Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. junija 2018 - Leto XXVIII, št. 25 stran 2 Predlagam vam, da smo samozavestni … »Da bi mladi živeli v svobodni Evropi« stran 3 Cug je biu nageu stran 6 Te sem še bejo kak ladjen stran 8 2 Turbo smo na klin obejsili – ka pa mozgé? Na Vogrskom so mlajši 15. juniuša šli naslejdnje v šaulo, ranč tak so porabski šaularge tö te na klin obejsili turbo. Bar tak so starejši pravli, ka so oni turbo na klin obejsili, gnešnji mlajši bole taško v kaut smeknejo pa go do septembra ranč ne poglednejo. Vej so pa počitnice, tak pa leko počivajo taška pa knjige pa mlašeče glavé tö. Svoj čas smo vleti mi tö njali šaulske knjige počivati, dapa za nas se je toga ipa začnila »šaula v naravi«, Vaugri tomi pravijo »erdei iskola«. Pa nej samo zatok, ka smo rejsan dosta lejtali v naravi (po mezevaj, v gauški), brali smo djagode, marlinščice, kopiščice pa vse, ka je za gesti bilau, liki zato tö, ka so nas doma redno notraprijali delat. Krave smo pasli, senau sišili, žetvo delali ... Vseposedik smo tam bili, pomagali smo, kak pa kelko smo znali. Gda smo mali bili, menje, kak smo rasli, vsigdar več. Dostavse smo se navčili v tej » domanji šauli«, dapa ka je najbole važno, navčili smo se poštüvati delo. Mimogrede (mellékesen) smo se pa navčili slovenski gučati, vej smo pa vsigdar bili med starejšimi, steri so tistoga ipa ešče trno žmano znali pripovejdati pa njim ešče nej napamet prišlo, ka bi se med sebov slovenski pogučavali, mlajšom bi pa vogrski gunčali. Kak se tau gnesden godi. Gnesden nejga več nej časa, nej prilik pa nej volé pripovejdati, tak se mlajši več po tej »normalni« pauti ne navčijo slovensko rejč, zatok njim pa nidi med letom priliko šaula, vleta pa Slovenija (šaulsko ministrstvo), stero za nji organizira pa plača jezikovne počitnice. Kak dobro kaže že ime toga tabo- Ob dnevu državnosti v Monoštru Predlagam vam, da smo samozavestni … »Predlagam vam, da smo sa- nija demokratična, napredna mozavestni, mi skupaj zna- in tudi gospodarsko uspešna mo narediti, da bo življenje država. »Imamo gospodarsko boljše,« je poudaril v svojem rast, ki je med najvišjimi v nagovoru mag. Dejan Židan, Evropski uniji,« je povedal in podpredsednik slovenske vla- dodal, da ima Slovenija kot drde, ki opravlja tekoče posle, in žava izjemno visoke ambicije. minister za kmetijstvo, gozdar- »Mi verjamemo, da imamo stvo in prehrano R Slovenije, na monoštrskem sprejemu ob dnevu državnosti, ki ga je priredil 15. junija generalni konzulat. Dogodka ob slovenskem državnem prazniku v 27. letu neodvisne Slovenije so se med drugim udeležili Metka Lajnšček, pooblaščena ministrica veleposlaništva R Slovenije v Budimpešti, generalni konzul Mag. Dejan Židan, podpredsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, na proslavi v Monoštru Madžarske v Lendavi dr. Gyula Földes, sloven- vse kapacitete, vse znanje, vse ska zagovornica v madžarskem potrebne ljudi, da pridemo parlamentu Erika Köleš Kiss, v skupino desetih najboljših predesednik Državne slovenske držav v svetu, ne samo po ra, ka se mlajši gezik včijo med tejm, ka počivajo. (Mi smo slovensko rejč v vüje pa mozgé dobili med delom.) Gnešnji mlajši vse majo, maurdje, sunce, programe … Na tej počitnicaj tejlo leko počiva, samo mozgé morajo delati, bi morali delati. Mozgé vleta tö ne smejmo vcejlak na klin obejsiti. Nej mlajši pa nej školnicke pa lerance, vej pa mlajše brezi nji ne moremo v tabore (na počitnice) poslati. Istina, ka se od leta do leta bole težko najdejo pedagogi, steri bi šli z njimi v tabore ali na kolonije. (Ništrni programi se zavolo toga morajo odpovedati, mlajši bi eške bili, samo spremljevalcov nega.) Nej tak dugo nazaj sem preštejla v vogrski novinaj, ka nauvi minister za človeške vire (EMMI) premišlava o tom, ka bi za dva kedna podugšo šaulsko leto. Istina, ka zadnja dva kedna bi se mlajši več nej včili v šaulski stolicaj, bole bi bili v taboraj ali kolonijaj pa v šauli v naravi. Tam de že šlau brezi turb, dapa brezi školnikov pa leranc nej. Dapa pozabimo zdaj dugšo šaulsko leto, če bau, de tak samo drugo leto. Naj baujo letošnje počitnice duge pa pune užitkov! Marijana Sukič Nazdravila sta tudi minister in generalni konzul samouprave Martin Ropoš, vodja vladnega urada monoštrskega okraja István Orbán, župan mestne občine Monošter Gábor Huszár, nekateri porabski in gorički župani, predstavniki slovenskih organizacij in inštitucij ter medijev z obeh strani meje. Slavnostni govornik Dejan Židan je ugotavljal, da je Slove- gospodarstvu, temveč tudi po blaginji ljudi.« Podčrtal je pomembnost dejstva, da je Slovenija del Evroske unije, na kar je ponosna. Izrazil je zaskrbljenost zaradi dogodkov v svetu, saj je med potjo v Monošter slišal novico o Trumpovih novih carinah proti Kitajski in obratno. »Očitno svet, kjer smo imeli sodelovanje kot Porabje, 21. junija 2018 najvišjo vrednoto, svet, kjer smo razumeli zaveznike kot zaveznike, svet, kjer smo se vsi skupaj borili, da je vsem bolje ... ta svet počasi izginja. Zato je še bolj potrebno, da se zavedamo, da EU daje vsem nam velike prednosti. Premalokrat se zavedamo, kako velika prednost je, če imaš brezcarinski trg, ki je velik 500 milijonov ljudi. Premalokrat se zavedamo, kako zelo pomembno je, da smo bolj varni, da ni več vojn. Premalokrat se zavedamo, da skupaj lažje dosežemo višje standarde življenja, kakor bi vsak posamezno. Zato verjamem, da je naš skupni cilj, da naredimo Evropsko unijo še bolj čvrsto, še bolj demokratično, kjer lepše in bolje živimo.« Na koncu svojega govora je izpostavil pomembnost manjšinskih skupnosti, slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji, »ki nas združujeta. To pamentne države in pametne nacije morajo razumeti kot prednost. Saj vsaka možnost, da bolje sodelujemo, je možnost, ki prinaša blaginjo za vse«. Generalni konzul R Slovenije v Monoštru dr. Boris Jesih je izpostavil potrebo po gospodarskem razvoju območja. Kot je rekel, z uresničevanjem osnovnih manjšinskih (narodnostnih) pravic smo lahko kar zadovoljni, potrebno je razvijati gospodarstvo, da bi ljudje bolje živeli tudi zaradi tega, ker so Slovenci, da slovenski starši ne bi vpisovali svojih otrok k nemščini zaradi bodoče službe. Kot dober primer je omenil Prekmurje, kjer si obe državi prizadevata in vlagata, da bi tamkajšnji ljudje, med njimi pripadniki madžarske skupnosti, bolje živeli. Nato so prisotni ob zvokih prekmurskega melosa glasbene skupine iz Beltinec nazdravili in s tem počastili praznik samostojne države Slovenije. Marijana Sukič 3 »Da bi mladi živeli v svobodni Evropi« »Ko sem si v preteklem letu ogledala kratek film, ki je nastal v sklopu čezmejnega projekta, sem si mislila, da je enkraten in neponovljiv. Danes vem, da temu ni tako,« je 14. junija zjutraj pred polno gledališko dvorano monoštrskih srednješolcev povedala ravnateljica Gimnazije Mihálya Vörösmartyja Éva Balogh. Štirje učenci ustanove so namreč tudi letos sodelovali v projektu, katerega vodilni partner je bila TV AS iz Murske Sobote, podprla pa sta ga tudi Evropski parlament in Mestna občina Murska Sobota. V projektu je sodelovalo pet srednjih šol, in sicer ob monoštrski gimnaziji še Gimnazija Murska Sobota, Ekonomska šola Murska Sobota, Druga gimnazija Varaždin in Višja gimnazija Bad mladih svet stoji« velja. »S tovrstnimi projekti poskušamo mladim pokazati, kaj pomeni Ustvarjalci filma (z desne): novinar in režiser Marjan Maučec, dijaki gimnazije Ádám Szukics Regina Labritz, Zsófia Sturm in Kristóf Császár, vodja projekta Simon Balažic in sodelavka generalnega konzulata Brigitta Soós Evropa, kaj pomeni Evropska unija. Naš svet, v katerem živimo, ni samoumeven. Še tride- Gledališko dvorano v Monoštru so napolnili dijaki gimnazije Radkersburg. »To je pet šol in z vsake šole pet udeležencev, če prištejemo mentorja. V Sloveniji je petka najboljša ocena, in tudi v zastavi Evropske unije imajo rumene zvezde pet krakov. Zaradi vsega tega smo projekt in filme poimenovali ’Zvezda ima pet krakov’. Dijaki so dobro sodelovali, zato si zaslužijo najboljšo oceno, petico,« nam je razložil direktor vodilnega partnerja TV AS Simon Balažic in dodal: »Srednješolci so v pravih letih, da jih začnejo zanimati vprašanja Evropske unije. So že toliko odrasli, da lahko informacije, ki jih dobijo, tudi na ustrezen način predelajo.