LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Počastili šest desetletij delovanja Društva upokojencev Luče Drugi Športni vikend v Logarski dolini privabil številne udeležence STRAN 10 STRAN 18 BENCINSKI SERVIS VABIMO VAS, DA V NAŠI POSLOVALNICI NAROČITE DELOVNE ZVEZKE ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO. Ponujamo KAKOVOSTNE šolske potrebščine po UGODNIH cenah + DARILO i m o SUfetsa GOTOVINSKI POPUST 15 0/o 2 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Občine lahko dosežejo razvojne cilje s povezovanjem in usklajenostjo......................4 Referendum o arhivskem gradivu: Nizka udeležba krojila usodo referendumskega izida...........................5 Občina Ljubno: Slovesno predali namenu obnovljeno tržko jedro.............................................5 SŠGZ: Zgornjesavinjskim inovatorjem kar štiri zlata priznanja........................................6 Mozirje: Sanacijska dela na potoku Trnava zaključena............................7 Intervju: Ida Kramer Pustoslemšek..................................8 Praznik cvetja v Splitu: Zgornjesavinjčanka Brigita Klinar premagala mednarodno elito......................... 11 Snežna jama: Namenu predali informativno tablo..............19 Pohod v Matkov škaf: Škaf letos globok kot le redkokdaj ................21 Tretja stran S trajnostnim razvojem do blaginje regije Slovenija je v tako imenovani finančni perspektivi 2014-2020 razdeljena na dve kohezijski regiji, in sicer bolj razvito zahodno ter manj razvito vzhodno. V slednjo spada tudi statistična Savinjska regija in z njo subregija SAŠA s sedmimi zgornjesavinjskimi in tremi šaleškimi občinami. Naša država bo v omenjenem obdobju upravičena do skupno 3,3 milijarde kohezijskih sredstev, od katerih se bodo sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega socialnega sklada delila med vzhodno in zahodno regijo, sredstva ostalih treh skladov pa se bodo črpala na nivoju države. Vzhodna kohezijska regija po površini zajema 60 odstotkov Slovenije, Savinjska regija pa predstavlja slabih 19 odstotkov te regije; v njej živi 23 odstotkov vseh prebivalcev in je za približno enak odstotek gosteje naseljena kot vzhodna kohezijska regija. Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) se je pravočasno in odgovorno lotila priprave regionalnega razvojnega programa, ki predstavlja podlago za črpanje razvojnih sredstev, toda pri tem je naletela na objektivno težavo: državni dokumenti, ki naj bi bili osnova za pripravo regionalnih razvojnih programov, niso bili pravočasno pripravljeni. In ne boste verjeli: še vedno niso, čeprav je za nami že skoraj polovica prvega leta nove finančne perspektive. V praksi to pomeni, da letos zagotovo še ne bo mogoče črpati novih razvojnih sredstev, vse bolj vprašljivo pa je tudi črpanje v letu 2015, če omenjeni dokumenti ne bodo sprejeti v doglednem času. Nacionalna razvojna prioritetna področja so sicer določena: konkurenčno gospodarstvo, znanje in zaposlovanje, zeleno življenjsko okolje in vključujoča družba. Na osnovi analize prednosti in slabosti so bile v Savinjski regiji s konsenzom izbrane naslednje razvojne prioritete: predelava in obdelava materialov, prehranska oskrba, trajnostni turizem in energetska oskrba, ki jih povezuje slogan S trajnostnim razvojem do blaginje regije. Verificiranih je bilo trinajst projektnih področij, ki vsebinsko združujejo 167 evidentiranih projektnih predlogov. Ob pomanjkanju lastnih sredstev bo v prihodnjih letih uspešno črpanje evropskih sredstev za Slovenijo ključnega pomena za ponovni gospodarski in družbeni vzpon. Začetek zaradi prej omenjene zamude ni prav nič spodbuden, res pa je, da vse tudi še ni zamujeno. Marsikaj bo odvisno tudi od nove vlade, ne glede na njen politični predznak, ki bo postavljena pred zelo zahtevno nalogo. Nisem prepričan, če se vsi politiki, ki se bodo v prihodnjih tednih borili za zmago na volitvah, tega zavedajo. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 24, 13. junij 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 3 Tema tedna, Aktualno REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM 2014-2020 SAVINJSKE REGIJE Občine lahko dosežejo razvojne cilje s povezovanjem in usklajenostjo 31 savinjskih občin, med njimi vse zgornjesavinjske, je v okviru regionalnega razvojnega programa (RRP) savinjske razvojne regije za obdobje 2014-2020 sprejelo razvojne cilje in določilo, katere gospodarske dejavnosti bodo imele prednost v naši regiji v tem obdobju. Razvojne prioritete za naslednje finančno obdobje so turizem, prehranska oskrba, energetika in predelava materialov, v okviru teh pa so občine prijavile številne razvojne projekte. Če bodo do leta 2020 uresničeni tako, kot so zasnovani, bomo tudi Zgornjesavinjčani pridobili kar nekaj novih delovnih mest in seveda novih poslovnih priložnosti. OBČINE USKLADILE RAZVOJNE CILJE V REGIJI Občine so v RRP, temeljnem strateškem in programskem dokumentu na regionalni ravni, uskladile razvojne cilje v regiji na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javno-zdravstvene-ga, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja. Določeni so instrumenti ter ocenjeni viri za njihovo uresničevanje. Program pripravlja Razvojna agencija Savinjske regije v sodelovanju z območnimi razvojnimi agencijami iz regije, drugimi razvojnimi partnerji, z Razvojnim svetom Savinjske regije in njegovimi odbori. PREKO REGIJSKIH PROJEKTOV DO HITREJŠEGA RAZVOJA DOLINE Zadane cilje RRP bodo občine oziroma zavodi, podjetja in manjši podjetniki skušali udejanjiti skozi izvajanje kvalitetnih razvojnih projektov. Regijsko najpomembnejši projekti bodo imeli možnost, da poleg lastnih virov za izvedbo pridobijo sofinanciranje tudi iz naslova EU sredstev. NAJVEČJI POTENCIAL JE V TURIZMU Skupna ponudba in območje, ki bo prepoznavna blagovna znamka, je po mnenju snovalcev RRP recept za uspeh v turizmu. Mozir-ski gaj naj bi razširil svojo vlogo z vzpostavitvijo referenčnega centra za zdravilne rastline in zdravo bivalno okolje, v Solčavi želi Center Rinka skupaj s partnerji vzpostaviti delovanje rokodelskega centra, se uvrščajo v zeleno industrijo. Za spodbuditev pametne specializacije v energetiki in okolju je več z energetiko povezanih podjetij, med njimi tudi Energetika Nazarje, predlagalo izvedbo projekta novih drugim razviti blagovno znamko za les za Solčavsko oziroma SAŠA regijo in vzpostaviti drevesno verigo od lesa do produkta. V projektu, naslovljenem »Mobi hiša - mreža za izdelavo mobilnih lesenih hiš«, oba omenjena projekta naj bi prinesla nova delovna mesta. S projektom Kolesarsko omrežje Savinjske regije želijo spodbuditi razvoj turizma in dvigniti kvaliteto bivanja za prebivalce. Turistična agencija Izletnik želi z avtobusi in dodano vrednostjo v logistiki narediti regijsko trženjsko omrežje. V našem časopisu smo že pisali o pogostejši avtobusni povezavi Celja z Logarsko dolino v poletnih mesecih. Z DOMA PRIDELANO HRANO DO BOLJŠE SAMOOSKRBE IN TURISTIČNE PONUDBE Za kvalitetne turistične in druge zmogljivosti je velikega pomena tudi dobra prehranska samooskrba. Občine Luče, Mozirje, Nazarje, Ljubno, Rečica ob Savinji in Gornji Grad so skupaj s partnerji pripravile projekt, s katerim želijo zagotoviti večjo samooskrbo in vzpostavitev kratkih prehrambnih verig od proizvodnje do prodaje, urediti samooskrbno vas v smislu prehrane, energije in tudi kot turistične atrakcije. O privabljanju turistov preko športa razmišljajo na Ljubnem, in sicer s projektom novogradnje smučarske vlečnice, ureditve tekaških in sankaških prog, prav tako želijo urediti športno turistični center ob skakalnici in v Vrbju. SPODBUDA ENERGETIKI IN LESNI INDUSTRIJI Tretji savinjski steber predstavlja energetika. Dejavnost želijo v regiji spodbujati preko alternativnih virov oziroma podjetij, ki Na Ljubnem želijo urediti športno turistični center ob skakalnici in v Vrbju. (Foto: Franjo Atelšek) razvojno-raziskovalnih in pilotnih projektov na področju energetike in okolja, zaposlitve mladih strokovnjakov in vzpostavitev inštituta za energetiko. Želijo si okrepiti tudi lesno industrijo. V predlogu RRP je prijavljen projekt vzpostavitve lesne verige v regiji, Občina Solčava želi med želi več partnerjev vzpostaviti projektno mrežo, ki bi povezovala celotno verigo lesne predelave v naši dolini (15 gospodarskih subjektov) z inštitucijami znanja. Projekti, povezani z energetiko in predelavo lesa, naj bi ustvarili okoli sto novih delovnih mest. Tatiana Golob Kronične težave zgornjesavinjskega javnega zdravstva Po tem ko so se v zadnjem času rešile kadrovske težave v Zgor-njesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje, še vedno ostaja nerešeno vprašanje gradnje prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah. O tem in o izgubi, ki pesti javni zavod zaradi zmanjšanja prihodkov s strani zdravstvene zavarovalnice, o neustreznosti prostorov laboratorija in sterilizacije, o (še vedno) neustrezni organizaciji nujne medicinske pomoči, ki je na dveh lokaci- jah, smo se pogovarjali z v. d. direktorico zavoda Darjo Es. Trenutno edina svetla točka je, da so županja in župani, ki sestavljajo svet ustanoviteljic zavoda, potrdili statut, na osnovi katerega se bo sedež zdravstva predvidoma julija prenesel v Nazarje. Več na temo o težavah v javnem zdravstvu v Zgornji Savinjski dolini si boste lahko prebrali v prihodnji številki Savinjskih novic. ŠS 4 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Aktualno, Iz občin REFERENDUM O NOVELI ZAKONA O ARHIVSKEM GRADIVU Nizka udeležba krojila usodo referendumskega izida Značilnost referenduma, ki je potekal v nedeljo, 8. junija, je poleg slabe udeležbe še zahtevani kvorum. Da bi novela zakona o varstvu arhivskega gradiva ne bila sprejeta, kar so predlagali pobudniki referenduma, bi morala proti njej glasovati večina volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Ta večina pa bi morala hkrati predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Večina tistih, ki so glasovali, je bila res proti, a ta številka ni dosegla zahtevane petine vseh volilnih upravičencev. V Zgornji Savinjski dolini, to je v šestem volilnem okraju pete volilne enote, je bila udeležba nad slovenskim povprečjem, saj je na voliščih svoj glas oddalo 12,91 odstotka ali 1.793 upravičencev. VEČINA OSTALA DOMA Večina slovenskih državljanov, ki so prišli na volišča, je bila proti sprejemu novele. Takih je bilo po za zdaj še neuradnih podatkih 132.513 ali 67,33 odstotka. Za sprejem jih je glasovalo 64.308, kar je 32,67 odstotka. Vendar je tokrat odločala nizka udeležba na referendumu, ki se ga je udeležilo le 11,68 odstotka vseh volivcev. Tokrat so o izidu glasovanja pravzaprav odločili tisti, ki so ostali doma. V naši dolini so za sprejem novele zakona glasovali 503 volivci ali 28,50 odstotka. Proti jih je bilo 1.262, kar je 71,50 odstotka. Na predčasnem volišču je svoje glasovnice oddalo 59 upravičencev. Tudi tokrat je bilo glede udeležbe daleč pred vsemi volišče v podružnični osnovni šoli Šmi-hel, kjer je glasovalo 51,19 odstotka vseh volilnih upravičencev. Najnižja udeležba (7,69 odstotka) pa je bila na volišču Žagar na Dobrovljah pri Mozirju, kjer so glasovali le štirje volivci. NOVELA ZAKONA BO PREDVIDOMA PRIČELA VELJATI V MESECU DNI Novela zakona o varstvu arhivskega gradiva, ki omejuje dostop do občutljivih osebnih podatkov v arhivskem gradivu nekdanjih obveščeval-no-varnostnih služb in omejuje tudi krog tistih, ki imajo dostop do tega gradiva, kar je po mnenju vlade potrebno zaradi varstva človekovih pra- vic in nacionalne varnosti, bo tako pričela veljati predvidoma v roku meseca dni. Stranka SDS si je močno prizadevala, da novela ne bi obveljala. Pod pobudo za referendumsko odločanje o tej temi so zbrali okoli 46.000 podpisov. Sedanji podatki o odzivu volivcev so sicer še začasni, a je že zdaj mogoče reči, da gre za referendum z eno najnižjih udeležb. Slabše se je odrezal le posvetovalni referendum o pokrajinah leta 2008, ki se ga je udeležilo še nekoliko manj ljudi, slabih 11 odstotkov volilnih upravičencev. Marija Lebar V ponedeljek, 9. junija, je državna volilna komisija prištela k rezultatom še glasovalne liste prispele po pošti iz Slovenije. Teden kasneje bodo upoštevali še