skupaj sodelujemo in delamo, se uresničujejo vsi naši načrti.
Najbolj pomembno in važno v našem mladem življenju pa je imeti ob strani Boga.
Vera nam pomaga v težkih trenutkih našega življenja in nam da miru. Tudi, da se Bogu zahvalimo za vsak sončni dan in nasmeh.
Leto 2013 je posvečeno veri. Želeli smo se pokloniti Bogu in tudi našemu svetemu očetu Frančišku. Svetovni dan mladih nam je odprl srce k Bogu po veri. Vsi smo osvojili milijon!
Zadnja točka mladinskega dne je bila posvečena veri. Hvalili smo Boga s pesmijo, ki so jo mladi vsega sveta peli Papežu v Rio de Janeiro.
Po programu nas je s pesmijo razveselila mlada skupina »Km43« v prosti zabavi, in tudi DJ.
Zahvaljujemo se vsem ki so nam bili ta dan v pomoč: ženam in možem, ki so nam pomagali v kuhinji in pri žaru. Hvala tudi odboru Našega Doma za vso pomoč in potrpljenje. Zahvaljujemo se mladcem in mladenkam za strežbo med kosilom. Hvala Lučki Marinčič, Ani Clari Zafra, Uršuli Urbančič, Ljubici Triler in Sonji Miklič za pripravo plesov. Za zadnjo točko Juretu Urbančiču. Pablo Zafra, Klaudio Selan in Kristjan Radoš, so nam pomagali s sceno. Hvala,
dnem delamo za nas, za našo vero, kulturno in tudi v slovenskem domu, da ohranjamo slovenski jezik. V slovenskih domovih imamo dobro besedo do drugega, to pomeni prijateljstvo. Se potrudimo z delom, to pomeni moč. Če
Erik Oblak, Matjaž Gro-znik, Luka Štrubelj, Nace Kržišnik in Aleks Puntar za luči in zvok. Pa še Barbari Kržišnik za snemanje.
Upamo, da se bomo naslednje leto znova srečali!
-i. -h
PRISTAVSKA FOKLORNA SKUPINA
Zavrteli smo se v San Luisu
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Malo po Indiji
Z desno ena, dve, tri; z levo ena, dve, tri; nato se zavrtimo in kar na enkrat smo od Prista-
ve prišli v San Luis. Pristavska folklorna skupina je konec tedna 12., 13. in 14. oktobra obiskala to mesto; povabljeni smo bili za nastop na »Primera fiesta de Colectividades« v Pa-seo del Padre. Vršila se je prav na glavnem trgu tega mesta.
Vozili smo se v petek ponoči in dospeli v zgodnih sobotnih urah in takoj nastavili v hotelu. Ker je bila prva predstava že opoldan, smo takoj začeli s pripravo. Dekleta so se česala in pletla kite, fantje pa še vadili nekaj korakov.
Ga. Majda Pekolj nas je že čakala pred slovenskim štan-tom. Vljudno nam je predstavila svojo družino in še druge Slovence. Štant so olepšali s slovenskimi slikami in drugimi okrasi, ob mizi pa so bili lepo
pripravljeni krožniki z orehovo potico, rogljički in še drugimi dobrotami; zunaj pa visela velika slovenska zastava.
Tako je šla mimo prva predstava. Ob tej priložnosti smo zaplesali belokranjske in prekmurske svatbene plese, ki jim je publika energično ploskala pod vročim dopoldanskim soncem.
Po prijetnem razgovoru smo se vrnili v hotel, da bi se nekateri malo spočili; drugi smo pa šli na trg Pringles, seveda, na mate. Čas je kar hitro mineval, in že smo se pripravili za naslednji nastop. Okoli 19 ure smo bili že pripravljeni. Med veselico se je oglasila tipična dolenjska pesem »Abraham 'ma sedem
sinov...« in pristavska skupina je že prikorakala v dolgi kači. Nato pa še polka, in seveda, celotna koreografija s plesi te pokrajine. Za konec pa znova prekmurski svatbeni ples, kateremu je publika močno zaploskala in se tudi kdaj za-smejala ob veselem plesu. Okoli nas se je zbralo ogromno ljudi; tako lepo je bilo videti da tudi oni uživajo naše ple-
se in mimiko.