« Balažic je poudaril, da rek »na ske televizijske hiše. »Prav je, da so sodelujoči spoznali oddaljeni svet v Bruslju,« je pristavil režiser filma, novinar Marjan Maučec. »Mnogi pravzaprav ne vedo, kaj ljudje tam počnejo, zato smo jim te institucije približali. Zdi pa se mi, da so dobili nekaj odgovorov na vprašanja, ki so danes aktualna.« Režiser Maučec meni, da je bila železna zavesa dobro izhodišče za tokratni film. »Tukajšnji ljudje so jo zelo občutili, pripeljali pa smo zgodbo vse do danes: kakšne zavese ali žice se postavljajo, kako naj bi živeli. Izkušnja naših prednikov pa nam bo pomagala, ko se bomo v prihodnje odločali o Evropi,« Sogovornik dijakov je bil tudi direktor Radia Monošter Francek Mukič, ki se v svojih romanih ukvarja prav z obdobjem železne zavese set let nazaj je bila tu železna zavesa, nismo mogli prehajati meja, kot je to danes. Na te stvari je treba opozoriti in se seveda v prihodnosti boriti zanje,« je še dodal direktor pomur- je poudaril pomurski novinar. Film se začne s prizorom učne ure slovenskega jezika, pri kateri se profesorica in mentorica Irena Libritz Fasching s svojimi dijaki pogovarja o evropskih vred- notah. Regina Labritz, Zsófia Sturm, Ádám Szukics in Kristóf Császár se odločijo, da omenjene vrednote globlje raziščejo, zato se z gimnazije napotijo v Slovenski dom. Razprava med njimi vseskozi poteka v slovenščini, na plan pa pridejo pojmi, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija ali enakost. Razmišljanje dijakov prekinjajo prizori o železni zavesi, o kateri lahko iz pripovedovanj dveh domačinov z obeh strani meje izvejo več v graničarskem muzeju v Števanovcih. O življenju ob meji spregovorita tudi radijski novinar in zgodovinar, prav tako z dajnem telesu preostane gimnazijcem še dovolj časa, da se potepajo po središču belgijskega glavnega mesta, ob slovesu pa so izrečene še želje, »da bi mladi živeli v svobodni Evropi«, ki naj ostane tudi »luštna«. Film je bil vseskozi opremljen z madžarskimi podnapisi in požel velik aplavz med prisotnimi monoštrskimi gimnazijci. V kratkem zaključnem pogovoru se je direktor Simon Balažic zahvalil voditeljem srednješolske ustanove in generalnemu konzulu RS dr. Borisu Jesihu za vztrajno podporo pri izvedbi projekta. Režiser Marjan Maučec je še opozoril, da je zgodovina Prizor iz filma: prikaz nekdanje železne zavese v graničarskem muzeju v Števanovcih ene in druge strani meje. Dijaki v dokumentarno-igranem filmu dokaj prepričljivo igrajo svoje vloge, tudi slovenske stavke izgovarjajo lepo. Kmalu jih najdemo pri slovenski sveti maši v eni od porabskih cerkva, kjer lahko prisluhnejo razmišljanjem o vlogi verskega življenja in ljudskih pesmi pri ohranjanju slovenske materinščine. Izrečene so tudi besede o pomenu jezikovne raznolikosti. Največja avantura pa je vsekakor nekajdnevni obisk v Evropskem parlamentu v Bruslju, in sicer v družbi vseh sodelujočih dijakov s petih partnerskih šol. Tudi tukaj lahko monoštrski raziskovalci prisluhnejo razglabljanjem o evropskih vrednotah, vprašanja v madžarskem in slovenskem jeziku postavljajo evropskima poslancema iz obeh sosednjih držav. Po obisku pri zakono- Porabje, 21. junija 2018 učiteljica življenja, zato naj ne bi pozabljali na svoje izkušnje iz preteklosti. Eden od dijakov Kristóf Császár je povedal, da je s kolegi sedaj prvič videl zmontirani film, in je bilo lepo videti, kako se je v pol ure strnilo delo več mesecev. Obenem je izrazil veselje, da je lahko ob prestolnici Evrope spoznal tudi zanimive ljudi v obmejnem prostoru. Pred monoštrskim dogodkom so se odvijale že tri premiere: dve v Murski Soboti in ena v avstrijski Radgoni, na vrsti pa je bila še predstavitev v hrvaškem Varaždinu. Do konca junija bo vseh pet filmov na ogled na spletni strani TV AS, in sicer s tekmovalnim namenom: sodelujoči dijaki pri najboljšem filmu - ki si ga bo ogledalo največ obiskovalcev prejmejo praktične nagrade. -dmfoto: S. Eöry 4 Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji PREKMURJE Ikea Vlada je na predlog gospodarskoga ministrstva s penezi podprla dvej prekmurski firmi. Medicop, soboška firma, stera se spravla s proizvodnjo medicinske opreme, de za nauvo investicijo, stera je vsevküper vredna osem milijonov evrov, od rosaga dobila 900 gezero evrov pomoči. Ške več de jih dobila firma Ocean Orchids iz Dobrovnika. Oni do za naložbo, stere vrednost je 9,3 milijona evrov, daubili dva milijona evrov regionalne državne pomoči. Sploj zanimivi je drügi projekt. Tau je nauvi logistični center v velikosti 35 gezero kvadratnih metrov, steroga de firma Ocean Orchids v Dobrovniki gorpostavila pauleg obstoječih proizvodnih in razstavnih prostorov, s širitvijo na vzhod in sever. Z njim do leko zdrüžili svojo lastno dejavnost gojenja in hrambe orhidej in zelenih rastlin in tau svoje delo povezali s storitvami hranjenja in odavanjom rastlin drügih proizvajalcev, tak kak do stele stranke in poslovni partneri. Zbaukšana ponudba de nauva dodana vrednost, stera de firmi omogaučila obstoj in razvoj v njihovi panogi. Zanimivo je, ka je prekmurska firma s tau svojo logistično dejavnostjo prišla v »poseu« z znano bautoško verigo Ikea. V nauvom tali firme do leko meli neka stau gezero različnih rastlin, stere do vküper s svojimi orhidejami pošilali v Ikeine baute daleč naokauli. Po rečaj Romana Ferenčaka, soustanovitela in direktora firme Ocean Orchids, so projekt aktivno pripravlali zadnja tri leta. V primerjavi z njihovo konkurenco iz Nizozemske so meli velko prednost v geografski legi in tau je opazila tüdi Ikea. V Dobrovniki brodijo, ka do, če de šlo vse po plani, projekt zgotovili konec leta 2019. Firma, stera ma zdaj 37 zaposlenih, pa naj bi s cajtom zaposlila ške 40 nauvih delavcov. Silva Eöry ŽELIJO NAJTI SKUPNI JEZIK Z DOMAČINI Inštitut za slovensko narodopisje (ISN) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je nosilec bilateralnega raziskovalnega projekta z naslovom Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja. Vodja projekta na slovenski strani dr. Jurij Fikfak je v okviru srečanja raziskovalcev z obeh strani meje (bilo je v Murski Soboti) pojasnil, da je projekt zasnovan predvsem kot sodelovalna in primerjalna čezmejna raziskava o vlogi ustanovljenih zavarovanih območij, Krajinskega parka Goričko na slovenski in Narodnega parka Őrség na madžarski strani meje. »Gre za izzive medsebojnega sodelovanja, tudi med raziskovalci in obema parkoma, ter za vprašanje trajnostnega razvoja,« je še poudaril Fikfak in dodal, da poleg ISN v projektu (traja od 1. junija 2017 do 31. maja 2020) sodelujejo še: Filozofska fakulteta v Ljubljani, Madžarska akademija znanosti in etnološki oddelek Univerze v Szegedu. Gre za široko zastavljeno interdisciplinarno družboslovno in naravoslovno raziskavo. »Obe skupini bosta raziskali pomen obeh parkov. Poudarek je na štirih vsebinskih področjih. Prva je etnografsko historična analiza območja. Vse raziskave do zdaj so bile namreč etnocentrične, usmerjene samo na Slovence ali samo na Madžare. Mi želimo pokazati, kako je potekala dinamika medsebojnih odnosov in kakšno je to sobivanje, tudi v luči obeh narodnosti, slovenske v Porabju in madžarske v Prekmurju, danes,« je razložil Fikfak in dodal, da je težišče raziskovanja namenjeno meji, njenemu spreminjanju in vplivu teh sprememb na prebivalstvo, demografsko in socialno podobo krajine. S tem je povezano tudi drugo raziskovalno področje, etnografska analiza kultur- slovenski strani sodeluje še okrog 100 študentov: »Prva skupina se je ukvarjala z Raziskovalci iz Slovenije in Madžarske so sestankovali v Murski Soboti ne in naravne dediščine. Gre za dediščino, na katero se je »pozabilo«, in dediščino, ki je aktualna in za katero že veljajo določeni režimi njene rabe, znane so tudi prakse in načini njene rabe (kmetijstvo, obrti). Raziskava naj bi dala odgovor tudi na vprašanje, kdo so ključni družbeni akterji na obmejnem območju, ki bi lahko spodbujali stike in metodologijo, zdaj se jih je trideset lotilo vprašanja divjega lova, tretja skupina študentov pa bo naslednje leto pomagala pripraviti razstavo. Izdelali bomo tudi film, ki bo pokazal razmerja med gradom pri Gadu na Goričkem in njegovimi obiskovalci.