glasovnice prispele po pošti iz tujine. Vendar tako dobljeni uradni rezultati, ki jih bodo razglasili 20. junija, izida referenduma ne morejo spremeniti. OBČINA LJUBNO Slovesno predali namenu obnovljeno trško jedro V petek, 6. junija, so na Ljubnem ob Savinji pripravili slovesnost ob predaji prenovljenega trškega jedra namenu. Ob tem so zasadili mlado lipo na mestu, kjer je prej stala stara Portova lipa. Dogajanja se je udeležilo veliko število občanov in gostov. Med govorniki je bil tudi poslanec SLS Jakob Presečnik. V slavnostnem nagovoru je župan občine Ljubno Franjo Naraločnik predstavil investicijo, ki so jo izvedli s pomočjo sofinanciranja iz evropskega kmetijskega sklada. Tokratna pridobitev je tretja faza revitalizacije trškega jedra. Prenovo so začeli v letu 2003, ko so obnovili tudi vse javne zgradbe na tem območju. »Uspeh nam je dal poguma, da smo leta 2009 začeli z drugo fazo in obnovili zgornji del trga pri kulturnem domu do zdravstvenega doma in proti Forštu. Letos, po več letih dokazovanja ministrstvu za okolje o upravičenosti gradnje in z vloženim ogromnim trudom, znanjem in po- gajalskimi spretnostmi, predajamo namenu še najbolj severni del od pekarne in zdravstvenega doma proti Janezovemu polju,« je med drugim povedal župan Naraločnik. Dodal je, da je bilo gradbišče izjemno zahtevno tako za izvajalce, za lastnike hiš ob njem kot za uporabnike obvoznih cest. Vsem vključenim v gradnjo se je župan zahvalil, izpostavil je lastnike, ki so za skupno dobro odstopili dele svojih zemljišč. Hkrati z ureditvijo 580 m ceste proti Rastkam in ureditvijo pločnika, so zamenjali dotrajani vodovod, izvedli ločen odvod fekalnih in meteornih voda, vkop električnih vodov in novo razsvetljavo. K varnosti bo dodatno pripomogel otok za umirjanje prometa. Poslanec Presečnik, ki se mu je župan zahvalil za posredovanje pri državnih institucijah, je menil, da bo dokončanje revitalizacije trškega jedra pripomoglo h kakovosti bivanja občanov. »Prav je, da se za take naložbe koristi evropska sredstva in da ste se za pridobitev teh tudi potrudili,« je dejal Presečnik. Učenci domače osnovne šole so oblikovali kulturni program z recitacijami in folklornimi plesi, zaigrala je Godba Zgornje Savinjske doline. Prenovljeni del je za varno uporabo blagoslovil dekan Martin Pušenjak. Marija Lebar Na slavnostnem dogodku so zasadili mlado lipo na mestu, kjer je prej stala stara Portova lipa. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 5 Gospodarstvo SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Zgornjesavinjskim inovatorjem kar štiri zlata priznanja V torek, 3. junija, je potekala razglasitev najboljših predlogov za inovacije 2013, ki jih je prejela in ocenila komisija pri Savinjsko-ša-leški gospodarski zbornici. Slovesnost ob jubilejni, petnajsti razglasitvi je bila tokrat v Nazarjah, v atriju osnovne šole. Med prejemniki prestižnih priznanj za profesionalne inovacije so ponovno inovatorji iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, ki so osvojili kar tri zlata priznanja. Zlato v kategoriji splošnih inovacij je prejelo podjetje Bider kmetijski stroji iz Dol-Suhe. Slovesnost je dopolnilo krajše strokovno predavanje in govori nekaterih gostov. PO ŠTEVILU V POVPREČJU, PO KAKOVOSTI IZJEMNA BERA Kakšne in kolikšne so bile inovacije, ki so jih predlagatelji poslali na zbornico, je predstavil predsednik komisije Bojan Stropnik. Petčlanska komisija je prejela 14 kakovostnih predlogov. Da bi si razjasnili vse podrobnosti, so avtorje inovacij povabili na dodatno predstavitev. »To se je izkazalo za zelo učinkovito, saj je komisija za ocenjevanje inovacij tako dobila potrebne informacije o posameznih predlogih in tako lažje in bolj kakovostno opravila svoje delo,« je povedal Stropnik in je dodal: »Opazna je rast kakovosti inovacij. Visoka kakovost inovacij na razpisu je v veliki meri tudi posledica načrtnega spodbujanja inovativne klime oziroma sistematičnega spodbujanja stalnih izboljšav in inovacij znotraj podjetij.« NE POLITIKA, GOSPODARSTVO JE VLEČNI VOZ Predsednica upravnega odbora Savinjsko- ZLATA PRIZNANJA Za splošno inovacijo: Bider kmetijski stroji s.p. iz Dol-Suhe za novost - peletne sekance. Za profesionalno podprte inovacije: Espresso avtomat TE8, BSH Hišni aparati Nazarje. Nov aparat za pripravo kave in kavno-mlečnih napitkov. Tassimo Suny BSH Hišni aparati Nazarje. Za hitrejše rokovanje je bila razvita smartStart tehnologija, ki omogoča, da uporabnik aktivira pripravo napitka zgolj s pomočjo potiska skodelice na gumb. Palični mešalnik nove generacije MSM8-Maxomixx. Izboljšan, tih motor in zaradi modulne gradnje MSM8 omogočena uporaba široke palete novih, kakor tudi določenih obstoječih priključkov. šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je v nagovoru naštela neugodne gospodarske razmere, ki vladajo pri nas. Neodzivnost politike in raznih institucij, ki se preveč ukvarjajo same s sabo, namesto da bi prisluhnili zahtevam in potrebam gospodarstva, te razmere še dodatno slabša. Rahlo izboljšanje, ki ga je v nekaterih statističnih kazalcih mogoče zaznati v zadnjem obdobju, ne gre na račun ukrepov vlade, temveč na račun naporov slovenskih izvoznikov. zvoju in inovativnosti v svetu posvečajo veliko pozornosti. V tej luči je potrebno delovati tudi pri nas in spodbujati izboljšave tudi na ostalih področjih, ne samo na tehnološkem. »Reči, da se ne da nič narediti, ni dovolj, vedno bodo možnosti za napredek in razvoj,« je menil Hribar Milič. O tem, kako pride do inovacije, je govorilo predavanje strokovnjaka Andreja Pompeta, soustanovitelja in partnerja agencije Formitas BB-DO. Inovacija ni vedno samo revolucionarno od- Skupina inovatorjev podjetja BSH je prejela zlato priznanje za izboljšave in novosti aparata Tassimo Suny. (Foto: Marija Lebar) »Spoštovani inovatorji, vi ste tisti, ki pomembno prispevate prav h konkurenčnosti vaših podjetij, vi ste tisti, ki ste v lanskem letu med drugim pomembno prispevali k povečanju izvoza Slovenije, zato se vam in vodstvom vaših podjetij, ki aktivno vzpodbujajo inovativnost, zahvaljujem in vam ob podelitvi letošnjih priznanj iskreno čestitam,« je zaključila Tinauerjeva. TUDI V KRIZI MOŽNOSTI ZA NAPREDEK Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič je ocenil, da je tukajšnja regija po številu kakovostnih inovacij med boljšimi v državi, o čemer priča tako število kot zlasti uporabnost novosti v neposredni proizvodnji. Svojo težo dodajajo tudi najvišja priznanja, po katerih naši inovatorji posegajo na nacionalnem izboru. Gonilo vsake spremembe je težnja človeka po tem, da si olajša delo in zniža stroške. Ra- kritje, nekaj povsem drugačnega od ustaljenih praks, kar se včasih zdi neuresničljivo. Inovacije so tudi tiste, morda malo manj vpadljive izboljšave, ki vodijo do prihrankov materialov, energije in varovanja okolja. ŠTIRIKRAT ZLATO Priznanja sta inovatorjem predala podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin in županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Od prejemnikov priznanj je spregovoril Jože Bider. Dejal je, da se na takih podelitvah večinoma srečujejo isti ljudje, vendar je ugotovil, da je tokrat priznanja prejelo kar nekaj »novincev«, kar daje upati, da se bo spoznanje po potrebi nenehnih izboljšav še širilo. Program prireditve je povezoval Nejc Slapnik. Sooblikovali so ga še učitelji in učenci Glasbene šole Nazarje, o svojem mnenju, kaj je inovacija, pa so na videu spregovorili nazarski učenci. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Gospodarstvo, Organizacije MOZIRJE Sanacijska dela na potoku Trnava zaključena V preteklem letu so se izvajala dela na potoku Trnava v mozirski občini. Dela so bila sanacijska, medtem ko protipoplavnih del na potoku niso izvajali. Dela je izvajal koncesionar Nivo, gradnje in ekologija, d.d. Vse, kar je bilo opravljeno, je bilo v okviru sanacijskih del, je pojasnila Alenka Zupančič z Agencije RS za okolje. »Na potoku Trnava so se v lanskem in letošnjem letu izvajala predvsem sanacijska dela po poplavah, v manjši meri tudi redna vzdrže- Območni odbor Velenje Slovenskega društva Hospic je bogatejši za pet prostovoljk, kar štiri od njih prihajajo iz Zgornje Savinjske doline. Vse so pred kratkim opravile 40-urno izobraževanje, na katerem so odkrivale svoj odnos do minljivosti in pridobile številna druga znanja, s katerimi bodo lahko pomagale tako umirajočim kot njihovim svojcem. Predsednica velenjskega odbora Tatjana Šuha je povedala, da v Zgornji Savinjski dolini odbor nima svojih prostorov, zato vsi prostovoljci Hospica spadajo pod njihov odbor. Šuha je dejala, da je v manjših krajih samopomoč med sosedi in sorodniki še vedno zelo prepletena, zato njihova pomoč ni tako nujna. »Velikokrat pa svojci potrebujejo pogovor, da jim nekdo pove, kako se morajo organizirati, da ne opravlja vsega le en družinski član in jim razložijo, da je vsak član, ki se vključuje v nego, pomemben.« Dobro je, da je v lokalnem okolju vsaj en prostovoljec, ki je svojcem dostopnejši kot nekdo valna dela ter intervencije po žledolomu. Sredstva za omenjena dela so bila zagotovljena s strani države. Tako so bila v letu 2013 izvedena vzdrževalna dela in sanacije po poplavah novembra 2012, kjer se je uredilo okrog 720 metrov struge Trnave od izliva pa do glavne prodne pregrade tik nad Mozirjem,« je povedala Zupančičeva. Skozi naselje so se podbetonirali vsi zidovi, niveleta struge pa se je zavarovala s talnimi pra- iz oddaljenega kraja. V Velenju je bilo do sedaj devet prostovoljk, ki so pokrivale tudi območje Zgornje Savinjske doline. V zadnjem letu so spremljale petnajst umirajočih, tudi tiste iz Centra starejših Gornji Grad. Največkrat jih pokliče patronažna služba, včasih tudi družinski zdravnik, prijatelji ali sorodniki umirajočega oziroma pokojnega. Naloga prostovoljcev je, da spremljajo umirajoče ter stojijo ob stran odraslim in otrokom pri žalovanju. Bolnike spremljajo na domu, v bolnišnicah, v Hiši Hospic oziroma tam, kjer se sami želijo posloviti. Vse usluge Hospica so brezplačne, tudi bivanje v Hiši Hospica v Ljubljani. Katja Remic Novak Prostovoljke društva Hospic lahko obiščete na sedežu odbora v Zdravstvenem domu Velenje, na Vodnikovi 1, vsak dan med 8. in 16. uro ali pokličete Tatjano Šuha na gsm: 051 391 318. govi kamnito betonske izvedbe. V letu 2014 se je izvedlo še interventno čiščenje in saniranje struge po žledolomu ter iz rednega vzdrževanja čiščenje petih prodnih zadrževalnikov. Protipo-plavni ukrepi se na Trnavi niso izvajali. Dela so zaključena, kritične točke pa so po mnenju Zupančičeve še vzdolž celotnega naselja, saj korito Trnave skozi Mozirje prevaja visoke vode s povratno dobo le do 20 let. Prav gotovo pa izvedena dela izboljšujejo varnost prebivalcev ob potoku zaradi izboljšanja prevodnosti korit, predvsem pa preprečujejo poslabšanje stanja (zaproditve struge, erozije), niso pa to protipoplavni ukrepi. Štefka Sem c . ^ Podbetoniranje zidov in stabilizacija dna s pragovi je v prvi fazi stala nekaj manj kot 100 tisoč evrov, v drugi fazi pa je bil znesek enkrat višji. Poleg tega je čiščenje prodnih zadrževalnikov stalo še dobrih 25 tisočakov, stroške teh sanacijskih del pa je pokrila država. TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Ocenjevalci na delu naslednji teden Turistično društvo Mozirje v letu 2014 organizira ocenjevanje gostinskih objektov v občini Mozirje. Namen projekta je spodbuditi lastnike in najemnike teh lokalov, da si te primerno uredijo in na ta način prispevajo k urejenosti kraja. Petčlanska strokovna komisija iz vrst članov društva, ki jo vodi Anton Venek, se bo od lokala do lokala sprehodila dvakrat. Prvič že 18. junija, nato pa še v začetku septembra. Člani komisije bodo ocenjevali urejenost zunanje terase, primerne označbe lokala, urejenost fasade, čistočo parkirišča, nameščenost posod za odpadke, dostopnost za invalide in notranjo ureditev. Tudi letos bo poudarek na ocvetličenosti. Lastniki ali najemniki najlepše urejenih in s tem najbolje ocenjenih lokalov bodo po koncu akcije v okviru praznovanja svetovnega dneva turizma konec septembra prejeli zaslužena priznanja. Tekom letošnjega poletja bo Mozirje ocenjevala tudi komisija Turistične zveze Slovenije v projektu Moja