Po končani predstavi, smo se zahvalili ge. Majdi in njenemu možu Jožetu za veliko gostoljubnost in dobro voljo.
Vrnili smo se v hotel, se odpočili in pripravili, da bi šli vsi skupaj na večerjo in malo naokoli, da bi spoznali še kaj o sanluiškem mestu.
V nedeljo smo se zbudili zgodaj in šli k maši v stolnico, kjer je pel Mendoški pevski zbor, ki je tudi gostoval isti čas kot mi. Nato smo pripravili sendviče in kopalke in potovali do Potrero de los Funes, kjer smo preživeli ves dan v naravi, saj smo plavali, vozili s kajakom in se tudi sončili. To je bil
lep dan s prijatelji, saj smo se res odpočili!
V ponedeljek zjutraj smo, takoj po zajtrku, že potovali domov; obveznosti so že bile blizu: šola, univerza in služba ... A pustili smo misel na to in se veselo smejali in se pogovarjali vso pot o lepi izkušnji na tem kratkem potovanju. Res, lepo smo se imeli. Ob slovenskem plesu, petju in spoznavanju novih naših ljudi, smo res uživali in se dobro imeli. Vemo, da je to važno za našo skupino. Hvala Bogu in Mariji za dobro pot nazaj!
FSP
NASI RECEPTI
Za odličen posladek
(2)
PREPROSTI KOKOSOVI MAFINI
Sestavine: 350 g moke, 100 g kokosove moke, 200 g sladkorja, 2 jajci, 1 beljak, kvas, pecilni prašek.
Stepemo dve jajci, dodamo sladkor in še nekaj časa stepamo. Dodamo moko, kokosovo moko in beljak in znova stepamo.
Čisto na koncu dodamo še kavno žličko pecilnega praška in malo kvasa ter mešamo, da nastane gladko testo.
Naložimo ga v pekač za mafine in postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj, za dobre pol ure. Priprava je hitra in preprosta.
Keksi z ovsenimi kosmiči
Sestavine: 200 g ovsenih kosmičev, 100 g moke, 100 g orehovih jedrc, 100 g suhih marelic, 120 g rjavega sladkorja, 120 g masla, 80 g
medu, pol žličke pecilnega praška, sol.
Orehova jedrca in suhe marelice nasekljamo in zmešamo z moko, pecilnim praškom, sladkorjem in ščepcem soli.
V kozici razpustimo maslo skupaj z medom in žlico vode. Prilijemo k suhim sestavinam in dobro zmešamo.
Pečico ogrejemo na 160 stopinj Celzija. Testo oblikujemo v ploščate okrogle kekse s premerom približno osem centimetrov in jih zložimo na pekač, pokrit s peki papirjem. Pečemo 30 minut.
limonov kolač s skuto
Sestavine: 250 g pretlačene skute, 2 dl smetane, 200 g sladkorja v prahu, 4 jajca, 2 neškro-pljeni limoni, maslo, sol.
Nastrgamo lupinico ene limone. Zmešamo jo s skuto in smetano. Rumenjake penasto umešamo s polovico sladkorja in jih zmešamo s skuto. Beljake s ščepcem soli stepemo v sneg in vmešamo v skutno zmes.
Pekač (premera 24 cm) namastimo in vanj vlijemo maso. Postavimo v pečico, ogreto na 160 stopinj Celzija, in pečemo približno 50 minut. Drugo limono narežemo na tanke rezine. Preostali sladkor in deciliter vode segrejemo v kozici. Ko se sladkor stopi, v sirup stresemo rezine limone in na šibkem ognju pokuhavamo 10 minut. Postrežemo s sladkimi limonovimi rezinami.