« Raziskovalce zanima tudi, kaj evropski in nacionalni pro- Dr. Jurij Fikfak István Szentirmai sodelovanje na zaščitenih območjih. To je tretje področje, četrto pa je namenjeno analizi dinamike odnosov med obrobjem in središči: »Če omenjeno izhodišče jemljemo dobesedno, bo raziskava dala odgovor o vzrokih marginalizacije obrobja v odnosu do centra države. Odkriti želimo, kje so možnosti za sodelovanje in kje viri konflikta.« Poleg osmih raziskovalcev na jekti omogočajo ljudem, ki živijo na območju obeh parkov. »Med drugim nas tako zanima, če so bile v okviru nekega projekta urejene markacije, kaj se je z njimi zgodilo pet let po tistem, ko projekta več ni. Zanima nas tudi dinamika znotraj Goričkega, kako vpliva na njegovo delovanje to, da na njegovem območju deluje kar enajst občin,« je še dejal Fikfak in napovedal, da bodo Porabje, 21. junija 2018 pri svojem delu še posebej pozorni na določene stvari, »eno od njih je tudi bučno olje, produkt, ki predstavlja to regijo.« István Szentirmai iz Narodnega parka Őrség je pojasnil, da je za njihovo upravo ta projekt zelo pomemben tudi zato, ker poskušajo preko njega navezati boljše odnose s prebivalci, ki živijo na območju parka: »Naša želja je, da bi ta projekt prispeval predvsem k temu, da bi nas in naše ukrepe ljudje, domačini, bolje razumeli, kot so nas doslej. Do zdaj je bilo velikokrat tako, da ljudje na upravo parka niso gledali pozitivno. To bi želeli vsekakor spremeniti, saj smo mnenja, da imamo podobne interese kot domačini, samo skupni jezik moramo najti.« Madžarski raziskovalci se bodo v raziskavah poglobili tudi v raziskovanje odnosa med človekom in naravo. Tako bodo podrobneje popisali imena rastlin in cvetic, tudi žuželk in metuljev. Posvetili se bodo tudi ljudem, ki niso domačini, pa so prišli živet na območje Narodnega parka Őrség. Gre tako za turiste kot tiste, ki imajo svoje počitniške hiše ali pa so prišleki, ki so se tu stalno naselili. Med slednjimi so tudi predstavniki parka. Tudi direktorica javnega zavoda KP Goričko Stanka Dešnik upa, da se bo s to raziskavo razširilo obzorje ljudi do tega prostora: »Etno-botanična raziskava, ki jo bodo naredili kolegi iz Madžarske, bo dala še dodatno širino. Pogovarjamo se tudi, kako bi naših 80 imetnikov kolektivne blagovne znamke KP Goričko bolj animirali k sodelovanju in povezali v neko trdnejšo mrežo. Vsekakor bomo z zanimanjem prebrali to, kar bodo ugotovili raziskovalci.« Silva Eöry 5 Postali so polnopravni člani katoliške cerkve Srečanje narodnostnih vernikov V okviru dvojezične svete maše, ki jo je daroval škof sombotelske škofije dr. János Székely, so na začetku junija birmanci seniške župnije prejeli zakrament svete birme. Pri maši v slovenskem in madžarskem jeziku je škof opozoril mlade, da je največji človekov zaklad vera, ki nam pomaga prebroditi težave. V času, ko postanemo krščansko »polnoletni«, moramo ponosno izpovedati našo vero in »tiho« prisluhniti božjim besedam. Po izpovedi vere je potrditev v veri prejelo kot darilo svetega Duha 24 mladih Porabcev in Porabk, ki jih je škof mazilil s sveto krizmo. Mašo so zaključili s skupnim petjem vatikanske himne. Na pobudo škofa sombotelske škofije dr. Jánosa Székelya so 9. junija 2018 prvič organizirali srečanje vernikov, pripadnikov raznih narodnosti, ki živijo na območju škofije. Srečanje je gostil kraj Vaskeresztes (Grossdorf), ob nemških in hrvaških vernikih so se ga udeležili tudi Porabski Slovenci. Pri sveti maši je sodeloval tudi Cerkveni pevski zbor Zveze Slovencev iz Števanovcev. Romanja in srečanja sta se udeležila tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Birmanci s škofom in domačim župnikom pred gornjeseniško cerkvijo Pri sveti maši je prošnje v slovenskem jeziku prebirala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss Sveto mašo je daroval škof János Székely, somaševali so Vili Hribernik, Dejan Horvat in Tibor Tóth Člani cerkvenega pevskega zbora ZSM iz Števanovec, ki je sodeloval pri maši Birmanci so se zahvalili domačemu župniku Tiborju Tóthu Tekom dneva so predali tudi športni objekt, ki ga je blagoslovil škof dr. János Székely; ob otvoritvi je spregovoril član predsedstva ZSM dr. Károly Gadányi L.R.Horváth Porabje, 21. junija 2018 F. Sütő ŽELEZNA ŽUPANIJA Nej vseedno, kakšna drejva sadimo Kmično drejvdje je bola toplo kak tisto, stero je bola blejde, zavolo tauga bola sagrejva zemlau. Zavolo tauga je sploj nej vseedno, kakšna drejva mo sadili. Na Vogrskom je leta 2016 več kak 2,59 miliona hektarov gošče bilau, tau je 150 djezero hektarov več, kak je leta 2000 bilau. S tauga je največ akacije, hrastov, bükvi, pa te pride bor, steri na 121 djezero hektaraj raste, najvekšo površino borov v Železni županiji mamo. Francozi so vöpokazali, ka zavolo tauga, ka pri njij pa v Evropi so namesto listnatoga drejvdja iglavce posadili, se je temperatura za 0,12 stopinja zdignila. Zavolo tauga, ka so se iglavci posadili, tau fejst vpliva na tau tü, kak se zemla pari. Pri nas v Železnoj županiji, najbola v Porabji, se je v časi Marije Terezije sploj dosta djeličov posadilo, zato ka tau drejvdje je velko vrejdnost melo, zavolo tauga, ka s tauga lesa so rame zidali pa streje delali. Eden čas so lopau rasli, dapa gnesden se že vidi, ka tau drejvdje je nej na tau nadmorsko višino valaun, zato je pa zdaj zavolo lobadarov morajo vse vösekati. Te beteg bola visiko, kama so djeliči valaun, se sploj ne najde. Kak v Evropi tak v Železnoj županiji so listnate gošké fejst male gratale. Tau, ka se vrejmen tak fejst spreminjava, je fejst zapleteno, ka zaka pa ka vse vpliva na tau. Dapa tau je gvüšno, ka drejvdja tü vpliva na tau. Najbola pa tau, ka pomalek že pulonje gaušk se vözosejka. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Toča, debela kot jabolko Neurje, ki se je v petek, 8.junija, razbesnelo v južnem in vzhodnem delu države, je z močnim dežjem, vetrom in točo povzročilo ogromno težav in škode. Veter je odkrival strehe in podiral drevesa, meteorna voda je zalivala objekte. Toča, debela kot jabolko, je pustošila v mestu Črnomelj in številnih okoliških naseljih. Po oceni županje občine Črnomelj Mojce Čemas Stjepanovič in štaba civilne zaščite Občine Črnomelj je bilo poškodovanih več kot 400 različnih objektov. Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je dan po neurju obiskal Črnomelj in obljubil, da bo vlada v najkrajšem mogočem času zagotovila pomoč lokalnim skupnostim. Občina Črnomelj škodo ocenjuje na tri milijone evrov. Cerar se je najprej zahvalil gasilcem, civilni zaščiti in vsem drugim, ki so priskočili na pomoč. Kot je dejal, bo vlada takoj prihodnje dni zagotovo obravnavala to zadevo in se seznanila s posledicami in škodo, ki jo je povzročila vremenska ujma. Dogovorili se bodo tudi, kako finančno in drugače pomagati, a pred tem potrebujejo oceno škode, da bodo lahko sprejeli ustrezne ukrepe. Vodstvo močno prizadetega otroškega vrtca Čardak je starše, ki imajo možnost varstva svojih otrok kje drugje, zaprosilo, naj ti prihodnje dni oziroma do sanacije poškodovanega vrtca ostanejo doma. Za preostale otroke bodo začasno uredili novi del vrtca in del otrok začasno nastanili drugje. Neurje s točo je najprej zajelo območje od Črnomlja do Novega mesta, nato pa v večernih urah še vzhodno Slovenijo, vse od Posavja prek Kozjanskega in Podravja do Prlekije in Prekmurja. Na območju vzhodne Slovenije in severne Hrvaške so na ta dan našteli več kot 28.000 udarov strel. Lea Nuhanović iz Murske Sobote Cug je biu nageu »Ges sam rojena Sobočanka, tak po mami Mariji kak po oči Štefani. Oba sta bila, kak pravimo mi, griviva (praviva) Sobočanca. Bila sta skrbliviva stariša, na žalost niti enoga nega več med nami. Mam skor osem lejt starejšoga brata Srečkoja, s sterim sva dosta lejpoga medicinska sestra, stera de skrbela za brigadire. Ges sam te prejk mladinske organizacije tau delo dobila.