dežela, lepa in gostoljubna. Mozirje je v okviru te akcije že velikokrat posegalo po najvišjih mestih, s tem pa pridobilo tudi razpoznavno mesto med najlepšimi kraji v Sloveniji. Benjamin Kanjir Nivo je uredil okrog 720 metrov struge Trnave od izliva do glavne prodne pregrade tik nad Mozirjem. (Foto: IS) SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC, OBMOČNI ODBOR VELENJE Štiri nove prostovoljke iz Zgornje Savinjske doline Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 7 Intervju IDA KRAMER PUSTOSLEMSEK, UPOKOJENA DIREKTORICA JAVNEGA ZAVODA ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE »Končno lahko razvajam vnuke in nadoknadim vse, za kar so bili moji otroci prikrajšani« Odkar je Ida Kramer Pustoslemšek upokojena, dneve najraje preživlja v družbi svojih najdražjih doma in na vrtu. Pravi, da se jim končno lahko posveti, saj so bili zaradi njene službe za to velikokrat prikrajšani. (Foto: Katja Remic Novak) Z letošnjim letom upokojena direktorica Javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Mozirje in zdravnica splošne prakse v ambulanti v Nazarjah Ida Kramer Pustoslemšek uživa v prvih mesecih upokojitve. Po 36 letih dela v nazarski ambulanti bi marsikdo mislil, da bo prehod v upokojitev težak. Upokojena zdravnica se tej misli le nasmehne in z veseljem pove, da ji sedaj krajšajo čas mož in vnuki, poleg tega kmetuje, štiri ure na teden pa še vedno preživi v posvetovalnici za dojenčke. Pravi, da pogreša sodelavce, s katerimi so se dobro razumeli, najmanj pa se ji toži po delu direktorice, ki ga je opravljala zadnjih dvanajst let. Združevanje dela direktorice in zdravnice je bilo zelo naporno. - Navadno je prehod iz dela v upokojitev težak, saj se vsakodnevni ritual popolnoma spremeni in velikokrat se zgodi, da je časa naenkrat preveč. Kako vi dojemate upokojitev? Jaz nič ne kompliciram. To je enako kot pri menopavzi. Lahko kompliciraš in imaš grozne težave ali pa to vzameš kot nekaj normalnega. Ko sem se odločila za upokojitev, sem se odločila dokončno. Sedaj mi nič ne manjka. Je pa res, da še vedno hodim enkrat tedensko delat štiri ure v posvetovalnico za dojenčke in mogoče bi bilo drugače, če tega ne bi imela. Tako pa še vedno videvam sodelavce, s katerimi smo se dobro razumeli. - S čim si sedaj krajšate čas? Občutek imam, da sodite med bolj zaposlene upokojence. Oba z možem sva upokojena. On je bil že dve leti upokojen, ko sem bila še v službi in sem si želela, da bi zopet delala iste stvari. Tako sedaj vsak dan paziva najmlajšega vnuka, ki ne hodi v vrtec, ampak je pri nama. Imava veliko njivo, vinograd, vrt, poleg tega sva na razpolago tudi ostalim vnukom, saj otroci rabijo varstvo med počitnicami. To je bil glavni razlog, da sem se i' ■ \ »S toliko malo denarja se medicine, kot jo ima ves razvit svet, ne moremo iti. Vse investicije so se ustavile, zato bo enkrat še večja katastrofa, ker se nič ne obnavlja, aparature pa se bodo izrabile.« v_J upokojila, da sem jim lahko na razpolago. Vsi štirje otroci so bili zaradi moje službe velikokrat prikrajšani, sedaj bi to rada nadoknadila. Skrbiva še za ostarelo mamo, zato mi ostane zelo malo časa, ki ga porabim za branje knjig ali reševanje križank, za kar nikoli prej nisem imela časa. - Če narediva kratek pregled vaše kariere, kaj si štejete za vaš največji uspeh kot zdravnica in kaj kot direktorica? Kariera zdravnice mi je veliko ljubša. Direktorica sem postala po sili razmer na veliko prošnjo sodelavcev, ampak me nikoli ni veselilo in mi je bilo na koncu odveč. Zdravnica pa sem hotela postati in je bilo naporno, ampak to me je vese- lilo. Ko sem združila obe funkciji, je bilo še bolj naporno. Kot direktorica si štejem za velik uspeh, da sem povezala kolektiv, da smo se lepo imeli, in tudi to, da je bilo v mojih treh mandatih veliko napredka v strokovnem smislu. Vse ni moja zaslu- r \ »Direktorica sem postala po sili razmer na veliko prošnjo sodelavcev, ampak me nikoli ni veselilo in mi je bilo na koncu odveč. Zdravnica pa sem hotela postati in je bilo naporno, ampak to me je veselilo.« ga, nekaj pa sigurno. Menim, da sem bila uspešna tudi v materialnem smislu. Tisti, ki vedo, kakšna je bila včasih Zdravstvena postaja Nazarje, in jo primerjajo s tem, kakšna je sedaj, vedo, o čem govorim. Ampak vse, kar sem si želela, mi ni bilo uresničeno. Kot zdravnica pa sem dosegla to, kar sem si predstavljala. Nekaj napak sem naredila, vsi jih delamo, ampak mi je uspelo priti do upokojitve brez kakšnih afer. Kot največji uspeh si štejem, da sem lepo zaključila poklicno pot. Ni mi bilo težko predati svojega mesta, saj je čas, da mladi dobijo svojo priložnost. - Dejali ste, da ste želeli kot direktorica marsikaj spremeniti, pa vam ni uspelo. Za kaj vam je najbolj žal? Prav srečna sem, da se mi ni treba več s tem ukvarjati in se o tem pogovarjati. V Nazarjah smo želeli narediti prizidek, kjer bi bil center za nujne zadeve, za dežurstvo in za osnovno zdravstvo, okrog po dolini pa bi bile ambulante. Tako imajo urejeno povsod po Sloveniji, pri nas v naši dolini pa se tega ni dalo narediti in se še sedaj ne da. Ves čas smo se morali prilagajati, improvizirati in to se še naprej nadaljuje. Sedaj so težki časi in to razumem, ampak bili so časi, ko je bilo več denarja, ko je bila ta rešitev čisto mogoča. Zelo hudo mi je bilo, imela sem polno načrtov, ampak, ker so občine lastniki, se tega ni dalo narediti. - Veliko je bilo govora o tem, da je v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah premalo zdravnikov. Kako je v Zgornji Savinjski dolini, jih je dovolj? Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 8 Intervju, Kultura Ocenjujem, da je v naši dolini dovolj zdravnikov. Bila so tudi obdobja, ko je bila kriza, ko je zdravnik umrl ali odšel. Takoj, ko enega ni bilo, je to pomenilo breme za ostale. Sedaj, ko so zahteve v osnovnemu zdravstvu večje, ko naj bi imel zdravnik družinske medicine manj pacientov, smo malo zadaj, čeprav je kar nekaj mladih spe-cializantov, ki veliko pomagajo in bodo po končanem šolanju potrebovali svojo ambulanto. Res je pa, da nismo imeli pediatra. Jaz sem naredila diplomski študij s tega področja in sem bila kolikor toliko usposobljena, da sem zdravila otroke. Eno obdobje je bil pediater, sedaj se čaka na naslednjo zdravnico, zato mislim, da bo tudi to rešeno. Pomanjkanje je mogoče reševati tudi tako, da hodijo preventivne preglede opravljat zdravniki od drugod. To se da načrtovati in tudi finančno ni takšne razlike. - So se v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje zaposlovali domači zdravniki ali so prihajali od drugod? Prvi trije zdravniki smo bili iz Zgornje Savinjske doline, drugi so prišli sem, ampak so bili toliko let tukaj, da smo že pozabili, da niso iz teh krajev. Zdravniki so prišli in so ostali tukaj, izjemoma je kdo odšel. Današnji zdravniki pa so od drugod, na primer iz Celja. Ljudje so se navadili, da ne iščejo zdravnika v prostem času doma, kot je bilo to v navadi nekoč. Sedaj so se navadili, da gredo k tistemu, ki dela, in ni pomembno, od kod je. - Se vam zdi pomembno, da starejši zdravniki sodelujejo z mladimi in jim predajo svoje znanje? Sedaj morajo biti vsi zdravniki specialisti. Specializacija iz družinske medicine traja štiri leta. V tem času dela zdravnik zelo veliko v ambulanti, kjer ima mentorja, veliko ur opravi tudi v bolnišnici in ko to zaključi, ima že toliko izkušenj, da ne potrebuje pomoči od starejših kolegov. - Ste vedno vedeli, da boste po poklicu zdravnica? Ja, čeprav sem imela v gimnaziji najraje slovenščino in zgodovino. V gimnazijo sem šla s tem razlogom, da bi študirala medicino. Si ne predstavljam, da je nekdo zdravnik, če ga to ne veseli, ker je v tem poklicu toliko pasti, čustvenih in psihičnih pretresov, da ne bi zdržal. Vsak zdravnik mora biti psihično trden in delaven. Kdor ni, lahko hitro zaide v zasvojenost, saj večkrat izkusi hude psihične obremenitve. Večina zdravnikov tukaj pri nas ima velike družine zato, ker se tudi v prostem času zelo zaposlimo in okupiramo z drugimi skrbmi ter delom. Imam štiri otroke, gradili smo hišo, tako da sem se s tem zaposlila. - Kako to, da je diplomirana medicinska sestra Darja Es v. d. direktorice zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma? Je res, da nihče noče postati direktor? Ne vem, mislim, da bi se ona javila za direktorico, ampak je težava v tem, da sta statut in odlok nespremenjena in še vedno vsebujeta člen, da mora biti direktor zdravnik oziroma mora imeti višjo izobrazbo zdravstvene smeri, pet let delovnih izkušenj na vodilnem položaju in mora delati v zavodu več let. »Ves čas smo se morali prilagajati, improvizirati in to se še naprej nadaljuje. Sedaj so težki časi in to razumem, ampak bili so časi, ko je bilo več denarja, ko je bila ta rešitev čisto mogoča. Zelo hudo mi je bilo, imela sem polno načrtov, ampak, ker so občine lastniki, se tega ni dalo narediti.« Kasneje se je ugotovilo, da bi mogoče bilo pametno, da direktor ne bi potreboval izobrazbe zdravstvene smeri, kar imajo tudi drugod. Ta odlok je potreben sprememb. Sicer me pa vse to, odkar nisem več tam, ne zanima več, zato tudi ne sprašujem, niti mi ne razlagajo. - Ali spremljate situacijo v Sloveniji, kar se zdravstva tiče? Ste si mislili, da bomo prišli tako daleč? To je katastrofa. Mi smo ves čas govorili, opozarjali, zdravniki v glavnem, da bo enkrat poči- Konec maja so se v Mozirju zbrali ljubiteljski literarni ustvarjalci KUD STOPinJE, KUD Slap in literati laškega območja. Dogodek je organizirala mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s KUD STOPinJE. Z gosti so si najprej ogledali Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani ter zbirko Aleksandra Vi-dečnika v prostorih osrednje knjižnice. Srečanje so nadaljevali v Slomškovi dvorani. Za glasbeni uvod so poskrbeli člani skupine DeVoX, sreča- lo in da bo prišlo do konca, in sedaj mislim, da smo tam. Že to je neumno, da sem bila dvanajst let direktorica in se ne spomnim vseh ministrov za zdravstvo, ker so se tako pogosto menjali. V vrhu je vse narobe. S toliko malo denarja se medicine, kot jo ima ves razvit svet, ne moremo iti. Vse investicije so se ustavile, zato bo enkrat še večja katastrofa, ker se nič ne obnavlja, aparature pa se bodo izrabile. - Izgledate zelo mladi. Nihče vam ne bi pripisal tega, da ste že v pokoju. Obstaja za to recept, ki bi ga delili z nami? To je zasluga genov, takšni so tudi moji sorodniki. Vedno sem izgledala mlada. Ko sem imela prvega otroka, sem bila stara 25 let in sva bila z možem enkrat na Bledu pri njegovi sestri. Pa sem slišala, da je ena gospa rekla: »Sedaj imajo pa že otroci otroke.« Takrat nisva bila mlada starša, ker so imeli otroke že pri dvajsetih. (smeh) Veliko je v genih, je pa res, da sem bila vedno veliko na zraku, spanja sem si privoščila, koliko se je dalo. Nisem kadila, ohranjala sem zdrav življenjski slog. Pomembno je, da si dobrovoljen, da se ne obremenjuješ. Jaz sem se sicer obremenjevala, ampak ne z brezveznimi stvarmi. Pogovarjala se je Katja Remic Novak nje pa je povezovala Ivana Žvipelj Živa, pesnica in predsednica KUD STOPinJE. Pomlad obeta prebujanje novih doživetij in prinaša navdih za nove verze, črtice, aforizme ... Zbrani so brali svoja literarna dela s tematiko: »Ljubezen, nje sladkost in gorje«, izmenjali mnenja, vtise in pohvale. Ob sproščenem druženju je za dobro počutje brbončic poskrbela še ljubenska čokolada iz Krištofove zakladnice. Barbara Rozoničnik Literati mozirskega in laškega območja so brali svoja literarna dela. (Foto: Barbara Rozoničnik) JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI MOZIRJE IN KUD STOPINJE Literati o ljubezni 9 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Organizacije 60-LETNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV LUČE Društvo kot ena sama velika družina Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak (levo) je zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije predala predsednici društva Martini Kladnik. (Foto: Marija Lebar) V kulturni dvorani v Lučah je v četrtek, 29. maja, potekala slovesnost, ki so jo tamkajšnji upokojenci pripravili v počastitev lepega jubileja - šestih desetletij delovanja njihovega društva. Predsednica Martina Kladnik je v slavnostnem govoru preletela zgodovino in izpostavila posameznike, ki so se pri delu društva še posebej izkazali. Spregovorili so številni gostje, dogajanje so popestrili z bogatim kulturnim programom. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo fotografij o svoji dejavnosti. Društvo je ob jubileju prejelo zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. »ČE SMO ZADOVOLJNI, SMO BOLJ ZDRAVI« Plaketo je Kladnikovi predala predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak. Ta je v nagovoru izpostavila številne prostovoljske dejavnosti, ki potekajo v društvih. Omenila je skrb za starejše in delo številnih prostovoljcev v projektu Starejši za starejše. Kožuh Novakova je povedala: »Morda se nam kdo posmehuje, ko se navdušujemo nad našimi aktivnostmi in se udeležujemo številnih dejavnosti rekreativnega ali kulturno zabavnega značaja. Takim pravim: Ko se družino, smo zadovoljni. Če smo zadovoljni, smo bolj zdravi in zato za družbo veliko cenejši. Ne izogibamo se niti politiki, saj se zavzemamo za pravice starejših in hočemo stališča, ki so za nas pomembna, kot je na primer organiziranost zdravstva, ter naše argu- mente predstavljati tudi tistim, ki o tem odločajo.« »ALI MORDA CILJATE ŠE VIŠE?« Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet se je spomnil dogajanja na lanskem MOS-u, ko so se lučki upokojenci predstavili s skorjevko in pestrim dogajanjem z glasbo in pesmijo. »Lani ste začeli s skorjev-ko, letos ste pridobili v uporabo vl- cersko bajto, ali morda ciljate še više - na kako stolpnico?« je dejal v šali, ko je pohvalil aktivnost lučke-ga društva. Župan občine Luče Ciril Rosc je pohvalil dobro sodelovanje med občino in društvom pa tudi med društvom in ostalimi dejavniki v občini, katerim so upokojence večkrat za vzgled. Voščilom so se pridružili tudi predsednik zgornjesavinjske koordinacije društev upokojencev Toni Rifelj in številni predsedniki društev upokojencev iz doline. Kulturni program, za katerega je scenarij pripravil in ga povezoval Bojan Štrukelj, so v pretežnem delu izvedli prav člani Društva upokojencev Luče, saj imajo kaj pokazati. Več zborov in pevskih skupin, ki še negujejo tradicijo večglasnega petja, deluje znotraj društva. Na citrah je skupaj s sestro Pavlo nastopil Tone Mlač-nik, domačin, katerega avtorske pesmi med ostalimi izvajajo omenjene pevske skupine. Učenci domače osnovne šole pa so pripravili lutkovno igrico o medgenera-cijskih zapletih. Marija Lebar MEDNARODNI FLOSARSKI FESTIVAL V LATVIJI Predstavitev ljubenskega flosarstva v Strenčiju Udeleženci mednarodnega flosarskega festivala v Latviji z Ljubnega ob Savinji so se ustavili pri poljskih flosarjih. (Fotodokumentacija Roberta Lihtenegerja) V dneh od 13. do 18. maja so se flosarji z Ljubnega ob Savinji, iz Maribor in Sarajeva udeležili mednarodnega kongresa, kjer se srečajo predstavniki flosarskih društev iz cele Evrope. Tokratni je bil v Latviji, v mestu Strenči, kjer je potekala flosarska skupščina. Z Ljubnega sta se na pot podala predsednik društva Robert Lihteneger in župan Franjo Naraločnik. Vrnila sta se z nepozabnimi vtisi, a misli so že usmerjene v Italijo, kjer bo kongres prihodnje leto. Kot je povedal Lihteneger, se je skupina na potovanje podala z av-todomom, saj je bilo do cilja potrebno prepotovati kar 2.000 kilometrov. Ustavili so se pri poljskih flosarjih, ki so jih gostoljubno sprejeli in jih popeljali na spust s spla- vi po reki Dunajec. Na tej reki še vedno vozi 500 flosarjev za turiste, in sicer z majhnimi flosi za 12 ljudi. V Strenčiju so se v splavarske obleke oblečeni udeleženci po spustu s flosi v povorki odpravi- li na osrednje prizorišče do odra, kjer so se predstavili obiskovalcem. Kasneje so se flosarji srečali na skupščini, kjer so obravnavali aktualne teme s svojega področja in se dogovorili o nadaljnjem delovanju. Še pred tem so organizatorji pripravili spust s splavom po reki Gauja. Robert Lihteneger: »Pri tem smo si lahko dodobra ogledali splav, ki je pri njih iz okroglega lesa in imajo več manjših splavov povezanih med seboj. Ker je spust trajal cel dan, smo na splavu imeli ogromno časa za druženje in zabavo. Spust smo nadaljevali še naslednji dan do opoldneva, ko so sledili še ogledi različnih zanimivosti.« Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi ZGORNJESAVINJCANKA IZ DOL-SUHE PREMAGALA MEDNARODNO ELITO Na prazniku cvetja v Splitu zmagala Brigita Klinar V Splitu je sredi maja potekal 39. praznik cvetja, v okviru tega so pripravili mednarodno tekmovanje floristov. S posredovanjem in priporočilom predsednika sekcije slovenskih cvetličarjev Simona Ogrizka iz Velenja so k sodelovanju na festivalu povabili tudi dijakinjo Šole za hortikulturo in vizualno umetnost Celje Brigito Klinar iz Dol-Suhe. Ta se je pri urejanju cvetja več kot odlično odrezala in pometla s celotno mednarodno in po izkušnjah bolj prekaljeno konkurenco. ZELO USPEŠNO ZASTOPALA BARVE SLOVENIJE Tekmovanje je potekalo v prostorih Dioklecijanove palače. Brigiti v podporo je bila ekipa, ki so jo sestavljale še dijakinja Teja Prašnikar, mentorica Ana So-tošek in somentorica Mojca Sodin. Mlada cvetličarka je zastopala barve Slovenije med osmimi povabljenimi že preizkušenimi tekmovalci iz Velike Britanije, S svojimi kreacijami je Brigita prepričala in dosegla najvišje število točk ter postala zmagovalka celotnega tekmovanja. Italije in Hrvaške. Vsaka ekipa je morala izdelati več predstavitev. Tako so pripravljali poročni šopek, fantazijsko in namizno dekoracijo. V okviru teme presenečenja so vsi tekmovalci delali z enakimi materiali, in sicer izdelek z naslovom Prek trnja do zvezd in še šopek presenečenja, ki ga je bilo potrebno izdelati pred občinstvom. S svojimi kreacijami je Brigita prepričala in do- -~J*2stišče GRAD VRBOVBC Pííii [ GOSTINSTVO, M J i j .i E-VIul^hi SinIs4ifi cesti I, U3I N.i7-nii Rezervacije m zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajilu, obletnice... fclavm ÍBE Pontdrljrk - CrtrfcJt1 od 10 do J 7 41 t Pimrk: od 10. du J.'. an- ,Vih|nhJ ?: J.(í 11 i/d iHfc Neofcim MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-relax.si Savinjske novicešt. 24, 13. junij 2014 11 Kultura, Oglasi 44. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN PA SE SLIS" Preteklo delo predstavilo enajst pevskih zborov in vokalnih skupin Območna izpostava JSKD Mozirje je v sodelovanju s KD Jurij Mozirje v soboto, 24. maja, pripravila že 44. Območno revijo odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin z naslovom Pa se sliš', na kateri se je predstavilo enajst pevskih zborov in vokalnih skupin Zgornje Savinjske doline. Organizator revije vsako leto prestavi dogajanje v drugo občino doline. Tokrat se je po petih letih prepevanje slišalo iz kulturnega doma v Mozirju. Letošnje srečanje je ponovno združilo preko 200 pevk in pevcev, katerih povprečna starost je od 35 let naprej, medtem ko v družinskem pevskem zboru KD Jurij Mozirje nastopajo tudi mlajši otroci, od šestega leta starosti naprej. Strokovna sodelavka JSKD na območni izpostavi Mozirje Simona Zadravec je povedala, da je namen tovrstnih revij predstavitev preteklega (' ^ S tremi pesmimi so se predstavili družinski pevski zbor KD Jurij Mozirje, moški pevski zbori KD Bočna, KD Mozirje, Zarja, ženska pevska zbora Jutro Radmirje in KD Bočna, mešana pevska zbora KD Nazarje in KD Ljubno ob Savinji, kvartet Štiglic, mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Mozirje ter Mozirski Koledniki, KD Jurij. Letošnje srečanje je ponovno združilo preko 200 pevk in pevcev iz celotne doline. (Foto: Katja Remic Novak) dela, najbolj kakovostnim pa omogoča uvrstitev na regijski oziroma državni nivo: »Letos je strokovna spremljevalka revije Katja Gruber, ki bo podala strokovno mnenje in razvrstila zbore po kvaliteti na regijski oziroma državni nivo. Vedno sta vsaj dva ali več zborov oziroma skupin, ki so predlagani na omenjena nivoja, kjer tudi dosegajo dobre rezultate.« Zadravčeva je pripomnila, da so prireditve z odraslimi pevskimi zbori slabo obiskane in, da še vedno iščejo ključ oziroma čarobno besedo, s katero bi ljudi pritegnili med občinstvo. »Je pa tudi res, da večji je kraj, v katerem poteka revija, več je obiska, medtem ko je število obiskovalcev v manjših krajih res manjše,« je še dodala. Katja Remic Novak REVIJA HARMONIKARSKIH SKUPIN SLOVENIJE Na Slakfestu navdušili tudi Zgornjesavinjčani Pred časom se je na Trški gori odvijala 8. revija harmonikarskih skupin Slovenije. Slakfest, kot so druženje poimenovali, so skupaj z Zavodom za turizem Novo mesto pripravili Turistični zvezi Dolenjske in Bele Krajine ter Center biotehnike in turizma Novo mesto. Letošnja revija je bila rekordna, saj je nastopilo preko 250 harmonikarjev v dvanajstih skupinah iz različnih koncev Slovenije. Med njimi so bili tudi Zgornjesavinjčani - Harmonikarski orkester Primoža Zvira. Zvirovi harmonikarji so se občinstvu predstavili z dvema skladbama, od katerih je bila ena Sla-kova. Program so kljub temu, da srečanje ni imelo tekmovalnega značaja, izvedli odlično in poželi številne pohvale organizatorjev in občinstva. Harmonikarski orkester Primoža Zvira je nastopil med 250 harmonikarji. (Foto: Marija Sukalo) Vodja orkestra Zvir po nastopu ni skrival zadovoljstva, saj so njegovi učenci zaigrali pred več kot 1.500-glavo množico, ki je zaključila 3. pohod po Slakovi poti. Ta dva dogodka sta se dopolnjevala, z njima so namreč organizatorji počastili spomin na legendarnega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je bil v teh krajih doma. Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Zgodovina in narodopisje Godci skrbeli za veselje (5) s* ■ Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z objavo imen viž, ki so jih igrali naši godci. Posebno radi so igrali polko, ki so jo imenovali štufelag. Igrali so tudi polko, ki so jo imenovali fijavka, posebno hitra pa je bila ta ši-sava polka. Davnega leta 1988 sem zbiral podatke med starejšimi znanimi godci. Ugledni godec Jože Brgles je imel seznam viž, ki so bile tod okoli znane in priljubljene. Valčki (bolcarji): Cvetlica, Marin valček, Bistri-čan, Notranjski, Lučki, Stari bolcer, En dan življenja, Pastirčan, Drugi, Lastovka, Kukavca, Mačje trpljenje, Trinkvalček, Venček slovenskih. Polke: Štorgljeva, Lizika, Stara, Štrta, Valenci, Domača, Koroška, Gornjegrajska, Židana mare-la in Karlnova. Med marši (koračnice) je navajal: Vimplaj-pvin (Wien bleibt Wien), Šraml, Holchaker, Vojaški pozdrav, Štefan, Deseti, Nevestin in Altkameraden (avstrijski marš Alte Kammeraden). Lučki citrar Mlačnik - Sabodin je pripovedoval, kako so tam okoli radi plesali treplan. To je bil zelo hiter ples. Napovedali so ga tako, da je godec zapel: »Stara češna oklešena, gora je baba 'be-šena, kdor jo bo uzeu, zagvišno ženo bo dobil.« Ta napev je bil torej napoved plesa treplan. Ples Zibnšrit je godec napovedal z napevom: »Ko sem v šolo hodila, pisat sem se učila, ena, dve, tri, štir' - to so moje pisanke.« Lučani so radi plesali Hudičevo polko, Jaz pa grem (polka), Šoster polko, Špic polko in Drgl'co, pri kateri so na določena takte udarjali z nogo ob tla. Povsod pa so poznali Polštertanc, v okolici Mozirja so ga imenovali Poušterples. Za komade, ki so jih radi igrali v okolici Ljubnega, je imel seznam Maks Orešnik, zelo cenjen godec: Ojstrčan (valček), Koroški bolcer, Herkules (valček), Plesalčica (polka), Bledi mesec (valček), Hardevelen (valček), Ktajčmajster (marš), Snežen (valček) Tirolska (polka), Viminova polka, Čast radosti (valček), Sibanska rožica (polka), Čez hribe in doline (polka), Teče vodica (polka), Žalostna marela (polka), Prvi jutržni valček in Pesem zagorska. Značilno je bilo, da so v okolici Mozirja, posebej še v Šmihelu, igrali razne komade, ki so bili pisani za pihalne sestave. Te so igrali po posluhu, zato so tudi imena skladb popačili. Ta so bila predvsem nemška. Zapisano je, da so Šmihel-čani za svojo godbo leta 1911 kupovali note na Dunaju ali pa v Pragi. Domači godci so skladbe igrali v preprosti izvedbi in so jih tudi po svoje poimenovali. Kot primer navajamo nekaj takih skladb: Fišer is klaine, Vim plaj Vim, Naj fatrland, Mit gut und plut, Turner marš, Dunenval, Hercjohan, Binen-haus in podobno. Iz navedenih popačenk se da sklepati, za katere komade gre. Kot primer navajamo Vim plaj Vin (Wien bleibt Wien, po slovensko: Dunaj ostane Dunaj). DRUŽABNE IGRE Godec Jože Brgles je povedal nekaj takih godčevskih domislic: Ženitev, Kovanje mule, Vedež, Mlatiči, Mlin, Brus, Robot, Frizer, Prodaja rac, Radovednost - ogledalo, Pod de-kno, Vlivanje zvonov, Vštimovanje orgel, Tat in berač, Mrzel večer je, Prišit kozarec in Vojaki. Take prizore so seveda pripravili in izvajali godci. Opozoriti velja še na občevalni jezik godcev. Ta je bil zelo pester in duhovit. Seveda ni manjkalo »mastnih« pripomb, katerim so se svatje radi smejali. Veliko so uporabljali razne skovanke, tudi to je treba ohraniti v spomin na razigrane godce. Zanje so rekli: »Če je vižen, bo že godel. Tudi iz fraj glave (na pamet).