V okviru zgodovinskega odseka, se je lic. Franci Markež odzval vabilu, da nam je podal svoje vtise o potovanju v to za nas eksotično državo - Indijo. Večer je potekal v soboto, 26. oktobra po 20. uri v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši. Podajanje je bilo ustrezno ilustrirano s projekcijami fotografij. Način predstavitve je bil barvit, domač a istočasno dobro znanstveno utemeljen.
Lepo število publike je z izrednim zanimanjem sledilo podajanju, saj nam je predavatelj odkrival nepoznani svet, popolnoma drugačno kulturo in navade. Istočasno nam je tudi nehote dokazal, da je odličen opazovalec.
Kot uvod, nam je predstavil geografski, demografski in zgodovinski pregled. S zgodovinskega vidika zasledimo pričetke indijskih korenin že v kameni dobi, do obdobja pred tretjim stoletjem in tretjem po Kristusu, ko se je razvijal velik napredek v vseh ozirih: jezikovnih, literarnih, tehničnih, materialnih, do obdobja evropskega kolonializ-ma, seveda predvsem angleškega. Omenil je pomembnost Mahatma Gandija pod geslom »civilne nepokorščine« in »ne nasilja«. Šele leta 1947 se je Indija proglasila za neodvisno državo.
Posebno poglavje je avtor posvetil hinduizmu in drugim različnim veram ter številnim konceptom hinduizma samega. Pod poglavjem tradicije in navade se je predavatelj dotaknil mnogih drugih tem kot: na pr. promet. Glede tega bi bil zaključek poslušalca tega večera, da sredi izrednega nereda je nek red, seve-
da težko razumljiv zahodni kulturi.
Seveda je bila tema zase "o svetih kravah". Pojasnil je, da v resnici jih spoštujejo, niso predmet oboževanja. To pa zaradi pomembnosti krave v indijski zgodovini. Predstavil
nam je tudi različne kaste, njih vlogo in pomembnost ter seveda spremembe spričo modernih časov in izobrazbe. Te razlike počasi izginjajo, a na podeželju, kjer živi večina prebivalstva, je pa ta segregacija še precej v navadi.
Naslednja tema, ki nam jo je opisal in sicer, kako se še vedno sklepajo poroke, je bila tudi zanimiva. Ta način je v bistvu družinska zadeva ter iniciativo prevzame oče dekleta. Po vrhu se ta odločitev še prepleta z mnenjem brahmana -duhovnika, ki mora preštudirati, če se astrološko ujemata. Vendar neverjetno, v Indiji je izredno malo razporok.
Z zgodovinskega in umetniškega vidika pa je predavatelj opisal indijska mesta, ki jih je obiskal z ženo: Nova Delhi, Varanasi, Agra, Fateh-pur-Siri; poleg teh mest pa še izredne zanimivosti v različnih provincah, njihove umetnosti, edinstvene palače, trdnjave, svetišča. Vsekakor pa nas ta arhitektura, ki razodeva popolnoma drug svet, osvoji s svojimi nepopisnimi krasotami.
Po predavanju je sledila vrsta zanimivih vprašanj s strani poslušalcev.
Bil je res zanimiv večer, na katerem so se širila naša obzorja in približal nek nov svet, v prijetnem podajanju predavatelja lic. Francija Markeža.
K. C.
PLEČNIKOVA NUK
Med najpomembnejšimi na svetu
James Cambell in fotograf Will Pryce sta v knjigi o zgodovini knjižnic zbrala 82 čudovitih stavb v 21 državah. Med njimi je tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Knjiga The Library: A World History je prva zgodovinska knjiga o knjižnicah sploh, še posebej aktualna pa je v času elektronskih bralnikov ter trenda zapiranja knjižnic in knjigarn po svetu. Knjižnice namreč niso zgolj skladišča knjig, temveč so pogosto središča znanja, pa tudi arhitekturni presežki.