« Dva meseca sta brž minila, sploj te, gda je z brigado Slobodan Princip-Seljo iz kraja Hadžići iz Bosne in Hercegovine v Prekmurje prišo Nero: »On je biu komandant eno pajdašico šla v Hadžiće, tau bi v špitali delala.« Takšo delo je blüzi Sarajeva, na obisk, »tak, je zahtevalo svoj davek. Lea je že ka sam si leko naglednola kak neka cajta na bolniškon dopusti, pa ka. Te je on ške gnauk v So- vej pa ma od zdigavanja betežnih boto prišo, tretjič pa smo se že lidi skvardjeno hrbtenico. za gostüvanje začnili zgučava- Vsi znamo, ka se je 1992. leta v ti. Cug je biu nageu. Julija sva Bosni in Hercegovini začnila večse spoznala, 26. decembra, na letna bojna. Tej let se tüdi Nuhaštevanovo, sva se v Murski Soboti zdavala. Moj mauž pravi, gda se špajsa, ka je on te ške nika nej razmeu slovenski in zatau ne vala tau, ka sva se ženila.« Lei in Neroji sta se v zakoni naraudila dva sina, Nino in Blaž: »Po gostüvanji sva malo meMala Lea v maminom naročji; na kejpi je pauleg očo in brata ške stara nje kak pau leta mati Ema živela v Bosni, skauz dala. Čiglij mava velko té brigade. Prva je tak bilou, vej pa sam ges razliko, sva trno povezaniva ka sam ges šla mimo njega, pa ške furt nej mela in tau ške gnesden,« je o svojom mi je on par takši rejči povedo, slüžbe, on pa jo Lea in Nero Nuhanović sta se oženila pou leta po tistom, kak sta se spoznala žitki začnola pripovejdati Lea Nu- stere so za mene kak kulturno je tam meu. Gda hanović, rojena Merklin, stera se Slovenko nej bile lepe. Meni se je on delo v Sloveniji daubo, novićovi ne spominjajo radi. Furt rada spominja tüdi svojih osnov- je tau njegovo obnašanje nej sva prišla v Soboto živet. Ges so v straji bili, kak je z Nerojovo nošolskih lejt: »Oba z bratom vidlo. Te pa se je zgaudilo, ka sam te nej včasi šla delat, vej žlato. Hvala baugi so jih neka sva odila na prvo soboško šau- so ga zobgé začnili boleti in pa sam malo po tistom rodila uspeli pripelati v Soboto, tak ka lo. Tista lejta so bila lejpa lejta, sam ga mogla k zobari pelati. prvoga sina, tri leta za njim pa je biu njihov ram pribežališče na žalost so brž taminoula. S Šla sva peški, skauz park do ške drügoga. Gda sta šla oba v za bosanske begunce: »Njegova tistimi, steri so ostali v Soboti, zdravstvenoga douma in sva šaulo, sam si delo začnila is- mama in brat sta prišla živet k se ške kaj vidimo, z drügimi so- se začnila pogučavati. Po tis- kati. Na centri za socialno delo nam in sta tü ostala štiri leta. Oča šolci pa samo tü in tam. Vsakši je nej steu oditi od doma, nej je dé po svoji pauti in si išče svojo vörvo, ka obstajajo tak hüdobsrečo.« ni lidge, tak ka ške gnesden ne Zanimivo je tüdi tau, kak je Lea vemo, ka se je te z njin zgaudilo. svojo srečo, svojoga moža, spozNega cajta je v našom rami paunala. V Jugoslaviji je bila takša leg nas domanjih živelo ške 25 navada, ka so mladi vleti odili lüdi.« po cejlom rosagi na mladinske Zakonski par Nuhanović gnesden delovne akcije. Ena takši je bila večkrat na leto dé v Hadžiće, gé akcija Goričko, stera je lani prosta si mali ram zazidala: »Radislavila 30 lejt svojoga začetka. va sva tam, vej pa so tau dobri Prva leta so mladi brigadiri živeli in preprausti lidge, podobni v Gornji Petrovcaj (v šauli), sledPrekmurcom. Nemajo dosta, kar pa so na Goričko odili delat, ali tisto, ka majo, dajo iz srca Sinouva Nino (levo) in Blaž živeli pa so v soboškom dijaškom radi. Radiva sva tüdi doma v daumi. In tü je 1987. leta Lea Prekmurji, sploj zdaj, ka sva spoznala svojoga Nermina ali tom, ka so njemi zaub vösküb- je biu en program, nega in po- pred kratkim postanila dedek Neroja, kak ga vsi zovejo: »Tau je nili, me je pito, če se večer leko mauč na daumi. Tau je poma- in babica. Najstarejši sin Nino bilou eno leto po tistom, ka sam dobiva na eni pijači. In tak se uč starejšim, steri nemrejo več in njegova Vanja sta nas razvese vözašaulala za medicinsko je začnila najina romanca.« sami za sebe skrbeti, neškejo selila z vnükico Najo.« sestro in sam v soboški špitalaj Gda je bilo konec meseca julija pa titi v dom. Tau sam rada Silva Eöry ške zadnje strokovne vižge na- so bosanski brigadiri mogli titi delala, vej pa se tak leko bole Kejpi: osebni arhiv pravila. Na akciji se je iskala domau. Lea je malo po tistom z posvetiš enomi človeki, kak če Lee Nuhanović Porabje, 21. junija 2018 7 Podelitev nagrad najboljšim učencem Murska Sobota O JOŽEFU KLEKLU st., VODITELJU SLOVENSKE KRAJINE V Pokrajinski in študijski knjižnici je odprta manjša razstava o Jožefu Kleklu st., (1874, Krajina – 1948, Murska Sobota) katoliškem duhovniku (posvečen je bil v Sombotelu), uredniku, nabožnem piscu in politiku. Dr. Klaudija Sedar je pogosto omenjanega katoliškega izobraženca predstavila na panojih in v vitrinah ter ob otvoritvi izpostavila pomen ustanovitve več publikacij, denimo Koledarja srca Jezušovoga, Marijiega lista in Narodnostni pedagoški šolski center je 12. junija priredil proslavo ob svečani podelitvi diplom in nagrad učencem, pripadnikom narodnosti, ki so se v šolskem letu 2017/18 udeležili državnih tekmovanj. Proslavo so priredili v veliki dvorani vladnega urada županije Pest. Tekmovanja so bila razpisana v znanju narodnostne materinščine in spoznavanja lastnega naroda, udeležili so se jih učenci osmih manjšin, sodelovalo je več kot tisoč učencev. Med nagrajenimi učenci je bilo pet porabskih učencev, dva iz Gimnazije Mihálya Vörösmartyja iz Monoštra (Dóra Doszpot in Jakab Áron Soós), ena iz Doš Jožefa Košiča na Gornjem Seniku (Eliza Nagy) in dve iz DOŠ Števanovci (Rita Rebeka Takács in Bernadett Kósik). Porabskim nagrajencem je posebej čestitala slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss in jim izročila darilne pakete. Proslave se je udeležil tudi predsednik DSS Martin Ropoš. F. Sütő Uspehi tekaške družine Borbély v Sloveniji Razstavo o voditelju Slovenske krajine, Jožefu Kleklu, st., je pripravila Klaudija Sedar ob 70. obletnici njegove smrti; z razstavo začenja Pokrajinska in študijska knjižnica niz dogodkov, posvečenih 100-letnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu drugih. Najbolj znane so Novine, ki so izhajale od leta 1913 do leta 1941. V tem časopisu so objavljali različni avtorji, med njimi tudi pisatelj Miško Kranjec. Jožef Klekl starejši je bil tudi poslanec Slovenske ljudske stranke v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vedno je nastopal kot duhovnik, ki se je zavzemal za ohranitev slovenstva v Slovenski krajini in hkrati vestno izpolnjeval duhovniško poslanstvo. Kako ustvarjalno je bilo življenje Jožefa Klekla st., nam kaže izjemno bogata biografija, ki jo je sestavil nedavno umrli mag. Franc Kuzmič. S proučevanjem življenja in dela Jožefa Klekla st. sta se ukvarjala tudi škofa dr. Jožef Smej in aktualni soboški škof dr. Peter Štumpf, ki je o njem doktoriral in izdal samostojno knjigo. Z razstavo ob 70. obletnici smrti Jožefa Klekla st. začenja Pokrajinska in študijska knjižnica praznovanja ob 100-letnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu, ki bo prihodnje leto. Tekst in foto: E. Ružič V Rogaševcih so 