« Če so godci kakšno novo pogruntali, so ljudje rekli: »V družbo so prinesli neko novo vižo.« Morda čisto ob robu: če je bil kdo pozabljiv, so rekli, »da je pozabeten«. Narečje je pač bogastvo vsakega jezika. Na raznih prireditvah so godci poskrbeli za prikaz smešnih prizorov. Značilnost teh je bila duhovitost, ne pa žaljivost. Mnoge so bile povezane z vodo. Če so nekoga polili z vodo, so rekli, »da je bil deležen mokrega pozdrava«. Ženitev Godci so tiste ženske ali moške, ki so bili zreli za ženitev, poslali iz sobe. Med tem so iz družbe določili dekleta ali fanta, ki naj bi bil par tistemu, ki je zunaj. Nato so poklicali iskalca zakonskega druga v sobo in ga vprašali, kdo izmed navzočih je njemu namenjen. Če je ugotovil ali ugotovila, so zaigrali poskočno polko, če pa ni ugotovil (a), so ga (njo) poslali iz sobe na ponovno spraševanje. Med tem so skrbno pazili, da ni nihče prišepetaval. Tako so to večkrat ponovili, običajno do trenutka, ko je kdo od tistih, ki so iskali zakonske druge, uganil svojega, pač tistega, ki so ga določili godci. Če pa nekdo ni in ni uganil »svojega«, ga je godec z metlo in raztrganim košem »ven pometel«. Kovanje mule Dva moška so pokrili z odejo, pod njo sta predstavljala mulo, ki so jo godci privedli v sobo, da bi jo kovač podkoval. Kovač je imel razno orodje, ne ravno kovaško, tudi on je sodil med godce. Seveda je imel mojster še vajenca, tega so izbrali med mlajšimi svati, saj poteka igre ni poznal. Vajenec je moral podržati nogo mule, da bi jo mojster lahko koval. Pri tem je mula hudo ritala in otepala z nogami. Marsikaj je ubogi vajenec doživljal, večkrat je padel, preden so mulo podkovali. Lahko si predstavljamo zbadljivke, ki jih je bil vajenec deležen od razpoloženih svatov. Iger je bilo kar veliko in vse so več ali manj zanimive, zato jih bomo še nekaj opisali v prihodnjih nadaljevanjih. Spomin na naše prednike, ki so znali nadomestiti žalost z veseljem, to zasluži. Ljubenski godci leta 1912 med vojaškimi veterani 13 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Nasveti, Organizacije, Oglasi Kaj je funkcionalni trening in kaj ni DAVID ZADRAVEC, športni trener Če ste športni navdušenec ali pa ne, v vsakem primeru ste zelo verjetno že zasledili izraz funkcionalni trening. Sam, sploh v zadnjih dveh letih, opažam zelo pogosto rabo tega izraza v člankih, video posnetkih, reklamah ipd. Izraz je postal popularen in za marsikoga tržno zanimiv, kar je pripeljalo do tega, da se izraz že rahlo pretirano uporablja. Pojavlja se tudi veliko bolj ali manj kompliciranih definicij oziroma razlag, kljub temu pa pojem sploh ni kompliciran. DEFINICIJA FUNKCIONALNEGA TRENINGA Če za začetek pogledamo, kaj je sopomenka besedi »funkcionalnost«, najdemo besedo »uporabnost«. Verjamem, da se je v tem trenutku marsikomu posvetilo, kaj se skriva za pojmom funkcionalni trening. Funkcionalni trening lahko na kratko opišemo kot trening gibov, s katerimi posnemamo in z ustre- zno mišično stimulacijo izboljšujemo določene gibe, ki jih izvajamo v vsakodnevnem življenju ali športu. PRETIRAVANJE Sedaj ko poznamo razlago funkcionalnega treninga, naj razložim, zakaj se po mojem mnenju izraz preveč pogosto uporablja. Izhajam vani funkcionalni trening prav nič funkcionalen za nekega kolesarja. Recimo da se slednji udeleži funkcionalnega treninga v nekem trening centru, ker želi izboljšati vzdržljivost pri kolesarjenju v klanec. Trener v tem centru sestavi trening za, recimo, sedem udeležencev, ki imajo povsem različ- iz dejstva, da je najbolj funkcionalno usmerjen trening tisti, ki ga izvajajo ljudje po poškodbah, saj je ključ do njihovega popolnega okrevanja ponovna vzpostavitev živč-no-mišičnega in skeletnega sistema, da se poškodovani del vrne v uporabno stanje, kot je bilo prej ali celo boljše. Po tej logiki bi lahko tudi fizioterapevti oglaševali svojo dejavnost kot funkcionalni trening. KDAJ FUNKCIONALNI TRENING NI FUNKCIONALEN Naj zdaj na konkretnem primeru razložim, kako ni tako imeno- ne interese in cilje. Trener se odloči za trening po postajah in, recimo, izbere pet postaj, pri čemer se vsaka vaja na posamezni postaji osredotoča na drug del telesa (na primer: dve vaji za zgornji del, dve za spodnji del in eno za jedro telesa). Določi še čas izva- janja, recimo dve minuti, in trening se začne. Mislite, da je tak trening za kolesarja kaj prida funkcionalen? Zelo malo. Če je že morda katera od vaj zanj funkcionalnega značaja, časovni okvir zagotovo ni, saj so kolesarski klanci običajno daljši od dveh minut. NAJBOLJŠA JE CELOSTNA OBRAVNAVA TELESA Iz navedenega primera lahko razberete, da se je najbolje odločiti za tisto vrsto treninga, ki vas navdušuje, motivira in navdaja z željo po še več gibanja in je za vas funkcionalnega oziroma uporabnega značaja. Pri tem ne pozabite na celostno obravnavo telesa. Tekači in kolesarji niste sestavljeni samo iz nog, zato treniranje zgolj samo teka ali kolesarjenja brez vadbe za zgornji del telesa, vsaj z mojega vidika, ni najbolj priporočljiv režim treninga. Narava nas je ustvarila z nogami in rokami, jedrom in glavo in vsak od teh delov ima svojo funkcijo, ki jo je treba redno krepiti. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Razgibano praznovanje visoke obletnice Letos mineva 90 let, od kar je bila na pobudo nekaterih obrtnikov, kmetov in uprave škofovskega ve-leposestva Marijingrad ustanovljena Požarna bramba, predhodnica današnjega Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje. Za idejo so se navdušili številni krajani in že istega leta začeli z gradnjo lastnega gasilskega doma. V počastitev visoke obletnice pripravljajo nazarski gasilci slovesno dogajanje, ki bo potekalo v petek, 20., in v soboto, 21. junija. V petek bo od 17.30. ure dalje sprejem gostov, sponzorjev in krajanov pred gasilskim domom. Ob 18. uri bo slovesna podelitev priznanj in zahval, popestrena s kulturnim programom. Po uradni slovesnosti bo sledila pogostitev in druženje ob glasbi ansambla Zaka' pa ne. V soboto bo sprejem gostov prav tako od 17.30 dalje pred gasilskim domom, kjer bo igrala Godba Zgornje Savinjske doline. Ob 18. uri se bodo zvrstili govori, podelitev priznanj in odlikovanj ter prevzem novega tehnično reševalnega vozila. Po programu bodo pripravili veliko vrtno veselico z bogatim sreče-lovom, za zabavo pa bo tokrat poskrbel ansambel Slovenski zvoki. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Kultura, Organizacije LETNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV OS NAZARJE Z učenci zapela županja Majda Podkrižnik Ubrano petje, sproščenost, presenečenja in vonj po morju so zaznamovali letni koncert pevskih zborov Osnovne šole Nazarje. Na obnovljenem odru kulturnega doma se je z zboro-vodkinjo Katjo Gruber predstavilo kar 108 pevcev mlajšega in starejšega otroškega pevskega zbora, mladinskega zbora, zbora podružnice Šmartno in i-zborčka. Povezovalca programa, ki sta bila iz vrst pevcev, sta spomnila na dejavnosti zborov in zavidanja vredne uspehe v skoraj iztekajočem se šolskem letu, med drugim tudi na uspeh na državnem tekmovanju pevskih zborov v Zagorju. SKLADATELJA MAKOR IN IVAČIČ PREDSTAVILA NASTAJANJE PESMI Bera pesmi izbranih za koncert je bila pestra, od ljudskih, latinskih, popularnih, do pesmi napisanih prav za starejši otroški in mladinski zbor. Po »video povezavi« sta se oglasila skladatelja, ki sta na pobudo Gruberjeve napisala tri pesmi za nazarske pevce. Skladatelja Andrej Makor in Samo Ivačič sta povedala nekaj o nastajanju pesmi. Dve od teh sta zbora premierno, in to zelo uspešno, zapela na tekmovanju v Zagorju. Na letnem koncertu pa so imeli obiskovalci priložnost slišati krstno izvedbo pesmi Nekaj je v zraku. Program so še dodatno popestrili učenci Orffove skupine, za presenečenje pa je poskrbela kar županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Gruberjevi je zaupala svojo željo, da z uspešnimi nazarskimi pevci zapoje pesem Dan ljubezni in nalogo dobro opravila. POSLOVILI SO SE OD PEVCEV DEVETEGA RAZREDA Zborovodkinja za celoletni trud svojih pevcev vedno najde tudi primerno nagrado. Tokrat so se zadnji konec tedna v maju odpravili kar na morje in nam to nakazali že na koncertu s pe- smijo in kopalkami, ki so ob koncu priredilve poletele po odru. Seveda tudi tokrat brez pesmi ni šlo, najprej nastop v Kopru, nato pa morje in zabava. Letni koncert je priložnost, da se zahvalijo in poslovijo od pevcev devetega razreda. Petje v zboru vseh devet let pravijo, da je tek na dolge proge, pa vendar je to dragocena izkušnja in popotnica za življenje. Barbara Rozoničnik Dan ljubezni v izvedbi Majde Podkrižnik in zborov OŠ Nazarje (Foto: Barbara Rozoničnik) GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Četrt stotnije novih višjih gasilcev V organizaciji zgornjesavinjske gasilske zveze (GZ ZSD) je v pomladanskem času potekal tečaj za vodjo skupine. Tečaja, ki je potekal od marca do maja, se je udeležilo 25 gasilcev iz prostovoljni gasilskih društev Radmirje, Nova Štifta, Šmartno ob Dreti, Luče, Okonina in Gru-šovlje. Tečajniki so opravili praktično in teoretično usposabljanje v skladu z učnim programom Gasilske zveze Slovenije. Po uspešno zaključe- nem testiranju so kandidati pridobili čin višji gasilec. S pridobitvijo tega čina imajo tečajniki sedaj izpolnjene pogoje za nadaljnje izobraževanje in pridobivanje činov ali nazivov specialnosti v gasilstvu. Vodja izobraževanj in poveljnik GZ ZSD Slavko Bric je ob tem dejal: »Pogoji za izvedbo tečaja so bili odlični, saj se večina društev v zvezi zaveda, da moramo nuditi kandidatom, ki se udeležujejo tečajev, dobre pogoje za osvajanje novega gasilskega znanja. Kot po večini gasilskih zvez po Sloveniji se tudi v naši soočamo s problemom izvedbe praktičnih vaj tako za tečajnike kakor tudi za ostale operativne gasilce. Prav zato je zelo dobrodošla pobuda na GZS, da bi pričeli z graditvijo regijskih poligonov za izvajanje praktičnih vaj za potrebe gasilcev in tudi drugih služb, ki so vključene v sistem zaščite in reševanja.« Marija Lebar Tečajniki po praktičnem usposabljanju (Fotodokumentacija GZ ZSD) 15 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi RAZSTAVA OB TEDNU GOZDOV Gozdne ekspresije v Muzeju Vrbovec Ob praznovanju tedna gozdov so gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, Savinjsko gozdarsko društvo in Muzej Vrbovec v Nazarjah v slednjem pripravili razstavo slik gozdarja in slikarja prof. dr. Boštjana Koširja. Ta je zbirko slik gozda poimenoval gozdne ekspresije. Slikar je barvne ploskve na platno nanašal z lopatico, kar TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE daje slikam svojstveno podobo. Slike je akademska slikarka Terezija Bastelj opisala kot podobe iz gozda, ki so globlji izraz množice vtisov, ki jih je gozd vsakodnevno puščal v avtorjevo notranjost. »So izraz vsega, kar gozd sploh lahko je; zavetje, mit, spokojnost, moč,« je besede Basteljeve podala mo-deratorka prireditve Alja Žunter. O tem, kaj ji govorijo slike, pa je v svo- Pripravili pestro kulturno dogajanje Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju s številnimi kulturnimi in drugimi društvi ter občinami Zgornje Savinjske doline pripravila Teden ljubiteljske kulture. Pisana kulturna ponudba bo na voljo od 13. do 22. junija, poleg predstav in nastopov pa se bodo zvrstila tudi nekatera simbolna dejanja. Tako bodo v nekaterih občinah sadili sadna drevesa avtohtonih sort, ki so simbol Tedna ljubiteljske kulture. Hkrati gre za ohranjanje biotske pestrosti in kulturne dediščine, pa tudi za delček obnove rastja po žledolomu, ki je prizadel Slovenijo. Teden ljubiteljske kulture poznajo tudi drugod po svetu. Letos bo potekal po vsej naši državi. V več kot 5.000 kulturnih skupinah in društvih sodeluje več kot 100.000 IZJAVA TEDNA Ida Kramer Pustoslemšek, upokojena direktorica Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje: »Že to je neumno, da sem bila dvanajst let direktorica in se ne spomnim vseh ministrov za zdravstvo, ker so se tako pogosto menjali. V vrhu je vse narobe.