James Campbell, profesor arhitekture in umetnostne zgodovine v Cambridgeu, ter Will Pryce, eden od vodilnih svetovnih fotografov, ki se ukvarjajo s fotografiranjem arhitekture in notranje opreme, sta skupaj prepotovala 21 držav in obiskala 82 knjižnic, med njimi številne, ki niso odprte za javnost.
Njuno besedilo in fotografije pri-
Črno marmornato stopnišče, ki vodi v čitalnico
povedujejo zgodbo o razvoju pisave in zapisovanju človeškega znanja, o knjižnicah, s katerimi so bogati in vplivni razkazovali svoje znanje in kulturo, in o arhitektih, ki so skozi zgodovino že skoraj tekmovali v tem, kdo bo na bolj spektakularen način zasnoval te zakladnice besed. Nekatere knjižnice so tako že same postale umetniška dela, skupaj s svojimi slikami, kipi, pohištvom in dramatično arhitekturo.
Med najpomembnejšimi knjižnicami na svetu je po njunem mnenju tudi ljubljanska NUK Jožeta Plečnika, pri kateri ju je pritegnilo predvsem črno marmornato stopnišče, ki vodi v čitalnico. Narodno in univerzitetno knjižnico, ki je bila končana leta 1941 ter bila med letoma 1944 in 1947 zaprta zaradi poškodb, ki jih je povzročilo nemško letalo, sta označila za eno od najboljših Plečnikovih del.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
DR. MIHA KREK 29. OKTOBER 1918
Naš slovenski dan je to. Slovenski narodni praznik. Praznujemo ga demokratični Slovenci že 45 let. Komunistični režim v Sloveniji ga je sicer zatrl in nadomestil z obletnicami svojih sedmih ofenziv, ustanovitve Osvobodilne fronte in ustoličenja komunistične diktature. Pa to vsebini in pomenu praznika ne more škodovati pred objektivno in pravično zgodovino. ...
Leta 1918 so dozoreli stoletni napori našega ljudstva za dostojno in pravično mesto v družbi narodov. Vsaj od leta 1948, ki ga imenujemo »leto prebujanja« avstrijskih narodov, so se Slovenci vztrajno in dosledno trudili za enakopravnost in pravico svobodne rasti. To leto so na Dunaju razglasili program Ze-dinjene Slovenije. Dunajski nemški centralizem se je zahtevam narodov uprl in bilo je treba 70 let trdega, vztrajnega dela in bojev, , bil je potreben poraz Av-stro-Ogrske in Nemčije v prvi svetovni vojni, da se je mogel roditi uspeh leta l9l8. V tej dobi smo se Slovenci iz ljudstva, ki ni imelo ne volje ne sredstva za javno tekmo, preoblikovali v strnjen, zaveden, zahteven narod. .
IZSELJENSKI ŠTUDIJSKI DNEVI V BUENOS AIRESU
Za 22. in 23. okt. t. l. je »Katoliški izseljenski odbor v Argentini« organiziral študijska dneva v dvorani KA, na Montevideo 850. Namen teh razprav je bil urediti apostolsko delo med izseljenci in vživljanje (integracijo) evropskih izseljencev v Argentini.
SLOVENCI V ARGENTINI
osebne novice
Poroka. V soboto, 26. oktobra sta sklenila zakonsko zvezo Janez Kralj in gdč. Marija Škulj. Priči: ženinu Slavko Tršinar iz Chapadmalala, nevesti pa njen brat Jože Škulj. Poročil ju je g. župnik Matija Lamov-šek v župni cerkvi v Ituzaingo.
Družinska sreča. V družini Ignacija Groharja in njegove žene ge. Marije roj. Moder se je rodil peti sinček. V Slovenski kapeli ga je krstil na ime Danijel g. direktor Anton Orehar; botra sta bila Jože in ga. Angela Lovšin.
