Inozemsko Solstvo in uiiteljstvo UČITELJSKA SAMOPOMOČ NA POLJSKEM. Ker je bilo na Poljskem mnogo učiteljev odpuščenih, in sicer zaradi štednje, je ustanovila Zveza poljskega učiteljstva poseben fond. Iz prispevkov iz tega fonda pomaga poljsko učiteljstvo lajšati bedo onim tovarišem, ki jih je zagrabila neusmiljena kriza. Fondu so zato nadeli ime: »Fond vzajemne pomoči«. Že od prvega januarja 1933. veljajo določbe tega fonda, čigar dohodki tvorijo prispevki organizacije za te namene, prostovoljni prispevki in darila. Iz fonda se podeli pomoč enkrat za vselej onim članom Zveze poljskega učiteljstva, ki so bili odpuščeni iz službe brez lastne krivde in nimajo pravice do penzije in ne morejo dobiti nameščenja. Vendar pa imajo pravico na pomoč samo oni člani organizacije, ki so bili najmanje tri leta v organizaciji. Pomoč je trojna: a) darilo 1000, 500 ali 300 zlotih. b) pomoč, c) štipendija. Darilo 1000 zlotih more dobiti član, ki je bil najmanje 14 let nepretrgoma član organizacije; 500 zlotih prejme, kdor je bil najmanj 8 let organiziran in 300 zlotih, kdor je bil 6 let član. Pomoč (pod b) dobijo oni člani, ki nimajo pravice na darilo, to je, oni, ki niso bili toliko časa v organizaciji. štipendija pa se podeli onim učiteljskim sirotam, ki bi rade študirale. V Varšavi pa ji je učiteljstvo zgradilo tudi svoj samopomočni učiteljski dom. Ta je urejen za to, da nudi otrokom podeželskih učiteljev, ki so člani Zveze poljskega učiteljstva, kakor tudi članom, ki prihajajo v Varšavo za krajši čas prenočišče in ceneno prehrano. Velike važnosti je ta učiteljski dom za učiteljstvo, ki se udeležuje raznih tečajev. V zavodu je 98 otrok, ki obiskujejo najrazličnejše šole. Vsi so otroci učiteljev iz na.jrazličnejših krajev Poljske. V lanskem letu je bilo v tej hiši oddanih 15.198 prenočišč; najmanje prenočišč je bilo novembra, narmreč samo 38, največ pa julija 938. Organizacija poljskega učiteljstva ima tudi svoj zdravstveni dom in letoviški dom pod Tatrami. Gorenjo notico sem obelodanil iz vzroka, da se tudi mi nekoliko intenzivneje zainteresiramo za naš Ijubljanski »Učiteljski dom«. Toliko časa že zbiramo, pomagamo ustanavljati najrazličnejše domove, dajemo društvom pobudo in veselje, sami pa čakamo in čakamo. Klic podeželskega učiteljstva mora biti: »Zidajmo svoj dom«. Dolžnost vsakega pa je, da nabira v svojem službenem kraju in pomaga s svojimi sredstvi vsaj za 20 opek. Ko bo enkrat naš dom stal, ne bo več takega povpraševanja po Ljubljani. K. USTROJ TURŠKEGA ŠOLSTVA. V novi Turčiji je zavzela prosveta silen razmah. Šolstvo se širi in je tudi njega organizacija prav dobro urejena. Šolstvo je centralizirano in učitelje narodndh šol namešča prosvetni minister. Prosvetno ministrstvo v Turčiji ima dva glavna oddelka, administrativnega in didaktičnega. Nadzorstvo nad vsdmi šolskimi ustanovami vodi prosvetni minister. Z administrativnimi posli se bavijp generalne direkcije. Šolska obvez^nost v Turčiji se prične s 6. ali 7. letom in traja 5 let. V šolskem letu je bil uveden za osnovne šole nov povsem moderen učni načrt. Da zamore učiteljstvo slediti zahtevam nove šole, se prirejajo ob \saki'h počitnicah učiteljski tečaji, na katerih predavajo domači in tudi tuji priznani pedagoški delavci. Turško učiteljstvo hodi tudi v Evropo in Ameriko proučevat tuje šolstvo in jih je skupno z dijaki sedaj 1000 v inozemstvu. Centralni naučni i'n prosvetni svet skrbi za razvoj šolstva, vendar more pošiljati Turčija komaj polovico Svojih otrok redno v šolo, ker primanjkuje učiteljstva. Turčiji je namreč potrebnih še približno 30 tisoč učiteljev. To dejstvo bomo lažje razumeli, ako pomislimo, da se je začelo turško šolstvo razvijati šele po vojni po nastopu Kemal paše. Za pobijanje nepismenosti naredijo sicer mnogo analfabetski tečaji, v katerih poučujejo poleg učiteljev tudi profesorji; tudi pri vojakih se mqrajo vsi nepismeni učiti čitanja in pisanja, a prosveta in solstvo v Turčiji bosta dosegla pravo stopnjo šele tedaj, ko bodo že daleč v pozabljenju težave prvega razvoja.