« (Foto: KRN) odraslih prebivalcev, ki se na različne načine ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Posebnost tokratnega projekta je tudi povabilo, ki ga organizatorji naslavljajo na vse kulturne soustvarjalce in ostale prebivalce, da na okenske police ali pred hiše postavijo različne instrumente, slike, knjige, plesne kostume ... in na ta način po vzoru iz tujine opozorijo na dogajanje. V naši dolini se bo prvi od niza dogodkov odvil ta petek, ko bo v Fa-šunovi hiši srečanje literatov senior-jev. Kot zadnjo si bo mogoče ogledati odprto folklorno vajo v Bočni, ki bo v nedeljo, 22. junija. Vmes bo na različnih prizoriščih v več občinah na voljo pisana bera glasbene in gledališke dejavnosti zgornjesavinj-skih kulturnih ustvarjalcev. Več v Na-povedniku dogodkov. Marija Lebar Moderatorka prireditve Alja Zunter je prebrala besede akademske slikarke Terezije Bastelj, ki je opisala slike prof. dr. Boštjana Koširja. (Foto: Štefka Sem) bil upravičeno odsoten. Za domač- ji refleksiji opisala Seiko Araki Gerl. Razstavo je odprla direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar. Čestitala je zavodu za gozdove ob 20-le-tnici in omenila dobro sodelovanje muzeja in zavoda, saj niso redke razstave, ki jih gozdarji pripravijo v muzejskih prostorih. Na odprtju razstave ni bilo avtorja slik, ki je nost sta poskrbela Jošt in Oskar Roban, ki sta prinesla pozdrave iz Robanovega kota skupaj s citrami. Odigrane skladbe, vezane na tematiko gozda, so obiskovalce navdale z nostalgijo in navdušenjem nad mladima glasbenikoma. Štefka Sem PGD RADMIRJE SEZNAM SPONZORJEV IN DONATORJEV, KI SO OMOGOČILI KONCERT Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje se želi zahvaliti vsem pokroviteljem, donatorjem in seveda vsem obiskovalcem, kateri ste nam pomagali in omogočili, da smo skupaj doživeli prekrasen in nepozaben večer, na dobrodelnem koncertu za gasilce, v Radmirju 7. 6. 2014. Če smo kogarkoli pozabili, se iskreno opravičujemo, ampak vseeno iz srca, vsem iskrena hvala! GENERALNI POKROVITELJ: KLS d.o.o. Ljubno POKROVITELJI, DONATORJI IN VSI, KI SO POMAGALI: Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o., Jure - Prevozi in trgovina v tranzitu s.p., Občina Ljubno, Nadlučnik Dejan s.p., Alojz Selišnik - Melu mizarstvo d.o.o., Miha Slatinšek Agencija MS, Montažne hiše Rihter d.o.o., Slikopleskarstvo Špeh d.o.o., Šport center Prodnik, Združenje SAZAS, Marki transport d.o.o., Cimermanstvo Janez Marija s.p., TGM Janžov-nik Aleš s.p., Gorenje Velenje, PGD Okonina, PGD Gornji Grad, PGD Nazarje, Marko Sampl - G-media, Elektro Ugovšek d.o.o., Elektro usluge Grudnik Marko s.p., Športno društvo Flosar Radmirje, Kulturno društvo Radmirje, Toplica - Društvo podeželskih žena Ljubno. MEDIJSKI POKROVITELJI: Savinjske novice - zgornjesavinjski časopis, VTV - televizija Velenje, Novi tednik - Radio Celje, Amicus - podjetje za oglaševanje, Invarst d.o.o., Gasilska zveza Slovenije. 16 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Kultura, Oglasi CERKEV SV. JURIJA V MOZIRJU Orgelski koncert Glasbene šole Nazarje z gosti iz Velenja V ponedeljek, 26. maja, je župnijska cerkev v Mozirju gostila mlade organiste Glasbene šole Nazarje. Kot sodelujoči so se jim pridružili učenci in dijaki orgel in komorne glasbe GŠ Fran Korun Koželjski Velenje. Program je med zvoki glasbil in sopranistke v celoto povezala mentorica Barbara De Costa, ki poleg Andreje Golež poučuje instrument orgle. Povedala je, da je prvi del koncerta sestavljen iz zvo- bo. V 19. stoletju se je za center orgelske umetnosti uveljavil Pariz, vplivi te orgelske šole segajo vse do danes. V drugem delu so zazveneli zvoki v skladbi Angeli iz cikla Gospodovo rojstvo v francoskem slogu. Profesorici delujeta na obeh omenjenih glasbenih šolah. Ob zvokih orgel so skladbe zazvene-le tudi s pomočjo violine in flavte, v dveh skladbah pa je instrumente dopolnil še vokal v sopranu. V Vsa glasba je prihajala s kora. (Foto: Slavica Tesovnik) kov baroka, ko so orgle doživele enega svojih vrhuncev. Poleg solistične vloge so se uveljavile tudi kot instrument za komorno glas- pnik, Mojca Krančič in violinistka Jerica Korpnik. Mentorica je med drugim izrekla zahvalo župniku Sandiju Korenu, saj so učenci Glasbene šole Nazarje v tem šolskem letu vadili orgle v pričujoči cerkvi. Slavica Tesovnik prvem delu so nastopili »domačini«, drugi del pa je pripadel gostom. Iz Nazarij prihajajo Sebastian Ernst, Tobija Žuntar, Ema Kor- Fakulteta w energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v Magistrski študijski program Energetika . I'. bulu npb nlmmja, redni In nrcdm BmLjJ Iti Doktorski študijski program Energetika I nf or m at i v na d ne va: sreda, 18. junij 2014, ob 16.00 \t Krškem in četrtek, 19. junij 2014, ob 16.00 v Vetenju FAKULTETA ZA ENERGETIKO krSko - velenjc I Savinjske novicešt. 24, 13. junij 2014 17 Šport HALF IRON TRIATLON CELJE-LOGARSKA DOLINA Na tekmi kar 65 tekmovalcev iz štirih držav V Savinjski dolini so nedavno na svoj račun prišli ljubitelji plavanja, kolesarjenja in teka. Športno društvo Slovenc, Občina Solčava, Logarska dolina d.o.o. in Hotel Pesnik so 31. maja in 1. junija pripravili športni vikend. Kar 65 tekmovalcev iz štirih držav je na zadnji majski dan preizkusilo svojo vzdržljivost na 2. Half iron triatlonu Celje-Logarska dolina. Na triatlonu so udeleženci preplavali 1.900 metrov po Šmartin-skem jezeru, nato so se podali na kolo. Trasa, ki je imela 850 metrov višinske razlike, je s Šmartinske-ga jezera vodila proti Žalcu mimo Braslovč do Nazarij. Tu so kolesarji krenili po Zadrečki dolini do Rad-mirja in za tem do Logarske doline. Pred hotelom Plesnik so nadaljeva- Prvi Janez Klančnik (v sredini), drugi Mitja Kit (levo) in tretji Klemen Rojnik na triatlonu v idilični Logarski dolini (Foto: Marija Šukalo) li s tekom. Ta je bil speljan v dveh krogih v skupni dolžini 21 km po obrobju Logarske doline. Prvi, ki je opravil vse preizkušnje, je bil Ja- 2. TREKSTA MALI MARATON LOGARSKA DOLINA IN REKREATIVNI TEK Podbregar zmagal na rekreativnem teku Nedelja Športnega vikenda v Logarski dolini je bila namenjena Bike festivalu in teku. Osrednji dogodek dneva sta bila vsekakor 2. Tre-ksta mali maraton v dolžini 21 kilometrov in rekreativni tek na 8,5 kilometra dolgi progi. Start tekov je bil izpred hotela Plesnik. Trasa je bila speljana po obrobju Logarske doline. Več kot polovica trase je vodila po gozdnih poteh, travi in po makadamskih naravnih poteh, ostalo pa po asfaltu. Višinska razlika v krogu 10,5 km je bila kar 225 m. V teku na 21 kilometrov je zmagal Iztok Podbrežnik in za sabo na drugem in tretjem mestu pustil Dejana Grma in Uroša Kožarja. V teku na 8,5 kilometra je bil absolutno najboljši Lučan Jože Podbregar pred Markom Uršičem na drugem in Urošem Blatnikom na tretjem mestu. Med ženskami je v absolutni kategoriji slavila Mojca Bučar, za njo se je uvrstila Anita Dobrotin-šek, tretja pa je bila Maja Lorenčič. Na obeh progah je bilo opaziti kar nekaj Zgornjesavinjčanov, ki so v svojih kategorijah osvojili odlične rezultate. Med najboljšimi sta bila Roman Čretnik in Marko Gosteč-nik, ki sta v svoji starostni kategori- nez Klančnik (4:32:53), drugi Mitja Kit (4:30:53) in tretji Klemen Rojnik (4:41:14). Med ženskami se je na pr- vo mesto uvrstila Janja Mikec (5:29:27), za njo je skozi cilj pritekla Mojca Mijovic (5:55:40), tretja je bila Gorana Jelic Mrcelic (6:28:30). Prvouvrščeni Klančnik ni skrival zadovoljstva ob svoji uvrstitvi. Poudaril je, da je bilo najtežje plavanje, saj si v vodi popolnoma sam in nič ne slišiš. Kolesarjenje je bil zanj rahel vzpon, ki mu ni delal preglavic, tek pa »rokenrol«, saj je na poti, ki je potekala po gozdnih poteh, pogosto naletel na neraven teren poln korenin. Kljub hudemu vetru, nizkim temperaturam in zahtevni trasi je bilo po mnenju vodje tekmovanja Nina Cokana dogajanje prava paša za oči. Marija Šukalo KOLESARSKI VZPON NA PAVLIČEVO SEDLO Premagali več kot 600 metrov nadmorske višine Športno društvo Slovenc in Logarska dolina d.o.o. sta v sodelovanju s solčavsko občino in Hotelom Plesnik pripravila kolesarki vzpon na Pavličevo sedlo. Z omenjenim dogodkom so organizatorji zaključili Športni vikend v Logarski dolini. Več kot 50 tekmovalcev se je podalo na leteči start s spremljajočim vozilom in 2,5 kilometra dolgo pot od hotela Plesnik do vhoda v dolino. Na štartu so nato pričeli 7,2 kilometra dolg vzpon na Pavličevo sedlo in tako premagali nekaj več kot 600 metrov nadmorske višine. Najhitrejši v moški konkurenci je bil Sevšek Matic (27:27:51), drugi Tilen Glinšek (28:56:04) in tretji Vinko Ladinek (29:35:08). V posebni konkurenci, ki so jo organizatorji poimenovali duatlon, se je sešteval čas malega maratona in vzpona na Pavličevo sedlo. Med moškimi je zmago slavil Iztok Podbrežnik, med ženskami pa je bila najboljša Natalija Nušera, pred Alenko Arh Podbrežnik. Marija Šukalo Lučan Jože Podbregar je postal absolutni zmagovalec rekreativnega teka. (Foto: Marija Šukalo) ji osvojila drugi mesti. Najmlajši tekači pa so se ob spodbudi staršev podali na bistveno krajše proge. Na Bike festivalu so se ljubitelji rekreacije podali s kolesom v Logarsko dolino. Na pot so se podali iz Velenja, Celja, Mozirja in Ljubne-ga. Kolesarjenje ni imelo tekmovalnega značaja. Marija Šukalo Kolesarji so se na Pavličevo sedlo podali v letečem štartu. (Foto: Marija Šukalo) 18 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Organizacije SNEŽNA JAMA Namenu predali informativno tablo in se spomnili pomembnih obletnic V soboto, 31. maja, so pred vhodom v Snežno jamo na Raduhi namenu predali novo informativno tablo, ki bo številnim obiskovalcem te posebnosti postregla s potrebnimi informacijami in opisom naravovarstvenega pomena jame. Prireditev so v sodelovanju pripravili celjska enota Zavoda RS za varstvo narave, Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda in Občina Luče. Z JAMO UPRAVLJA JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB PREBOLD Govorniki so zbrane opomnili na bližajočo se obletnico najdbe te jame, ki je nekaj posebnega ne samo pri nas, temveč tudi širše. Zgodovina jame sega v leto 1939, ko je vhodno zunanjo udornico odkril jamski biolog Egon Pretnar in jo vpisal v kataster slovenskih jam s sedanjim imenom Snežna jama. Nadaljevanje so pod nekaj metrov debelim snegom leta 1981 odkrili in raziskali preboldski jamarji. Od leta 1990, ko z jamo upravlja Ja- Slovesnost ob odkritju table sovpada z dogajanjem v letošnji sezoni, ko člani Jamarskega kluba Črni galeb Prebold praznujejo 45-letnico svojega jamarsko raziskovalnega dela in 25-letnico začetka urejanja Snežne jame za turistične namene. marski klub Črni galeb Prebold, je postala najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Pot po jami je speljana tako, da je ohranjena skorajda prvotna podoba jame. Le prvi del je osvetljen z elektriko, proizvedeno z bencinskim agregatom, večinski del poti si obiskovalci ogledujejo s pomočjo karbidnih svetilk. V jami je poleg večnega ledu in ostalih jamskih tvorb bogato jamsko življe, saj je bilo odkritih več vrst hroščev, nekaterih od njih so endemitski. V nanosih so našli fosile malih sesalcev in rib. VODNIKI RAZKAZALI JAMO Udeleženci odkritja informativne table so se lahko pod vodstvom jamskih vodnikov podali v osrčje Raduhe in si ogledali Snežno jamo, za katero si vsi pristojni prizadevajo, da bi ostala še naprej čim bolj nedotaknjena. Dogajanje so s kulturnim programom popestrili lučki učenci pod vodstvom Jožice Podkrajnik in Andreje Urh. Sodelovala je še pevska skupina iz Šešč. Marija Lebar Informativna tabla bo številnim obiskovalcem Snežne jame postregla s potrebnimi informacijami in opisom naravovarstvenega pomena jame. (Foto: Aneta Šiljar) 4. MRAZEKOV POHOD Mrazekova vnukinja spregovorila o dedku Že četrto leto zapored so se zadnjo soboto v maju v Bočni zbrali pohodniki, ki so se udeležili Mrazekovega pohoda. Le-tega vsako leto organizirajo člani bočke krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB. Lepo vreme je letos privabilo lepo število domačinov in članov iz preostalih borčevskih organizacij z območja Zgornje Savinjske doline, prišli pa so tudi Mrazekovi svojci. Od spomenika borcem v Bočni, kjer sta pozdravne Mrazekova vnukinja je v nagovoru povzela zgodovino Mrazekove družine. (Foto: Jani Tevž) besede spregovorila predsednik bočke krajevne organizacije Ivan Rop in gornjegrajski župan Stanko Ogradi, so se pohodniki podali na pokopališče, kjer so prižgali svečo v spomin na Mrazeka in z minuto molka počastili vse padle v vojni. Do spominske table v Bočkih grabnih se je nato večina pohodnikov odpravila peš, nekateri pa so se do tja odpeljali z gasilskim avtomobilom. Mrazekova vnukinja je v nagovoru povzela zgodovino Mrazekove družine, predsednik območne organizacije Jože Rakun pa je spregovoril o pomenu boja za svobodo v času druge svetovne vojne in o žrtvah vojne. Štefka Sem , - „ - , Ivan Zmavc - Mrazek, v spomin na katerega se vsako leto odvija pohod, je bil prvi partizan v Bočni. Za svobodno domovino je med drugo svetovno vojno dal življenje, prav tako njegov starejši sin Franc, ki je ob smrti štel rosnih 16 pomladi. 