(Svobodna Slovenija, 31. oktobra 1963 - Št. 44)
RESUMEN DE ESTA EDICION
SPREMEMBA USTAVE NI PRIORITETA
Poslanci SDS so v obravnavo v DZ vložili predlog za začetek postopka za spremembo ustave, po katerem bi vanjo zapisali dvokrožni večinski volilni sistem. Kot so sporočili, bi se s tem vzpostavilo oblikovanje trdne, politično stabilne in enotne vlade ter tudi močne opozicije. V spremembi vidijo tudi predpogoj za začetek reševanja krize. Večina strank pa naj bi menila, da bi to polariziralo politični prostor.
dragocenosti v KNJIŽNICAH
V Narodnem muzeju Slovenije so odprli razstavo Skrito znanje: Dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic. Na ogled bodo knjige od l5. do 18. stoletja, med njimi tudi knjiga papeža Pija II. iz 15. ter delo Pe-trarce iz 16. stoletja. Razstavljenih bo 28 knjig iz sedmih specialnih knjižnic.
brezposelnost v oktobru
Zavod RS za zaposlovanje je sporočil, da je bilo v Sloveniji oktobra registriranih 118.721 brezposelnih, kar je 3,5 odstotka več kot septembra in 7,1 odstotka več kot oktobra lani. Kot običajno v tem času se je povečalo prijavljanje mladih, ki so zaključili izobraževanje.
najboljši šanson
Na Festivalu slovenskega šansona so naziv najboljši šanson 2013 podelili skladbi Utrip v izvedbi zasedbe Orkestrada. Na prireditvi so izročili tudinagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo je letos prejel Toni Gašperič. Ob prejemu nagrade se je žiriji zahvalil, da ga je »prepoznala med tolikimi humoristi, komedijanti in satiriki v Sloveniji«.
PO SVETU
TAJFUN
Oslabljeni tajfun Haiyan je v ponedeljek zgodaj zjutraj dosegel še Vietnam in južen del Kitajske, vendarle pa obema državama prizanesel z opustošenjem, kakršnega je konec tedna povzročil na Filipinih. Tja se sedaj steka pomoč z vsega sveta, oblasti pa ljudi pozivajo k miru. Slovensko zunanje ministrstvo za zdaj sicer ni prejelo informacij o mrtvih, poškodovanih ali pogrešanih državljanih. Najmočnejši tajfun je znatno izgubil na moči, še vedno pa je s sabo na sever Vietnama in jug Kitajske prinesel obilno deževje in veter. Tudi tukaj je nekaj ljudi izgubilo življenje, vendar pa so bile razsežnosti nesreče manjše kot na Filipinih.
referendum o zakonski ZVEZI
Hrvaški sabor je potrdil, da bo 1. decembra referendum o ustavnih spremembah, s katerimi želijo pobudniki v ustavo vnesti določilo, da je zakonska zveza samo skupnost ženske in moškega. Nasprotniki referenduma trdijo, da je pobuda državljanov, zbranih pod imenom V imenu družine, uperjena proti istospolnim porokam.
GRŠKA VLADA dobila podporo
Grška vlada je v nedeljo preživela glasovanje o nezaupnici, ki jo je vložila največja opozicijska Siriza zaradi ukinitve javne televizije eRt in zaradi nepriljubljenih varčevalnih ukrepov. V 300-članskem parlamentu je nezaupnico podprlo 124 poslancev, 153 jih je bilo proti. V času razprave in glasovanja pa so v Atenah pred parlamentom potekale demonstracije več tisoč privržencev opozicije, ki pa niso uspele spremeniti mnenja večine poslancev. Grški premier Antonis Samaras je po izkazanem zaupanju v parlamentu povedal, da si bodo lahko zaradi proračunskih ukrepov, prihodnje leto spet začeli sposojati denar na mednarodnih trgih. Vlada je sicer dobila podporo v času, ko se v Atenah mudijo predstavniki trojke mednarodnih posojilodajalcev, ki so pomagali rešiti državo z 240 milijardami evrov pomoči, za to pa zahtevali ostre proračunske varčevalne ukrepe.