2. junija priredili tekmovanje pod imenom 15. Rogašovski tek, ki se ga je iz Madžarske udeležila le družina Borbély iz Monoštra. Trasa glavnega teka je bila 6600 metrov dolga, z dvema vzpetinama, ki sta tekačem delali težave. Tudi huda vročina je izčrpala tekmovalce. Sándor Borbély, ml., je kljub temu osvojil absolutno drugo mesto s časom 24,54. Tudi ostali člani družine so bili uspešni, njegov mlajši brat Attila Borbély je v kategoriji moških do 20 let končal na prvem mestu, prav tako je mama Judit Borbély Wekker zmagala v svoji kategoriji (ženske od 50 do 59 let). Oče Sándor Borbély, st., je osvojil www.radiomonoster.hu prvo mesto med moškimi nad 60 let. Porabje, 21. junija 2018 ... DO MADŽARSKE Brezdomci ne bi smeli bivati na javnih mestih Stranka FIDESZ je zaprosila vlado, naj se v ustavo (temeljni zakon Madžarske) zapiše prepoved bivanja brezdomcev na javnih mestih. Parlamentarni poslanec vladne stranke István Bajkai je o tem govoril na tiskovni konferenci in izpostavil, da bi prepoved veljala predvsem za brezdomce, ki pravzaprav živijo na javnih mestih (v parkih, pod mostovi, na postajah metroja itd). Tako bivanje ogroža javni red in tudi iz zdravstvenega vidika je lahko nevarno, je poudaril poslanec in dodal, da vlada in občine zagotavljajo zanje dovolj prostora v zavetiščih za brezdomce. Na drugi strani je opozoril na program vlade na področju javnega zaposlovanja, ki po njegovem daje možnost, da si ljudje, ki so se znašli v težkem položaju, uredijo življenje. Problem brezdomcev je najbolj pereč v Budimpešti, ki je po mnenju poslanca ne le dom vseh njegovih prebivalcev, temveč duhovno, kulturno, politično in gospodarsko središče širše regije. Madžarski sladoledarji nezadovoljni Madžarski sladoledarji so nezadovoljni, saj, kot pravi predsednik njihove stanovske organizacije, jim konkurenco delajo predvsem albanski slaščičarji, ki jih je vse več po državi, predvsem v Budimpešti. Madžarski slaščičarji pravijo, da lahko prodajajo albanski kolegi prevelike kepice po nizki ceni zaradi tega, ker pri sladoledu uporabljajo preveč dodatkov. Madžarska stanovska organizacija pravi, da se dela dober sladoled iz mleka, sladkorja, rumenjakov, sladke smetane in vsebuje najmanj 30 odstotkov sadja, še boljše je, če 50 odstotkov. Albanski sladoledi – tako madžarski slaščičarji – vsebujejo največkrat vodo, sladkor, razne arome in živilska barvila. Po facebooku so se širile tudi novice, da so lahko ti dodatki škodljivi zdravju, toda stokovnjak je to zavrnil, češ da zdravja ne ogrožajo, poslabšajo pa kvaliteto sladoleda. 8 Te sem še bejo kak ladjen Pišta Domiter v Števanovci živejo v ednom lejpom malom rami. Na dvorišči je stüdenec na cevi, ka je gnesden že fejst rejdko. Ovak se Mijalini zovejo kak vsi tisti, steri na tistom tali vesi živejo. Tau ne vejm, če so tej od brga dobili menje ali brejg je daubo od njij, dapa te brejg se tü tak zove ka Mijalin brejg. Starejšo lüstvo dostakrat, če se je žaurgalo ali kaj bolelo, je tau prajlo, vej Mijalin brejg vövzeme bolezen. Tau so pa zato prajli, ka je tam cejntor (pokopališče), kama se iz trej vasi pokapajo. - Pišta bači, vi ste se töj, v tau rami naraudili, gde zdaj živete? »Töj sem se naraudo pa töj sem gorraso pa še gnesden v tau rami živem. Enga brata sem emo pa dvej sestre, edna je že mlada mrla, drüga na Gorejnjom Seniki žive. Gda sem dja mali bejo, te je drüdji svejt bejo kak zdaj, te smo nej bili tak prebrani, tau smo djeli, ka je bilau, če je bilau. Stariške so doma delali pa samo telko so vsigdar meli, ka so pripauvali ali skrmili.« - Steroga leta ste vi rojeni? »Dja sem se leta 1933 naraudo, zdaj sem že osemdesetpet lejt star.« - Kak se nazaj spomnite na drügo svetovno bojno? »Dobro se nazaj spomnim, te sem dja že več kak deset lejt star bejo. Gnauk sem najšo eden granat v travi, dja sem tejsti cvek vöpotegno pa sem ga talüčo, kak so mena tau drüdji pripovejdali. Samo baja je tau bejla, ka nej zavolé daleč. Gda je dünilo, potistim me je eden falat zaodo ranč više srca, dapa zato je nej bilau nevarno, samo pod kaužo se mi je nutrazvrto.« - Srečali ste se s sodaki? »Kak bi se pa nej srečo z njimi, gda so se v našom rama kaupali, zato ka tej Rusi so tak višivi bilej, ka vse so vreli. Več dnevov je trbelo, dočas so se leko vöskaupali z grint. Telko ji je bilau, ka je te brejg vse puni bejo, kama koli si gledo, leta betežen grato, v Sombosamo Ruse si vido pa konje.« teli iz špitala so ga vödali, ka - Zaka ste enga nej domau nega že pomaganja. Gda je gnali? »Koma je trbelo konja, ka bi delo z njim, gda je nej bilau polaganja, zato ka so Rusi vse odpelali, še srečo smo meli, ka lejpa sprtolejt bila pa smo rano leko krave pasli. Krave smo tü nej smeli domau gnati, zato ka smo nej vedli, če kakšni beteg majo.« - Tau ste vidli, gda so v Varaši na cug bombe Pišta Domiter, po domanje Mijalini iz Števanovec lüčali? »Mi smo pod orejom sejdli pa domau prejšo, nej mogo odti, smo tau gledali, kak se maši- tak smo ga nosili. Juniuša so ni (letala) nosijo ta pa nazaj, ga domau pripelali pa te audapa gnauk je enga dünilo, gustuša je tak kak malo dejte, pa eden golaubiš je nad nas začno znauva odti. Potejn so dolapočo. Vej smo se mi brž te še oča tresti lejt žejvali, isti- »Zavolo tauga je oča nej emo penzijo, mati je tü samo zato mejla, ka dja sem go nagoučo, aj pri zadrugi nutraplačöjva, zato ka oča je nej sto. Tak je te za tri lejta v penzijo prišla pa dobivala pejnaze, ovak bi eden filer nej mejla. Dja sem tü rano delat mogo tejti, zato ka nej bilau pejnaz, pa nekak je delati mogo. Pa itak, gda sem telko star grato, so me za sodaka zvali, nej se je štelo, ka dja držino tadržim. Na Dorog sem prišo v rudnik, gde sem dvejstau osemdeset mejtrov globoko delo. Ranč te je eden nauvi zakon prejšo, ka na Vogrskom šest batalijonov delat mora titi.« - Nejste se bojali, gda ste prvo paut pod zemlau šli? »Nejsem se bojo, vejn gnauk, da smo se z liftom pelali pa so se vauže vtrgnile. Malo je leto, dapa atjou je zgrabo pa tak nagnauk je lift stano, te gnauk sem se vejn prestrašo. Ovak je tam delati nej bilau lagvo, zato ka še pejnaze sem Mladi Pišta Domiter (stogi zar) z mamov, staro mamov, bratom pa sestro nutra v ram spucali, samo sledkar smo zvedli, ka je moj bratranec tü na cugi bejo, pa so ga tastrlili.« - Mati pa oča kak dougo sta z vami živela? »Oča je štiridesetdevetoga na, zato so nej ozdravili, zato ka pulonja tejlo je drveno bilau. Mati je osemdesetosem lejt stara bejla, gda je mrla leta 2004.« - Stariške so vsigdar samo doma na gazdiji delali? slöjžo te štirnajset mejsecov, ka sem tam delo.« - Ka bilau, gda ste dolazaslüjžili soldačijo? »Najprvin sem doma delo, zato ka oča nej sto, ka bi delat odo. Tau je pravo, bola aj Porabje, 21. junija 2018 doma na gazdiji delam. Samo doma je nej bilau pejnaz, gazdeja je nas doma nej mogla tadržati, zato sem te v kosavno fabriko üšo delat.« - Ka ste v kosavno fabriki delali? »Tam, gde so kose redli, dja sem te peči vötjöjro, vejš, kak je tam vleti vrauče bilau. Najbola lagvo je te bilau, gda so nauvo strejo redli, da smo gora gledali, sonce je na nas sijalo. Kak so švarcali, vse, ka je dola letelo, tisto je nam vse za zatinjak teklo, tau je strašno bilau, dapa mujs je bilau delati, zato ka plane smo mogli naprajti. Šestdesettretjoga so kose dolastanile, pa tak sem te dja tü na drügo mesto prejšo. Leta 1956 sem začno v kosavno fabriki delati pa gda so go zaprli leta 1990, te sem v penzijo odišo.« - Že ste čakali, aj v penzijo leko dete? »Nej, zato ka te so nas taposlali, dja sem te še nej mogo v penzijo titi, še dvej leti sem emo, zato sem nej redno penzijo emo. Tau so prajli, gda mo že emo lejta, te mi zdignejo penzijo, dapa s tauga je nikanej bilau.« - Dobro je bilau v kosavno fabriki delati? »Nika si mogo delati, sto štje delati, tejstoma je vse vrejdi, sto neštje, tejstoma nej.