19 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Ljudje in dogodki, Šport OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Učenci odpeli in odigrali Mojo Mijo Učenci mozirske osnovne šole so skupaj z mentoricami 29. maja postavili na oder mozir-skega kulturnega doma muzikal z naslovom Moja Mija. Dobre pol ure glasbe, petja in plesa je izžarevalo energijo, ki jo je ob koncu z glasnim aplavzom iz polne dvorane nagradilo navdušeno občinstvo. Osrednje like je odigralo pet učencev. Rdeča nit zgodbe so bile pesmi švedske glasbene skupine ABBA, predvsem uspešnice Mama Mia, seveda prirejene in postavljene v naš prostor. Tako je zgodba potekala v Mozirju in na Mozirski koči. Osrednji lik zgodbe Mija se je srečala s prvo mladostniško zaljubljenostjo, ampak v dva fan- Mija se je srečala s prvo mladostniško zaljubljenostjo, ampak v dva fanta hkrati. (Foto: Benjamin Kanjir) SREČANJE LJUBITELJEV AMERIŠKIH AVTOMOBILOV Vroče pod w v« I žgočim nebom in pod pokrovi motorjev Minulo soboto je grmelo na parkirišču Frenky's puba na Prihovi, kjer se je odvijalo 5. srečanje ljubiteljev ameriških avtomobilov z naslovom Days of thunder, po slovensko Dnevi grmenja. Prizorišče so preplavili številni ameriški starodobniki, novejši avtomobili, avtodomi, prikolice in motorji. Novost letošnjega srečanja je bilo merjenje izpušnih plinov in izbor tistega z najslabšim rezultatom. Kot vsako leto, je tudi letos organizacijo prevzel Avto-moto klub Filand iz Mozirja. Reportaža z dogodka sledi v naslednji številki Savinjskih novic. Katja Remic Novak Pomena življenja ni treba iskati v naših uspehih, ampak prej v tem, kar želimo do- ta hkrati. Skozi kolaž dogodkov so se nato kristalizirala njena čustva. Smešne peripetije so zabavale obiskovalce. Pevske nastope sta spremljala solista na klavirju in frajtonarici. Vmes so se vrstili plesni vložki in ubrane pesmi iz grl članov mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Lijana Blagovič. Pod koreografijo se je podpisala Mojca Štancar, pod režijo pa poleg Blagovičeve še Urška Kočevar. Dolge ure vaj ob mladostni razposajenosti in obilici talentov, ki jih premorejo nastopajoči, gotovo niso bile pretežke. Nasprotno, ob tem so se zabavali in v igri zelo uživali. Benjamin Kanjir osnovna Šola ljubno ob savinji Ponovno uspešni na področju prometa 23. državno tekmovanje Kaj veš o prometu je potekalo 31. maja na Brezovici pri Ljubljani. Nanj sta se uvrstila tudi dva učenca z Ljubnega ob Savinji, osmošolec Klemen Budna in šesto-šolec Matic Černivšek. Samo tekmovanje je sestavljeno iz teoretičnega dela o poznavanju cestno-prometnih predpisov, ki poteka preko spletnega portala, spre-tnostne vožnje na poligonu in praktične vožnje v prometu. Vsi kolesarji tekmujejo v isti kategoriji, pogoj pa je, da ima tekmovalec opravljen kolesarski izpit, je star vsaj enajst let in obiskuje osnovno šolo. Naša tekmovalca sta bila več kot odlična, saj je bil Matic med najmlajšimi in je med 60 tekmovalci osvojil 26. mesto, Klemen pa je bil odličen drugi in je le zaradi ene majhne napake zgrešil naziv državnega prvaka. Marija Ermenc STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zmaga Trogarju Člani Strelskega društva Gornji Grad so v nedeljo organizirali drugo tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov v tej sezoni. Tomaž Trogar je nastreljal 77 krogov in s tem zmagal, Ivko Poličnik se je s krogom manj uvrstil na drugo mesto, Boris Purnat pa še s krogom manj na tretje. V točkovanju za družinskega prvaka 2014 ni sprememb, tako še vedno vodi Peter Bezovšek (343 točk), drugi je Ivko Poličnik (292) in tretji Darko Presečnik (284). PB seči. Gibran Kahlil Gibran Matic Černivšek in Klemen Budna po razglasitvi rezultatov 20 Savinjske novice št. 23, 6. junij 2014 I Šport, Organizacije VLADO JANKO IZ MOZIRJA Že tretjič na 100-kilometrskem teku v Passatoru Mozirjan Vlado Janko se udeležuje tekaških preizkušenj širom Slovenije in izven njenih meja. Konec prejšnjega meseca je tako že tretjič pretekel 100-kilometrsko razdaljo v italijanskem Passatoru. S prijatelji so se za udeležbo na tej dolgi tekaški preizkušnji odločili, ko so odtekli letošnji prvi Istrski maraton. Na preizkušnjo se je podalo preko 2.500 tekačev iz celega sveta, med njimi tudi nekaj Slovencev. Obveznost sodelujočih je, da ciljno črto pretečejo v dvajsetih urah. Vlado se je STRELSKI KLUB MENINA Klubska tekma s pištolo ali revolverjem Prvi teden v juniju so se na klubskem tekmovanju v streljanju s pištolo ali revolverjem na 25 metrov pomerili člani Strelskega kluba Menina iz Gornjega Grada. Na strelišču v Zagradišču so se med prvo trojico v streljanju s pištolo uvrstili Peter Kodrun, Dominik Sem in Jože Grudnik. V streljanju z revolverjem pa so najboljše rezultate dosegli Marjan Hanžekovič, Marjan Lešnik in Primož Kopušar. ŠS Vlado Janko je skozi ciljno črto pritekel v štirinajstih urah. (Foto: Benjamin Kanjir) odlično počutil na startu, enako tudi celotno razdaljo. Imel je občutek, da še nikoli ni tekel tako brez težav in lahkotno. Edino težavico je imel na dobrih treh četrtinah, ko je začutil rahle bolečine v nogah, a ga to ni oviralo, da ne bi tekel naprej. Pazil je le na stojnicah, saj odtlej ni užival ničesar drugega kot samo še vodo. Skozi ciljno črto je pritekel v štirinajstih urah. S tem je dosegel svoj najboljši čas na tem tekmovanju in se uvrstil na mesto takoj za tisoč izmed 1.650, kolikor jih je zmoglo razdaljo. Po tem teku Vlado Janko pravi, da še ni rekel zadnje besede in da bo v Italiji še tekel. Zdaj pa so njegove misli že na sobotnem Malem maratonu Mozirja. Benjamin Kanjir KOLESARSTVO Vzpon na Golte V soboto, 21. junija, bo potekal Vzpon na Golte, letos prvikrat pod okriljem Kolesarskega društva Alpe iz Kamnika, sicer organizatorja Maratona Alpe. Start bo ob 10. uri pred upravnim centrom v Mozirju. Vzpon bo štel za državno prvenstvo med amaterji, kljub temu pa se tekme lahko udeležijo vsi rekreativni kolesarji, tudi kolesarji brez klubov in licenc. Po svoji zahtevnosti prekaša celo vzpone na Vršič, Roglo in Krvavec, v preteklosti pa so se z njim spopadli tudi nekateri največji kolesarji svetovnega formata. Golte so leta 2011 gostile cilj kraljevske etape Dirke po Sloveniji, na dirki pa so takrat nastopili Vincenzo Nibali, zmagovalec dirke po Italiji 2013 in dirke po Španiji 2010, Carlos Sastre, zmagovalec dirke po Franciji 2008, in Juan Jose Cobo, zmagovalec dirke po Španiji 2011. Štefka Sem POHOD V MATKOV SKAF Škaf letos globok kot le redkokdaj Prva nedelja v juniju je že leta rezervirana za pohod v Matkov škaf, edinstveno naravno znamenitost, katerega organizira solčavsko planinsko društvo. Po besedah predsednika društva Žiga Prepadnika je škaf letos globok 18 metrov, kar je posledica obilice snega v Matkovem kotu. Ker škaf že kar nekaj let ni bil tako globok, je privabil še več pohodnikov, planincev in tudi alpini- stov, ki so se spuščali vanj. Pot do njega je bila še delno zasnežena, zato je bil užitek za poho-dnike še toliko večji, saj so bile te dni v dolini temperature že prav poletne. Med drugim se je do Matkovega škafa povzpela tudi kopica italijanskih turistov iz Trsta, ki so bivali v Logarski dolini. To pa ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bili to seniorji, ki so bili ob osvojitvi cilja pohoda navdušeni, še bolj pa nad škafom oziroma skrivnostim narave. Za vse udeležence pohoda je bila odprta koča, kjer so se lahko okrepčali in odžejali, predvsem pa rekli besedo ali dve o čudoviti poti, lepem če-veljcu, ki rase ob njej, ter seveda globini edinstvenega naravnega pojava, Matkovega škafa. Štefka Sem Ker škaf že kar nekaj let ni bil tako globok, je letos privabil še več pohodnikov, planincev in tudi alpinistov, ki so se spuščali vanj. (Foto: Žiga Prepadnik) 21 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 I Šport ROKOMET NA MIVKI Nazarčankam uspela uvrstitev na državno prvenstvo V Mozirju, na igriščih za odbojko na mivki, je na prvo junijsko soboto potekal kvalifikacijski turnir za uvrstitev na državno prvenstvo v rokometu na mivki. Udeležilo se ga je pet ženskih in štiri moške ekipe iz vse Slovenije, preboj na zaključni turnir, ki bo 20. in 21. junija v Čatežu, pa so si prislužile prve tri ekipe iz vsake kategorije. Na zaključni turnir so se med moškimi ekipami uvrstili Sedem malih jagrov, Mešani in Pomurje, med ženskami pa članice RK Mivka, ŽRK Veplas in RK Nazarje, ki so si s tem izborile pot do morebitnega državnega naslova. Podoben kvalifikacijski turnir, kot ta v Mozirju, ki so ga organizirali člani ŠD Mozirje, sekcije za odbojko na mivki, je bil pred tednom dni v Ajdovščini. Nosilci prvih treh mest od tam se bodo na zaključnem turnirju za naslova državnih prvakov pomerili z mozirskimi zmagovalci. Rokomet na mivki se igra po prilagojenih pravilih. Igrišče je manjše, manj je igralcev, drugačno je tudi štetje golov. Atraktivne zadetke namreč lahko sodnika nagradita z dvema točkama. Igra se na dva polčasa po deset minut, na koncu prvega pa se rezultat zbriše in drugi polčas začne zopet od začetka. Zmagovalec vsakega polčasa dobi točko, dve iz obeh polčasov pa pomenita zmago. V primeru neodločenega rezultata se izvajajo prosti streli. Zavoljo mehke podlage so bile akcije na vroči mozirski mivki še bolj atraktivne kot pri običajnem ro- Nazarske rokometašice so si z nastopom v Mozirju izborile pot do morebitnega državnega naslova. (Foto: Benjamin Kanjir) kometu, saj se igralcem ni bilo po- ša, kar je vratarjem povzročalo še trebno bati udarcev ob padcih. Žo- več skrbi. ga je bistveno mehkejša in manj- Benjamin Kanjir GRASSKI DAN V NOVI ŠTIFTI Z novimi vaditelji bo promocija smučanja na travi lažja Smučarski klub Nova Štifta je na smučišču Slapnik organiziral tečaj smučanja na travi in predstavitev opreme. V goste so povabili proizvajalca smuči Martina Stepaneka s Češke, ki je tečaj tudi vodil. Tečajniki so ob zaključku prejeli licenco za vaditelja smuča- nja na travi. Dogodka se je udeležil predstavnik Smučarske zveze Slovenije Janez Dekleva, ki je na zvezi zadolžen za promocijo smučanja na travi. Dva izmed tečajnikov se bosta udeležila tekmovanja na Češkem. Stepanek je bil zelo zadovoljen z Tečajniki so ob zaključku tečaja smučanja na travi prejeli licenco za vaditelja. Tretji z leve je proizvajalec smuči in vodja tečaja Martin Stepanek. (Fotodokumentacija SK Nova Štifta) izvedbo tečaja in smučarskim terenom, medtem ko je Dekleva omenil, da je cilj zveze, da izšola nekaj inštruktorjev smučanja na travi, ki bi le-to potem poučevali, zveza pa bi skrbela za promocijo športa. Smučanje na travi je v Evropi mlad šport, smučišče Slapnik pa je edino v Sloveniji, kjer je smučanje na travi možno. Smučišče je v letošnjem letu pridobilo naziv FIS grasski smučišče, kar