medžugorje
Vatikan ameriške vernike poziva, naj ohranijo distan-co do domnevnih Marijinih prikazovanj v Medžugorju. Nuncij v ZDA Carlo Vigano je na prošnjo prefekta kon-gregacije za nauk vere nadškofa Gerharda Ludwiga Mül-lerja ameriški škofovski konferenci poslal posebno pismo. V njem je spomnil, da po presoji kongregacije v Medžugorju ne gre za nadnaravna razodetja. Povod za pismo je obisk medžugorskega vidca Ivana Dragičevića v ZDA, kjer je napovedal serijo predavanj.
dogovor za sodelovanje
Iran in Mednarodna agencija za jedrsko energijo sta dosegla dogovor o načrtu za sodelovanje, s katerim naj bi rešila odprta vprašanja, povezana z iranskim jedrskim programom. To je uspelo glavnemu iranskemu pogajalcu
Aliju Akbarju Salehiju in generalnemu direktorju agencije Jukiju Amanu, ki se mudi na obisku v Iranu. Prvi je pojasnil, da podpisani dogovor vsebuje aneks v šestih korakih in da je Teheran v znak dobre volje inšpektorjem agencije dovolil obisk obrata za proizvodnjo težke vode v Araku in rudnika urana v Gačinu. Ni pa omenil vojaške baze v Par-činu jugovzhodno od Teherana, ki prav tako vzbuja zanimanje mednarodne skupnosti.
predlogi za evropski proračun
Razprava o proračunu pa poteka znotraj Evropske unije. Članice povezave poskušajo z Evropskim parlamentom doseči dogovor o predlogu proračuna za prihodnje leto. Do nestrinjanj prihaja o obsegu odobrenih plačil za proračun v letu 2014, o prožnosti pri porabi denarja ter o financiranju devetega rebalansa letošnjega proračuna. Članice unije in evropski poslanci, ki imajo enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, se ne strinjajo o obsegu odobrenih plačil za proračun v letu 2014, o prožnosti pri porabi denarja ter o financiranju devetega rebalansa letošnjega proračuna, pri katerem gre za 400,5 milijona evrov iz evropskega solidarnostnega sklada. Če dogovora ne bo, mora Evropska komisija predložiti nov predlog proračuna. Če ta ne bo pod streho do začetka prihodnjega leta, bo obveljalo načelo financiranja po dvanajstinah. To pomeni, da so mesečna plačila omejena na dvanajstino vseh plačil, predvidenih v proračunu za letos ali za prihodnje leto - odvisno od tega, kateri je nižji.
Fundador: MIL0Š STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMoN L. FALCoN 4158 - C1407GSR Buenos AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Prof. Avguštin Vivod, Lucijana Servin Čeč, Gizela Grbec, Maksi Malovrh, Folklorna skupina Pristava in Dr. Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
CoNGRESo DE NUEVA ESLoVENIA
El partido Nueva Eslovenia, que es mayoritariamen-te ganador en todas las elecciones entre la comunidad eslovena en la Argentina, tuvo su 7. Congreso el pasado fin de semana. Fue encabezado por la presidenta Ljudmila Novak. Asistieron importantes personalidades, entre ellas el eurodiputado Lojze Peterle, quien fuera presidente del primer gobierno, durante la gesta de la independencia eslovena. En el curso del Congreso los delegados enfatizaron el caracter democrata cristiano de la agrupacion y trazaron las lmeas de accion para un fu-turo, que planean gravitatorio en la escena polftica eslovena. En la oportunidad dirigio importantes conceptos a los presentes el profesor Augusto Vivod, quien ocupa una de las vicepresidencias del partido en representa-cion de los eslovenos que viven fuera de los lfmites de la Republica de Eslovenia. (Pag. 1)
DIA DE LA JUVENTUD EN SAN JUSTo