« - Tjelko ste stari bili, gda ste v penzijo prišli? »Petdesetosem, te sem še dja tak bejo kak ladjen (mladenič).« - Če bi trbelo, še törem bi prejkgorskočili, nej? »Dja sem na taum törmi dvakrat odo, gnauk leta 1956, gda je Perün nutravdaro, drügo paut pa te, gda so cirkev obnavlali. Dja sem vsigdar cejlak gora, skur do križa üšo, zato ka sem se nej bojo, pa te je še daleč vido ta po vesi, nej kak zdaj, gda več sauseda ne vidiš, tak je vse nutrazaraštjeno.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 20. Pripovejsti primorske krajine - s trejmi očami V pripovejdanji pisatelov med oböma bojnama se je ekspresionizem nej čüto tak krepko kak v pesmaj pesnikov. Dosta poetov je pisalo prozo, depa ž njimi so nej tak erični pa pripoznani gratali kak s svojimi veršami ali dramami. Za najvekšoga pripovejdnika ekspresionističnoga cajta držimo Ivana Preglja, če rejsan je biu starejši od svoji aktivni kolejgarov v 1920-i lejtaj. Njegvi motivi pa téme majo korenjé eške v bole staroj literaturi: v realizmi, nauvi romantiki pa dekadenci. Pregelj je biu sploj vören človek, pravi katoličanjski pisatel, vekši tau njegvi romanov pa kračiši pripovejsti pa guči o zgodovini. O svoji cajtaj je na rejtki piso, brigala ga je problematika, štera je istinska za vse lidi v vsej časaj, pa go je leko najbole nutpokazo s kulisami iz stari-stari cajtov. »Tolminci« so prvi zgodovinski roman Ivana Preglja. Guči o paverskoj rabuki pri varaši Tolmin na začetki 18. stoletja. Po formi je kak kronika, štera piše o pripravlanji rabuke, njegvom vrejeki pa tragičnom konci. Na paversko lüstvo gleda pisatel s simpatijov, depa gospaudov tö ne pokaže v lagvom posvejti. Preglja briga protivnost med vözobrnjenov kulturov bogatašov pa pozitivnov moralov prausni lidi. Najbaukši zgodovinski roman Ivana Preglja je »Plebanus Joannes«, šteri nas ranč tak pela na Tolminsko, depa v 15. stoletje. Dojspiše žitek dühovnika, v šterom vküper živeta tejlo pa düh, grauba moškost pa občütlivost, protivnost pa poslüšnost. Janez Potrebujež je tolminski vikar, šteri skrb má na sina svoje sestre pa sirauto Katrico. Mladi štander zapela deklo, štera zgibi pamet pa rodi dejte, štero mrgé. Sestre sin se betežen povrné s Taljanskoga ino ranč tak zapüsti té svejt. Plebanus Joannes cejli cajt trpi zavolo svoji moški čütenj pa skom naraudo ino je ranč tak želenj, depa s posvejtnimi pa več zgodovinski romanov nacerkvenimi gospodari se ranč piso. Kniga »Človek proti člotak kori. Pregljova novela »Matkova Tina« guči o paverskoj dekli Tini, štera je sneja ednoga voditela tolminske rabuke. Njija vküpno dejte ma v črvej, pa se tak napauti v Gorico, ka bi eške gnauk vidla svojoga lübina, prva kak ga vmorijo. Žmetna paut dekle je skoro kak Jezošova križna paut v Svetom pismi, pred smrtjov Tina vidi Mater Božo. V 1920-i lejtaj je biu Ivan Pregelj eden glavni pisatelov na Kaplan Martin Čedermac je grato simbol vsej Slovenskom, sledik lidi, ki skrb majo na Slovence, štere dojtežijo je tau mesto zgübo zavolo svoje katoličanjske veku« nas pela v krajino na tendence. Tistoga ipa je na- gnešnjoj slovensko-taljanskoj prejprišo socialni realizem, grajnci, tau pa v 14. stoletje. šteri je s pomočjauv realistič- Mali gospaudge gorstanejo Roman nutpokaže, kak so dojklačili tau malo lüstvo, gda je v krajino po leti 1930 prišo fašizem. Glaven človek je kaplan v starejši lejtaj, šteri je nikdar nej emo konfliktov z rosagom. Nauvi zakoni pa dojzapovejo nücanje slovenskoga gezika v cerkvi pa pri vöronavuki. Tak Martin Čedermac gorpride, ka znamenüje biti vören svojoma narodi. Vrejek knige je slovenska predga pred cejlov vesjauv, po šteroj kaplan dojpovej svojo slüžbo pa za en malo odide v penzijo tö. Ciril Kosmač je naš tretji pisatel s Primorskoga, šteri je začno pisati na srejdi 1930-i lejt, gda je biu socialni realizem že glavni štiluš. Njegva pisanja so se ravnala po tej regulaj, njim je austo vören eške kisnej tö. Dale je pelo kračiše paverske ali veške pripovejsti, na srejdi štere vsikdar najdemo kakšoga špajsnoga, čüdnoga človöka. Pred drügov svetovnov bojnov je Kosmač vödau edno Več romanov Ivana Preglja se spravla z rabukov kauli Tolmina v leti 1713 (kejp Toneta Kralja) ni pa naturalistični metod napravo fundamente za veuke romane ino dugše novele. V tej pisanjaj se drüžijo najbole važna drüžbena, socialna pa živlenjska pitanja paverskoga pa proletarskoga slovenskoga lüstva pred drügov svetovnov bojnov. Slovenci zvün grajnc so bili v nevarnosti - depa tisti v Jugoslaviji tö. Kak Ivan Pregelj, se je France Bevk ranč tak na Primor- prauti patriarki v Akvileji ino ga vmorijo - nauvi patriarka pa tau strašno kaštiga s krvjauv. Na tom fundamenti Bevk nutpokaže karakter mali lidi, šteri po zakoni zgodovine najduže gorostanejo, tak je bodaučnost njina. Najbole erično Bevkovo delo je »Kaplan Martin Čedermac«, šteroga je pisatel poklono Beneškim Slovencom (na gnešnjom Taljanskom). knigo s kračišimi novelami z naslovom »Sreča in kruh«. Pripovejst »Sreča« ironično guči o živlenjskoj sreči: veški čüdak Strežek dobi ženo, štera ma rodi v glavej betežno čér - donk je oča srečen. Novela nema prave socialne ideje, šké samo, aj šanjalivamo nesrečne lidi. Novela »Človek na zemlji« je najbližanja drügim socialnim realistom: glaven človek Porabje, 21. junija 2018 je paver iz Idrije, šteri po prvoj svetovnoj bojni pride v rusoško robstvo. Gda se povrné, šké malo več napraviti s svojoga žitka pa dela na Francuskom pod zemlauv - tam ga najde smrt. Ta pripovejst ne guči o ednom špajsnom človöki, liki bole o socialnoj problematiki - žitek mali lidi je tragičen tačas, ka drüžba ovaška ne grata. Po drügoj svetovnoj bojni je Ciril Kosmač napiso scenarij za prvi slovenski cejlovečerni film »Na svoji zemlji«, sledik pa eške več vekši romanov. V nauvom sistemi je ranč tak austo vören socialnomi realizmi pa svojoj rodnoj krajini. Kniga »Balada o trobenti in oblaku« dojspiše pripovejst o pavri Temnikari, ki med bojnov vmori moške, šteri škejo bujti partizanske ranjence v ednoj grabi. Po bojni je Kosmač ovak piso kak pred njauv, na srejdo njegvi pisanj je prišlo herojsko goraldüvanje žitka za narod, tau pa v optimističnom znamenji. Tau pripovejst držijo za edno najbaukšo knigo po drügoj svetovnoj bojni v štiluši socialnoga realizma. Kosmačovo slejdnjo vekšo delo je novela »Tantadruj«, v šteroj dojspiše ljudsko pripovejst: nauri pojep šké mrejti, za tau naredi vse, depa plebanoš ga vsikdar rejšijo. Pravijo, ka more človek trpeti, prva kak v djamo pride. Na konci ga njegvi nauri padaške živoga zakopajo na cintori, zatok je vse vözaženejo z vesi. Pisateli socialnoga realizma so se trüdili za tau, ka aj bi drüžbo svojoga časa spremenili, ovaško napravili. V prišešnjom tali naše serije spoznamo dva pisatela, šteriva sta v tom cajti eričniva gratala, pisala pa sta o Slovencaj na raubi slovenske zemlé: Prežihov Voranc o Koroški, Miško Kranjec pa o Prekmurji - ali z drügimi rečami o vogrski Slovencaj. -dm- 10 Veseli slovenski penzionisti v Soproni Drüštvo porabski slovenski penzionstov pri svojom deli med cilji ma tau tü, ka aj vse bole leko spozna zgodovinsko, kulturno, cerkveno pa naravno lepoto, bogastvo tak v domanjom kak v matičnom rosagi. Zatau že včasik od začetka, od 1997. leta mau, vsakšo leto pripravi izlet pa prauško za svoje penzoniste, eno leto na Vogrskom, drugo leto pa v Sloveniji. Letošnji izlet je po redej že 22. bijo. Za telko lejt je težko najti tašne nauve krajine, stere leko vöspelemo v ednom dnevi pa brigajo vekši tau penzionistov. No, pa na tau tü trbej paziti, aj nej trbej dosta odti pejški, aj preveč dosta gounčov nej trbej poslöjšati, aj vodiči razmejno, na glas pripovejdajo pa aj ceringa tü ne dosegne do plafona. Letos smo si po dugšom zmišlavanji vöodabrali lejpi stari varaš Sopron, v sterom smo No, za den smo si vöodabrali torek, 5. juniuš, gda eške drži šaulsko leto pa babicam nej trbej skrb