pomeni, da lahko organizira FIS tekmovanja. V okviru občinskega praznika bo v soboto, 28. junija, v Novi Štifti možnost smučanja na travi za vse, ki jih ta šport zanima. Štefka Sem PETI MALI MARATON MOZIRJA TRKA NA VRATA Prijavljenih že okoli šeststo tekačev Jutri bo v Mozirju ponovno potekala množična tekaška manifestacija. Člani Športnega društva Mozirje bodo organizirali že peti Mali maraton Mozirja, ki bo potekal po ustaljenem redu in trasah. Udeleženci, do ponedeljka, ko to pišemo, jih je bilo nekaj manj kot šeststo, se bodo podali na tri različne dolžine prog. Družinski tek v dolžini dobrih šest km, rekreacijski tek na 11 km in mali maraton, kar je po- lovica klasičnega, torej 21 km. Start bo na parkirišču pred Mozirskim gajem, kjer bo tudi cilj. Zmagovalca v ženski in moški kategoriji bosta tudi letos prejela častni napis ob gredici sredi Mozirskega gaja. Start teka bo ob 18. uri. Uro prej bodo svoj tek odtekli najmlajši, ki se bodo od vhoda v Mozirski gaj do cilja na parkirišču pomerili na Bimbo teku. Benjamin Kanjir 22 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • UKRADEN AVTOMAT ZA PIVO Nazarje: 2. junija so policisti prejeli obvestilo občana, da je neznani storilec v industrijski coni v Nazarjah na škodo podjetja, ki je v teh prostorih, v času vikenda razmetal stvari, ki so jih imeli na dvorišču. Ukradel je aparat za točenje piva. Po zaključku predstavitve družbe je neznani storilec neovirano pristopil do prostora, kjer sta se nahajala avtomata za točenje piva z jeklenkama, od koder je vzel in si prilastil avtomat z jeklenko CO2. Materialna škoda znaša okoli 2.000 evrov. • POZABLJEN OTROŠKI VOZIČEK Nazarje: 2. junija je na policijo poklicala občanka in povedala, da se v športni dvorani Nazarje že dva tedna nahaja otroški športni voziček modre barve. Policisti so predmet prevzeli, lastnik pa ga z dokazilom o lastništvu lahko prevzame pri njih. • VNEL SE JE LES Ljubno ob Savinji: 3. junija je zagorelo na žagi v bližini bencinskega servisa na Ljubnem. Pri večlistnati krožni žagi se je vnel les, zaradi česar je prišlo do požara v silosu za žagovino, zgorel pa je tudi del ostrešja. Tuja krivda je bila izključena, nastala je materialna škoda v višini okoli 2.000 evrov. • NESREČA PRI DELU V GOZDU Ter: 3. junija so bili s strani reševalne postaje mozirski policisti obveščeni o delovni nesreči v gozdu v Teru. Poškodoval se je sekač, ki je opravljal čiščenje gozda po žledolomu. S cepinom je poskušal spustiti deblo smreke, ob tem mu je cepin zdrsnil, nakar je padel po pobočju. Pri tem je dobil poškodbo desnega komolca in vratu. Poškodovani je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. • NASILNEŽI POŠKODOVALI OBČANA IN NJEGOV AVTO Ljubno ob Savinji: 5. junija se je na policijski postaji v Mozirju zglasil občan in podal prijavo za kaznivo dejanje nasilništva in kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Občana so tri osebe 1. junija med 1. in 2. uro zjutraj preteple pred lokalom na Ljubnem ob Savinji, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč v zdravstveni postaji v Mozirju in bolnišnici Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel lahke telesne poškodbe. Poškodovali so mu tudi osebni avtomobil. Opravljen je bil ogled vozila, zoper storilce pa bo napisana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • OB MOTORNO ŽAGO Lepa Njiva: 5. junija je na policijo poklical občan in povedal, da mu je bila izpod nadstrešnice pri hiši v Lepi Njivi ukradena motorna žaga, stara eno leto. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila. • PLANINKO OBŠLA SLABOST Logarska dolina: 7. junija ob 9.30 uri je na poti na Okrešelj planinko obšla slabost. Reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije so jo prenesli do reševalnega vozila, kjer so zanjo poskrbeli reševalci nujne medicinske pomoči mozirske zdravstvene postaje. • S CESTE ZDRVEL V JAREK Robanov kot: 9. junija zjutraj je 44-letni voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti na regionalni cesti izven naselja Robanov kot zapeljal z vozišča v strugo. Pri tem je utrpel hude telesne poškodbe in bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Vozilo je uničeno. Gasilci PGD Nazarje so poškodovancu nudili prvo pomoč in ga imobi-lizirali. Odklopili so akumulator, izvlekli vozilo na cestišče ter počistili razlite motorne tekočine. Zaradi povzročitve prometne nesreče bo vozniku izdan plačilni nalog. (Fotodokumentacija: PGD Nazarje Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznino, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Marije LAZNIK iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu 13.9.1928 - 3.6.2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, g. župniku, pogrebcem, pevcem, govorniku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter jo ohranili v lepem spominu. Žaluj'oči vsi nj'eni Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 23 Za razvedrilo Cvetke ENO PO DOMAČE Na otvoritvi Pažetovega mostu so se takole glasbeno usklajevali glavni akterji dogodka. Dirigentsko palico je imel v rokah ljubenski župan Franjo Naraločnik (desno), minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je željno pričakoval, da bodo zapeli kakšno udarniško, župnik Martin Pušenjak (v sredini) je upal na adventno, medtem ko podžupanja Anka Rakun ni imela posebnih glasbenih želja, da se le poje. Harmonikarji so se kar poskrili, saj niso ujeli skupnega ritma levih, desnih in sredinskih. Je pa bila menda »detonacija« uspešna, a je rezultat žal ostal skrit obiskovalcem. Možno je, da so vadili za priljubljeno oddajo Znan obraz ima svoj glas. NIČ VEČ NA HLADNO Podjetje Biomasa je v zadnjem času speljalo velik projekt daljinskega ogrevanja v zaporih Dob. Povpraševanje po odsluževanju kazni se je v trenutku povečalo, saj po novem rek, da gredo zaporniki na hladno, ne velja več, odslej hodijo na toplo. Verjetno sta se o tem pogovarjala direktor podjetja Rok Suhodol-nik (levo) in Franci Podbrežnik - Solčavski. Je pa moderatorski maček Solčavski menda Suhodolniku ponudil tudi usluge za BBC Nazarje. Veselje mu je upadlo, ko je izvedel, da bi lahko imel v Biomasi-nem biomasnem centru opravka le s staro žago, ne govorništvom. NALILI SO SI ČISTEGA VINA Strokovnjak na področju inovacij Andrej Pompe, direktor Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik, in direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič (od leve) so si pred dnevi v Nazarjah pustili naliti čistega vina. Rade volje so nazdravili s penino, ki je imela zaradi številnih nagrajenih inovacij v naši regiji sladek priokus. 24 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Križanka, Oglasi Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 13. junij Napovednik dogodkov ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Regijsko srečanje literatov seniorjev - V zavetju besede ob 19.00. Dom kulture Nazarje Otvoritev razstave izdelkov ročnodelskega krožka Vrba Sobota, 14. junij ob 8.00. Izpred OŠ Rečica ob Savinji Pohod po mejah občine Rečica ob Savinji ob 9.00. Izpred OŠ Rečica ob Savinji Pohod na Kuglo ob 14.00. Športno igrišče v Nazarjah Nogometni turnir za pokal KS Nazarje ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Iz Roda v rod in predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne ob 18.00. Mozirje 5. Mali maraton Mozirja ob 19.00. Pobrežje Odprtje športnega igrišča ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Orgelski koncert Ane Glušič z gosti ob 20.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Kresn' ga - večer s stand-up komiki ob 20.00. Pred Domom kulture Velenje Slovenska popevka pod magnolijami Nedelja, 15. junij ob 15.00. Dvorec Lešje, Homec Z ljudsko pesmijo skozi preteklost Torek, 17. junij ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Slavnostna seja občinskega sveta občine Rečica ob Savinji s podelitvijo priznanj Sreda, 18. junij ob 9.30. Pri Caslnovem čebelnjaku v Poljanah Prikaz čebelarskih del Četrtek, 19. junij ob 10.00. Športni park Mozirje Pričetek turnirja v odbojki na mivki Oaza Mozirje Open Petek, 20. junij ob 17.30. Gasilski dom Nazarje Prireditev in družabno druženje ob praznovanju 90-letnice PGD Nazarje z ansamblom Zaka' pa ne MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV -POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044. Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji. ◊ GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek, ... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar. Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg, cena od 1,5 do 1,7 EUR; gsm 031/832-520. Prašiče najboljše mesne pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam bika čb pasme, starega 1 teden; tel. št. 584-52-61. Prodam bikca, starega 7 dni, je čb + ls; tel. št. 58-35-239. Prodam 4 bike, težke od 130 do 170 kg; gsm 031/855-186. Teličko križanko, staro 10 dni, prodam; gsm 041/230-067. prodam bikca limuzin, težkega 160 kg; gsm 051/256-986. Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 041/269-989. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in bikce, mesni tip, nad 100 kg; gsm ko za med »logar« na 4 až sate; gsm 041/665-178. Prodam nizko tlačni bojler, 10 l, star 1 leto, ugodno; tel. št. 041/324-352 ali 58-34-029. Laminat castelo ac4 class 32, 8 mm. Zapakiran, z računom, ugodno prodam; gsm 031/459-574. VOZILA - PRODAM Traktor mf 3080, 100 km, l. 1992, 6 cilinderski motor, čelna hidravlika, 45 km/h, prodam; gsm 051/626-627. Prodam nissan murano 3,5 V6 avto-matik, l. 2005, pogon 4x4, bencin + plin; gsm 041/638-768. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, univerzal ali štore; gsm 051/203-387. OSEBNI STIKI Če si brez otrok, stara do 45 let in si želiš večne ljubezni mi odpiši; gsm 031/807-376. Iščem osamljeno gospo, ki živi sama v hiši, ob pomoči in da ji krajšam čas (53-letna), morda kasnejše dedovanje; gsm 070/225-238. NEPREMIČNINE Oddam sobe v najem; gsm 041/280005. V okolici Nazarij v najem oddam dvosobno stanovanje; gsm 041/416809. Oddam v LJ sobo s souporabo kuhinje in kopalnice; gsm 031/711-739. V Varpoljah oddam opremljeno garsonjero; gsm 041/416-809. Ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. Ljubno, Radmirje, Okonina, Šentjanž, njivo, travnik, lahko delno zaraščen, kupim; gsm 070/22-44-30. Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Nazarje za leto 2014, objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si, objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za pridobitev sredstev za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav v letu 2014 Prosilci, ki izpolnjujejo pogoje v objavljenem razpisu, lahko vloge oddajo do vključno 4.7.2014. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » RAZPIS MČN 2014 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Županja Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l.r. ŽIVALI - KUPIM 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam RF motorno ali ročno točil- 26 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Oglasi Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 27 JSL MOBTEL MOZIRJE ____ Na trgu 51 {ob gostilni Prpek} tel./faks: 03 583 4295, GSM: 051 30 30 03 Delovni čast I pot).-pet.: 8.00 -19.00; sob.: 8.00 -13.00 PDIT0LA5ČE HI PflqQAJM.EC POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENIJE ZA STORITVE M OBIT E L, SiOL IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE DELITE USPEHE ^ 2 NOVIMI PAKETI MQ8ITEL NEOMEJENI IZBOR IZ AKCIJSKE PONUDBE MOBITELOV: uudjskaceru ii J «fanta* Samsung GalaiyCera lUitKaaiii ■■.i uliioo* 24 x Samsung adlfa« mx23€* rm "ftMtïJMlpiri MÇGQQfr rtflkt^fl W»pfflSAr iW wivH-.taW-.-i-'ir.k. lït P0U Ais^û tfifja rfp «h&Wfej* DQfiuU&mç maiJWÎ HSpo* W tfii*, tWtifr/itaflrçfij pftfflf îfpûûW iffSCcm Šmarno" y D. PIANINK\ HOtl m ■ . ' . Vsak dan vabljeni na kosila z izborom različnih jedi. Vnail lastni slaSiičarni sprejemamo naročila is torte in pecivo. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, rojstne dneve, sveta obhajila in birme. HÛTÏL PUflflKAd.Djr. pi*. ?, l|lir>l ji, s«r Tçi.: Of SÎ; q.ï-55, C.jm; ojl 3JJ ji/ È tnali Inlût3lpl>nlnka.rir1 ivvjïv.hûtdpurlnki.ii Nudimo: Malice, nedeljsko kosila, jedi po naročilu, tortice, hotelske nastanitve.