Los jovenes del centro esloveno de San Justo cele-braron el 52° Dfa de la juventud el pasado 8 de sep-tiembre. La jornada inicio con la misa presidida por el delegado Jure Rode en la que la juventud participo cantando. Ya en el centro se izaron las banderas y rapi-damente se iniciaron los encuentros en voley tanto fe-menino como masculino. A ambas finales llegaron los equipos de Ramos Mejfa y los locales. El primer puesto fue para las chicas de San Justo y los chicos de Ramos Mejfa. El programa cultural se desarrollo en el salon principal, durante el cual se trato de responder la sigui-ente cuestion: žQue significa ser joven? El cierre lo de-dicaron a la fe, cantando la cancion que corearon todos los jovenes del mundo en la jornada de Rio de Janeiro con el Papa. La diversion prosiguio con Km 43 y DJ. (Pag. 3)
EXCURSION A GLEW
Ano tras ano todos quienes asistimos a los cursos de idioma sabatino, ansiamos el dfa de la recreacion. Siem-pre la misma incertidumbre: žllovera? El sabado 26/10 todos ternamos fijado el destino: el predio de los padres lazaristas en Glew. Pese a las lluvias del dfa anterior los chicos, maestros y padres no se acobardaron. Al llegar, se reunieron todos alrededor de la imagen de la Virgen Mana y rezaron el rosario. Despues fue el turno de los juegos, la comida y mas diversion. Afortunadamente, el sol asomo al mediodfa y disperso todas las nubes. Fue una jornada esplendida. (Pag. 3)
UNAS VUELTAS POR SAN LUIS
El grupo folclorico de Pristava nos informa que el fin de semana largo de octubre estuvieron en la provincia de San Luis. Aceptaron la invitacion para participar de la Primera fiesta de colectividades en el Paseo del Padre y presentaron bailes de varias regiones eslovenas. La Sra. Majda Pekolj recibio a los integrantes del Grupo Folclorico Pristava frente al puesto de Eslovenia, lleno de delicias dulces de la cocina eslovena. El publico disfruto mucho de las historias que se narran a traves del baile. El domingo disfrutaron de una excursion a Potrero de los Funes y el lunes temprano emprendieron el regreso a las obligaciones cotidianas. (Pag. 4)
DE PASEO POR LA INDIA
En el marco de la seccion historica de la Accion cultural eslovena, el Lic. Franci Markež expuso sus impre-siones de su viaje a la India, el pasado 26 de octubre en el centro esloveno capitalino. La presentacion que incluyo fotograffas, fue muy interesante y acerco al publico a una nueva cultura. El Lic. presento un panorama geografico, demografico e historico del pafs como asf tambien se refirio al hinduismo y las tradiciones y co-stumbres. La arquitectura de las ciudades que visito la presento tanto desde la historia como del arte. Tras la exposicion siguieron las preguntas por parte del publico. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICÖS VILKÖ S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGoR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADvOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGoNIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OBVESTILA
valutni tečaj v slovenji
13. novembra 2013
1 evro 1 evro 1 evro
1,35 us dolar 1,41 KAD dolar 8,15 ARG peso
OSEBNE NOVICE
SLOVENSKI DAN - STOJNICA
Starši: Čudovite pravljice za otroke; najlepše povesti za naše mladce in mladenke. Približajte jim svet fantazije v slovenskem jeziku. Kje? Kdaj?
Na stojnici Zedinjene Slovenije na Slovenskem dnevu!
In tudi spominčki, zastavice, nalepke, značke, in še marsikaj. V nedeljo 17. novembra v Slomškovem domu
SLOVENCI IN SPORT
PETEK, 15. novembra:
Srečanje s škofom Štumpfom in z razširjenim Medorganizacijskim svetom ob 20. uri v Slovenski hiši. sobota, 16. novembra:
SKA vabi na srečanje s škofom dr. Petrom Štumpfom, ob 19. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. novembra:
58. SLOVENSKI DAN in 52. obletnica Slomškovega doma.
četrtek, 21. novembra:
ZSMŽ, San Martin vabi na mesečni sestanek v
Domu ob 16 uri. Med nas prideta ga. Jana in inž. Jernej Dobovšek in nam bosta v razgovoru opisala »Najina pot v Compostelo«. Vsi lepo vabljeni!