meti vnuke pa eške ne more biti nevarna velka Pred spomenikom sv. Trojstva v Soproni, na pravo je „Kecskés” cerkev vročina. Vrejmen, ka naprej nikdar ne moremo znati, je od majuša mau ginau nej bilau za izlet, vej so pa na vsakši den bili povedani viher, povauden, toča, ka se je spunilo tü, Z malim cugom prauti Fertőrákosi že bili na najprvom izleti 1997. leta, depa tisto že tak davnik bilau pa izmed tisti lidi je že na žalost malo med nami. Na srečo se nam je prejk interneta pršikalo eno dobro turistično agencijo najti, stera má dobro vönapravlan program za en den. Te program so nam té eške prejk naprajli, kak smo si ga želeli, od dugše pejške poti so nas tü rejšili. Naši penzionisti so se letos tü lepau zglasili, bilau nas je 56, šanalivamo tiste tri ženske, stere so pauleg betega nikak nej mogle z nami. svojo djüjžino pa tehnične potrejbe tü leko mirno opraviš. Pa, ka je fejs fontoško, mi se že ali šenki ali za deset procentov ceringe leko vozimo. samo pijtanje ginau, gdé. Depa kak, kak nej, hvala Baugi, je té en dén v Soproni vöstrpalo brezi deža, nej tak kak doma v Porabji. Vüjpanje smo meli, ka smo nisterni vsakši den vijsali na interneti, drügi se z molitvami na Boga obračali. No, v Varaša zazranka pred šesto vörov smo vsi pri cajti lepau vküper prišli na panofi pa smo se v za nas rezervirani vagonaj lepau dola skvatejrali. V taši čisti pa lejpi vagonaj se je veseldje voziti, leko se vövtegneš, odiš, velko mesto je, kulturno leko zejš V Somboteli smo zavolé časa meli prejksésti na drügi cug, steri nas je za vöro časa že pripelo v Sopron. Na panof je po nas prišo mali varaški cug, steri nas je vöro časa vozo po varaši, med tejm nam je pa prijeten ženski glas lepau pripovejdo, gde tá odimo, ka vidimo. Tau je cejli den tak šlau tak na cugi kak na šifti. Depa za tau smo tü zavolé meli čas, ka smo se med seov leko kaj pogunčali, ka se mi penzionisti trno radi pogončavamo. Samo aj bi bar tau erbala naša mladina! No, v centri varaša nas je pa že čakala mlada vodička, stera nam je v paudrügi vöri razmejno nota pokazala zgodovino varaša. Sopron je samo šest km od Avstrije, zatau ga zovejo za „Zahodna vrata rosaga/Nyugati kapu. Te varaš je najbola bogati v stari spomenikaj, stere nej slobaudno prejk zidati. Na mesti varaša je že od najbole stari časov žijvelo lüstvo, v rimskom časi so ga ustavurili pod menjom Scarbatia, biu je trgovski center. V XIII. stauletji je grato varaš, dosta je trpo, Törki so ga tü redno na nikoj djali, v XVII. stauletji je pa dola zgoro, potistom v XVIII. stauletji so ga zozidali na nauvo v baročnom stili. Prva železni- ška povezava v rosagi je bijla vözozidana med Sopronom pa varašom Wien. Kakšni narodi so živeli pa živejo tü, sto so tisti lidgé, steri dosta djali tak na kulturnom, literarnom kak političnom pa zgodovinskom tali (Liszt, Széchenyi, krau Mátyás, Petőfi, Dorffmeister, Strauss, Sopronyi-Thurmer Mihály), zakoj je grato varaš zvestobe (a hűség városa), vse tau smo zvedli. Sopron ma 56.000 lüstva, čisti, lejpi, miren varaš je, dosta starinski zidin ma (Tören ognja/Tűztorony, Nagyboldogasszony ali Kozdjina/Kecskés cerkev, mnaugo drügi cerkva, mestna hiša, univerza, kip sv. Trojstva, Storno iža …). Nejsmo se pa spozabili od cerkve, gde smo z Vero Gašpar zmolili pa spopejvali v svojoj maternoj rejči, prosili Boga, aj nas skaus srečno sprvodi, smo vužgali svejče za svoje pokojne pa z ofrom se zahvalili, ka smo hvalo leko dali v Bauginoj iži. Mali cug nas je odpelo pa tavö k jezeri Fertő (Nežidersko jezero), gde smo se leko kaulek šetali, vidli kamnolom (kőbánya). S šiftom smo se vozili vöro časa, vidli smo rejdko lejpo naravo s potokom, šašom, z različnimi ftiči v Narodnom parki Fertő-Hanság. Prejk smo se pelali na avstrijsko stran tü, vidli smo na cölöpaj lesene kuče, oder/színpad za prejk šest gezero lidi pa tisto lejpo čisto vodau, sivo (modro) nébo, stero se je začnilo svajüvati. Viher nam je béjo na vrati, depa vujšli smo pred njim. Z mali cugom smo se eške stavili pri malom svetišči pod zemlauv (Mithras szentély), gde smo spoznali 2000 lejt staro vöro. Prvin, kak smo se iz Soprona napautili na reden cug, smo k sebi vzeli »vrastvo« v zdravilni zamanici/gyógygödör, če je že tau glavno mesto kékfrankosa (modre frankinje). Na konci se želim zavaliti predsedstvi za pomauč, vsejm izletnikom, ka so se Nisterni so se skrili pred suncom v kabin na šifti, drügi so pa ranč tau uživali vrker na terasi na Fertőrákos (med potjauv smo vidli vauzo Sopronkőhida), gde smo meli obed vanej na velkoj terasi restavracije. Kak je dober, žmani pa zavolé béjo dijaški meni, žau, tak je möjdna bila postrežba. Samo na konci nam je šef vöovado pa proso, aj ne baumo čemerni, depa ranč v tistom časi so meli velko kontrolo v küjnji. Za obedom nas je pá cug pelo po vesi Porabje, 21. junija 2018 vzeli na paut, posaba zatau, ka so se cejli den nej spozabili od svoje materne rejči, so se vsi lepau ponašali, so redno ta poslüšali pa se lepau porazmeli. Veseli me, ka smo se vsi lepau leko meli. Ceringo pauti smo si plačali sami, menši tau Urad za Slovence v Sloveniji pa en domanji sponzor. Baug plati vsejm vküper! Klara Fodor predsednica 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 22.06.2018, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Skok v počitnice, dokumentarni film za otroke in mlade, Slovenija, 18.10 Pujsa Pepa: Akvarij, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Hyde Park na Hudsonu, angleški film, 21.35 Na lepše, 22.05 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.15 Steze slave, ameriški film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PETEK, 22.06.2018, II. spored TVS 6.10 Nogomet - SP 2018, Danska : Avstralija, 8.35 Francija : Peru, 11.10 Argentina : Hrvaška, 13.35 Brazilija : Kostarika, 16.35 Nigerija : Islandija, 19.00 Brazilija : Kostarika, vrhunci, 19.15 Nigerija : Islandija, vrhunci, 19.30 Srbija : Švica, 22.30 Brazilija : Kostarika, vrhunci, 22.45 Nigerija : Islandija, vrhunci, 23.00 Srbija : Švica, vrhunci, 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje: Los Angeles, 23.45 Bleščica, oddaja o modi, 0.15 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal, 3.45 Videotrak SOBOTA, 23.06.2018, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Bojan Emeršič, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.35 Se zgodi: Generalka, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil: Randy Bresnik, 16.05 Durrellovi (I.), britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nevarna Zemlja: Tornado, britanska dokumentarna serija, 17.45 Popolna družina: Športanje, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Klepetulja Petrček, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Čudežni svet Belle Brown, angleško ameriški film, 21.30 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.35 Poročila, Šport, Vreme, 23.05 Poletna scena, 23.25 Nova prijateljica, francoski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SOBOTA, 23.06.2018, II. spored TVS 5.05 Nogomet - SP 2018, Nigerija : Islandija, 7.10 Brazilija : Kostarika, 9.35 Srbija : Švica, 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 13.35 Nogomet - SP 2018, Belgija : Tunizija, 16.35 Južna Koreja : Mehika, 19.00 Belgija : Tunizija, vrhunci, 19.15 Južna Koreja : Mehika, vrhunci, 19.30 Nemčija : Švedska, 22.30 Belgija : Tunizija, vrhunci, 22.45 Južna Koreja : Mehika, vrhunci, 23.00 Nemčija : Švedska, vrhunci, 23.25 Aritmični koncert - The Canyon Observer, studijski koncert, 0.00 Aritmični koncert - Zebra Dots, studijski koncert, 0.35 Videotrak, 1.40 Kajak kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 2.55 Zabavni kanal, 3.55 Videotrak NEDELJA, 24.06.2018, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Največja skrivnost, 1. del, risanka, 10.15 Nabriti detektivi: Tat na taborjenju, nemška otroška nanizanka, 10.50 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert, 14.55 Rio Lobo, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: New York, 17.45 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 18.40 In to je vse!: Senčnik, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 27 let samostojnosti, 21.10 Proslava ob dnevu državno- sti, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Slovenija na barikadah, dokumentarna oddaja, 0.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.35 Za lahko noč, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal NEDELJA, 24.06.2018, II. spored TVS 5.05 Nogomet - SP 2018, Južna Koreja : Mehika, 7.25 Belgija : Tunizija, 9.50 Nemčija : Švedska, 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 13.35 Nogomet - SP 2018: Anglija : Panama, 16.00 Žogarija, 16.35 Nogomet - SP 2018, Japonska : Senegal, 19.00 Anglija : Panama, vrhunci, 19.15 Japonska : Senegal, vrhunci, 19.30 Poljska : Kolumbija, 22.30 Žrebanje Lota, 22.35 Nogomet - SP 2018, vrhunci, 22.35 Anglija : Panama, 22.50 Japonska : Senegal, 23.05 Poljska : Kolumbija, 23.30 L...kot ljubezen, slovensko-češki film, 1.10 Videotrak, 2.10 Kajak kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 3.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 25.06.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, izbor, 9.00 'O kresi se dan obesi', 49. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Vikend v Brightonu, slovenska TV-igra, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.45 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Adrenalinci: Rafting, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Direktor v težavah, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Kapitanka Lili, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Košarkar naj bo, otroški film, 21.30 Projekt 13 - mediji, dokumentarni film, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.25 Glasbeni večer, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, 1.00 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.25 Info-kanal PONEDELJEK, 25.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Nogomet - SP 2018, Japonska : Senegal, 10.35 Poljska : Kolumbija, 13.10 Anglija : Panama, 15.35 Urugvaj : Rusija, 18.00 Savdska Arabija : Egipt, 19.30 Španija : Maroko, 22.30 Iran : Portugalska, 0.25 Urugvaj : Rusija, vrhunci, 0.40 Savdska Arabija : Egipt, vrhunci, 0.55 Španija : Maroko, vrhunci, 1.10 Iran : Portugalska, vrhunci, 1.35 Videotrak, 2.40 Zabavni kanal, 5.50 Videotrak TOREK, 26.06.2018, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Svetovni svet Cerkva, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Kakšni naj bodo naši javni prostori? 14.40 Village Folk - Ljudje podeželja, dokumentarna serija, 14.55 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Bratec Bor, 15.55 Inside – Offside, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Zeleni turizem, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Žvenkci: Zmajko Juš je Žvenkec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Nedolžen, britanska nadaljevanka, 20.50 Dosje: Slovenska pomlad, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Spomini: Miloš Poljanšek, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal TOREK, 26.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Nogomet SP 2018, 8.10 Iran : Portugalska, 10.35 Urugvaj : Rusija, 13.10 Španija : Maroko, 15.35 Nogomet - SP 2018: Danska : Francija, 18.00 Nogomet - SP 2018: Avstralija : Peru, 19.30 Nogomet - SP 2018: Nigerija Argentina, 22.30 Nogomet - SP 2018: Islandija : Porabje, 21. junija 2018 OD 22. junija DO 28. junija Hrvaška, 0.20 Danska : Francija, vrhunci, 0.35 Avstralija : Peru, vrhunci, 0.50 Nigerija : Argentina, vrhunci, 1.05 Islandija : Hrvaška, vrhunci, 1.20 Videotrak, 2.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 27.06.2018, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.15 Vem!, kviz, 11.40 Slastna kuhinja, 11.55 Platforma: Beneški arhitekturni bienale Prostor svobode, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 14.40 Duhovni utrip: Voditi z namenom, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in OŠ Medvode, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Misija učenje, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Prince, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Trobka in Skok: Prava cvetka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Nagec, švicarski film, 21.35 Kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.15 Sveto in svet, 0.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.40 Misija učenje, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal SREDA, 27.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Nogomet - SP 2018, Nogomet - SP 2018: Danska : Francija, 10.35 Nogomet - SP 2018: Nigerija : Argentina, 13.10 Nogomet - SP 2018: Islandija : Hrvaška, 15.35 Nogomet - SP 2018: Južna Koreja : Nemčija, 18.00 Nogomet - SP 2018: Mehika : Švedska, 19.30 Nogomet - SP 2018: Srbija : Brazilija, 22.30 Žrebanje Lota, 22.45 Nogomet - SP 2018, Nogomet - SP 2018: Švica : Kostarika, 0.15 Južna Koreja : Nemčija, vrhunci, 0.30 Mehika : Švedska, vrhunci, 0.45 Srbija : Brazilija, vrhunci, 1.00 Švica : Kostarika, vrhunci, 1.25 Videotrak, 2.35 Zabavni kanal, 5.00 Videotrak ČETRTEK, 28.06.2018, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Misija učenje, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Eurosender, spletno podjetje, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Zavod Ypsilon, 18.05 Mala kraljična: Ne bom pospravila!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 90/60 - oddaja o izumih RTV Slovenija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Dobri Göring, nemški igrano-dokumentarni film, 0.35 Strasti, TV-nadaljevanka, 1.10 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, dokumentarna oddaja, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal ČETRTEK, 28.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 Nogomet SP 2018, Nogomet - SP 2018: Švica : Kostarika, 10.35 Nogomet - SP 2018: Mehika : Švedska, 13.10 Nogomet - SP 2018: Srbija : Brazilija, 15.35 Nogomet - SP 2018: Japonska : Poljska, 18.00 Nogomet - SP 2018: Senegal : Kolumbija, 19.30 Nogomet - SP 2018: Anglija : Belgija, 22.30 Nogomet - SP 2018: Panama : Tunizija, 0.00 Japonska : Poljska, vrhunci, 0.15 Senegal : Kolumbija, vrhunci, 0.30 Panama : Tunizija, vrhunci, 0.45 Anglija : Belgija, vrhunci, 1.10 Slovenska jazz scena: Artbeaters, 1.50 Videotrak, 2.55 Zabavni kanal, 4.55 Videotrak ZAKLJUČEK VRTČEVSKEGA LETA IN SLOVO VELIKIH OTROK OD VRTCA Gornji Senik V vseh porabskih vrtcih smo v preteklih dneh praznovali dva pomembna dogodka, in sicer zaključek vrtčevskega leta 2017/2018 ter slovo velikih otrok od vrtca. Za starše, stare starše in znance otrok smo pripravili lep program. V TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Sakalovci vseh vrtcih smo se predstavili z vsem, kar smo se čez leto naučili. Povedali smo deklamacije, zapeli pesmice, zaplesali ob glasbi in rajali ob rajalnih igrah in slovenskih ljudskih plesih. Veliki otroci bodo kmalu po- stali šolarji in sedli v šolske klopi. V Vrtcu Gornji Senik bo pet otrok zapustilo vrtec, v Števanovcih štirje, v Monoštru osem, v Sakalovcih trije in na Dolnjem Seniku štirje otroci. Čas brezskrbnosti otrok v vrtcu je hitro minil. Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Števanovci Skupaj smo se učili, igrali, plesali, telovadili, peli pesmice, se igrali rajalne igre, risali, slikali, hodili na sprehode, tudi delali: vse, kar otroci potrebujejo za svoj razvoj v otroštvu. To, kar so otroci doživeli in se naučili v vrtcu, jim bo ostalo v spominu za vse življenje. Naj jim ostane tudi veselje do učenja slovenskega jezika. Besedilo in fotografije: Andreja Serdt Maučec in Romana Trafela porabje.hu