Srečanje birmancev, njihovih staršev in botrov s škofom, ob 19. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 23. novembra:
IV Evropski večer ob
19,30 uri v Carapachayu.
NEDELJA, 24. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja in BIRMA ob 17. uri v ukrajinski stolnici (Ramön Falcön 3960 CABA).
PETEK, 29. novembra: odprtje skupinske razstave skulptur, fotografij in umetniških predmetov ob 19,30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 30. novem-Smrt	bra:
V Mendozi je umrl Razstava SKA bo odpr-Marjan Branko Raholin ta od 17. do 21 ure, v Slo-(54). Naj počiva v miru! venski hiši.
kajakaški maraton v
FRANCIJI
Kajakaš Jošt Zakrajšek (foto) je na slovitem kajakaškem maratonu Arde-che, ki ga vsako jesen od leta 1985 naprej organizi-
si obe ekipi priigrali napredovanje v drugi krog.
Čeprav dvakratne evropske prvakinje na Švedskem niso blestele, pa so si z remijem priigrale tisto, kar so si želele. In
Jošt Zakrajšek
rajo v Franciji, v svoji kategoriji zasedel drugo mesto. Zakrajšek je v Franciji veslal dobro, saj je v konkurenci kajakašev zasedel drugo mesto, v absolutni konkurenci pa je slovenski reprezentant zasedel 14. mesto. Za progo je potreboval uro, 50 minut in 17 sekund. Na maratonu je med 1500 prijavljenimi tekmovalci veslala še peterica Slovencev.
Z REMIJEM v drugi KROG
Rokometašice Krima Mercatorja so v 5. krogu lige prvakinj v gosteh igrale neodločeno 25:25 s švedskim Sävehofom. S tem sta
sicer napredovanje v drugi krog. Večino tekme so bile sicer rahlo v ospredju domače, gostje, ki so naredile številne napake v napadu, pa so jih lovile. Ujele so jih šele v končnici tekme, a takrat naredile dovolj za pomembno točko.
ŠPORTA
Leta 1898 se je 12. novembra rodil telovadec Leon Štukelj, slovenski športni junak, ki je na olimpijskih igrah osvojil šest medalj, od tega tri zlate. ^
Štukelj se je rodil v Novem mestu. Leta 1907 je postal član športnega društva Sokol. Slast nastopa
na največjem tekmovanju je prvič okusil leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Dve leti kasneje je blestel v Parizu in bil na olimpijskih igrah najboljši v mnogoboju in na drogu. V Amsterdamu leta 1928 je dosežek ponovil še na krogih. Na sedmih največjih tekmovanjih je bil dvajsetkrat na zmagovalnih stopničkah, od tega je bil osemkrat prvi. Štukelj je slovensko javnost s svojo vitalnostjo in bistrimi mislimi navduševal tudi v jeseni svojega življenja. Umrl je 8. novembra leta 1999.
RAGBI - TO NI ZA NAS
Slovenska reprezentanca v ragbiju je v Guncljah v okviru tekmovanja evropskega pokala nacij gostila prvouvrščeno ekipo skupine 2C Ciper in pred 700 gledalci izgubila z rezultatom 3:34.
NAJBOLJŠA SLOVENSKA ATLETA
Primož Kozmus (kladivo) in Snežana Rodić (troskok) sta postala najboljša slovenska atleta leta v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije (AZS), na slovesni razglasitvi na Bledu pa jima je čestital tudi Sergej Bubka, svetovni rekorder v skoku s palico, zdaj član Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka) in podpredsednik Mednarodne atletske zveze (laaf).
Slovenska kulturna akcija
vas prisrčno vabi na
srečanje s škofom dr. Petrom Štumpfom
v soboto, 16. novembra ob 20. uri, v Debeljakovi dvorani v Slovenski hiši. Pred kulturnim večerom bo ob 19. uri sv. maša.
Slovenska kulturna akcija vas
prisrčno vabi na odprtje skupinske razstave skulptur, fotografij in umetniških predmetov, ki bo v petek, 29. novembra ob 19,30. uri, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši.