r 'S Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer. Prodaja se v tistih tržaških tobnkarnah kakor .Edinost1 po 2 kr. odtis. Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost1 še 1 gld. s,_____________________________ć T ^V Cene oglasom v ,Novičarjn‘ so: za petit-vrstioo 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi .gVanfcooga« pisma la rokopis» J» pošiljati vredništvu ,£dinotH‘. tftfrankovana jtUma «e »« •prejemajo. .V-----------------------------^ N0YICAR, Zaplena. Denašnjo Številko ,Edinoatie zaplenilo je državno pravdniitvo radi poročila o izjemnem stanju v Pragu, priobčenega v političnem pregledu, in vesti „Zanimiva vest*, posnete iz hrvatskega uradnega glasila „Narodnih Novin“. Radi ti-ekarsko-tehniških ovir nam ni bilo možno prirediti druge izdaje, zbok " česar izide prihodnja „Edinost“ s prilogo. Njeno Veličanstvo presvetla cesarica biva sedaj v Benetkah. Novi vojni minister. „Kölnische Ztg.“ poroča z Dunaja iz zanesljivega vira, da bode imenovan avstro-ogcrskim vojnim ministrom maršalski poročnik Krieghammer, sedanji poveljnik v Krekovem. Ako se to res zgodi, potem so propadli vsi „kandidatje“ ; posebno pa ostanejo Madjari z dolgim nosom, ki so se že veselili madjarskega skupnega vojnega ministra. Čudno pa je, da se dunajski „zanesljivi vir* zliva prej po Germaniji, kakor pa po domačih tleh 1 Njeg. ekscelenca Gautsch, naš nedosežni naučni minister, hoče baje uvesti trajno nameščene okrajne šolske nadzornike. „Slov. Narod“ se upira tej nameri, meneč, da sc po tej poti 8e bolj poostri centralizacija šolstva, kar bi bilo kvarno koristim naroda slovenskega. Na Dunaju je bil predvčeranjem velik s o c i j a 1 i s t i č n i shod, pri katerem je govoril znani socijalist Bebel iz Nemčije* Rekel je mej ostalim, da nemški socijalisti ne bodo mogli vzajemno praznovati 1. maja, ker so zakoni taki, da ni možno ostaviti dela, ne da bi močno trpeli delavci. Konečno je vskliknil: Ako se bodo avstrijski in nemški socijalisti borili rama pri rami, pride dan, ko zaplapola ru-dcča zastava v Avstriji in Nemčiji. Zborovanje se je zaključilo s klici: Živilo obče volilno pravo, živila internacijonala ! Srbija. — Državno sodišče, ki ima soditi zatoženo bivše ministre, je konstituirano. Mej sodniki sta tudi dva, ki sta osebna sovražnika bivših ministrov. Zatožene! so zahtevali, da se ta dva izključita, a sodišče je odklonilo to zahtevo. Nedvomno je torej sedaj, da bodo ministri obsojeni, nedvomno jo pa tudi, da jih bo kralj pomilostil. Bolgarija. — Poroča se, da je nastalo mej bolgarskim ministerskim predsednikom Stambulovom in bolgarskim knezom Ferdinandom neko nasprotje. Slednji bi se rad pobotal z Rusijo in gleda na to, da bi si sovražnika Rusije, Stambulova spravil s poti. Stambulov sam pa tudi ve za nakane Ferdinandove in spodkopuje tla temu. Grozi mu celo, da ga bo odstranil kakor Batenberžana. Da bi ložjo dosegel svoj namen, približuje se Rusiji — Vse tu navedeno je pa le vest, ki še ni toli potrjena, da bi se zamogla že imenovati v vsem resnična. — Ruski listi grajajo odločno itali janskega kralja, da je odposlal svojega sina k velikim vojaškim vajam m mekim v Lotaringiji. Ruska glasila menijo, da je tesno prijateljstvo Nemčije in Italije itak dobro znano vsemu svetu, zbok česar ni bilo nikake potrebe pošiljati tjakaj prestolonaslednika. In ker je takč, da ni moglo imeti potovanje italijanskega prestolonaslednika drugega namena, nego dražiti in žaliti l'ran- coze. To so dobro čutili tudi italijanski ministri in mnogi listi, kateri so se tudi res protivili temu neumestnemu koraku kralja italijanskega. Nemški {isti iz „Rajha* se vesele, da jo umrl načelnik generalnega štaba francos-kega, general Miribel, češ, sedaj se ui bati Nemčiji ‘vojske, s Francozi. Kako otročji so vendar postali v svojem strahu! Poleg tega je pa tudi nedostojno veseliti se smrti svojega bližnjega. Kaj čemo: Prusi imajo svoja posebna pravila, kar se tiče dostojnosti do — drugih ljudi 1 Iz Rima javljajo, da se bode na željo papeževo koncem tega leta tamkaj obdržaval italijansko-katolišk dolavsk kongres. V znanem francoskem pristanišču Toulon zavladalo je radostno vznemirjenje, ko so izvedeli, da pripluje tja rusko b r o d o v j e. A ne le v Toulonu, ampak po vsej Franciji se vesele tega dogodka. Municipij Pariški je sklenil povabiti ruske častnike, da obiščejo tudi Pariz, kjer jim prirede velikanske slavnosti. . V Madridu so zopet pozaprli mnogo anarhistov ter zaplenili mnogo patron, napolnjenih dinamitom. Pariški „Journal Officiel“ objavil je te daj dekret gledč uprave svetovne razstave leta 1900, Glavnim poverjenikom je imenovan Alfred Picard. Pred dekretom je objavljeno poročilo trgovinskega mini-sterstva, v katerem je omenjeno, da bode rastava 1900 1. izjava francoskega domoljubja in mirna manifestacija. Zakaj brani Angleška Italijo? O tem važnem vprašanju prinaša „II R i n nova m e n t o“ članek, katerega posnemamo v njegovi celosti, ker nam prav živo predočuje „poštene“ in „nesebične“ namere Anglije. „Merodajni listi, pravi „II Rinno- gleškemu zlatu na svojem blagostaipju. Takö bi našli Anglež^ .zemljo že pripravljeno, ako bi zasedli Sicilijo z izgovorom, da jo obvarujo pred francoskim na in prebivalstvo sicilijansko ne bi jih vestno grdo gledalo ter jim zaupalo. Angleži so pravi mojstri v takih poslih in mnogo vzgledov imamo o tem, kako postopa Anglija v svoji tako zvani „naselbinski politiki*. Trpinčenje vojakov. Dunajski listi priobčili so včeraj rezervni ukaz, kateri je vojnim poveljnikom doposlalo vojno mi-nisterstvo. Ta ukaz sldve: „Pritožbe o trpinčenju vojakov se silno množe. Tožbe so, dasi pogostoma pretirane, vender stvarno upravičene. Uzrok tem obžalovanja vrednim dogodbsm je nezadostni pouk in nedostatno nadzorovanje, kakor tudi prevelika prizanesljivost pri sodbi takih deliktov. Na to zadevo obrniti je največjo pozornost in je tiste, ki kaj takega store, najstrožje kaznovati. Zlasti je častnike, ki svoje valno, pravä varujoče in podporno društvo* podrejene surovo trpinčijo (gröblich naznanja, da ima svojo sobo: Via Torrent# ‘misshandeln) kakor zapovednike, ki Štv. 34, I. nadstropje; ista je odprta vsaki zoper to energično ne postopajo, zrna- dan od 7—10 ure zvečer, ob nedeljah in ^trati kot nesposobno za ko - praznikih pa od 10.—12. ure .predpoludne, mandovanje in je tako kvali-| Ob jednem se tudi opozarja delav-fi ko v ati. Najprej je koncem meseca stvo na to, da zamore društvo le tedaj septembra t. !., potem pa koncem vsakega | služiti svojemu namenu, ako istemu pristo-četrtletja pri vojaških teritorijulmh zapoved-. pijo kot člani vsi delavci, ali vsaj večina, ništvih napravljati posebne it , - i o sodni:: in disciplinarnih postopanj: >'ui trpinčenja vojakov nad častniki in v posebno važnih slučajih tudi nad podčastniki izrečenih kaznih ter jo s kratkim popisom dotičnih pri raznih poznanih italijanskih rogoviležih. A ne vemo, kaj da je dalo povod preiskavam, kakor nam tudi izid istih ni znan. Slovanska Čitalnica javlja svojim p. n. članom, da napravi dne 24. t. m., v slučaju slabega vremena 1. oktobra izlet na Prosek, kjer se bode ta dan vršila tudi veselice tamošnjega pevskega društva „Hajdrih*. Natančnejši program priobči se v bodoči „Ediooeti*. — Ob jednem vabijo se vsa slavna slovenska društva v Trstu in okolici, da se udeležč tega izleta. ODBOR. Za Slomšekovo stoletnico, to je za 1. 1900, ko bode 100 let, ko ae je rodil naš slavni vladika, delajo slovenski učitelji že sedaj priprave. Volil se je v ta namen poseben odsek, ki mu je naloga izdati do takrat znanstveno oceno Slomšekovih po-dagogiških del izmed Slomšekovih spisov, izbrati ter izdati njegove mladinske spise. Ob ednem se ima nabirati „Mlomiekov zaklad* v podporo pedagogiških pisateljev. Naznanilo. „Občno delavsko izobražo- dogodkov doposlati vojnemu uiiuisterstvu. 1'iidi delavski prijatviji »o uapi da ne odtezali temu društva svoje naklonjenosti, temveč da bi je podpirali po možnosti duševno ali gmotno. Društveno vodstvo. 0 novem vinu objavlja mestni magi« Kot važne slučaje trpinčenja je smatrati! strat razglas, po katerem je prodaja istega tiste sodno obsojene kaznivo čine, kateri | strogo prepovedana do 15. oktobra. Od so se zgodili ne v službi, kate ih torej ni j 16. oktobra do 10. novembra dovoljena je zmatrati kot kršenja splošn h službenih j prodaja novega vina, ako se pokaže po vamento“, izjavili so nedavno, da bi v predpisov, storjena z zlorabu službene slučaju francosko-italijanske vojne zasedla oblasti, ampak ki so se zgodila v obtežu-Angliju Sicilijo, ker bi Italija šamane jočih okolnostih v zoiinlu §. 290 vojaškega mogla zabraniti, da se francoska vojaka kazenskega zakona. Ta naredba se je dotam izkrca, kar bi pa zabranila Anglija s stavila vsem zapovedništvou z ukazom, tem, da odpošlje svojo brodovje v Sicilijo, skrbeti za nje izvršitev. Baron Merkel, Vse te priprave pa svedočijo prejasno, Fzm.* — da bode tudi v tem slučaju bojišče nove | Velike vojaške vaje na Ogrskem tra-vojne kakor že v prejšnih dobah, v s r e- jale bodo od 18. do 21. t. m. v prisotno-dozemskem morju; lahko si je mi-: sti cesarjevi in njegovih odličnih gostov, eliti, kakšen bode položaj Italije v sredi Tem vajam bode tudi priauatvoval grof štirih velikanov, ki se ruvajo med seboj S c h I i e f f e n , načelnik nemškega gene-V sveti jezi! (To je: Rusija in F r a n-1 ralnega štaba. Po končanih vajah odpotuje cija proti Avstriji in N e m č i j i. | visoka gospoda v M6hač na lov. kjer Ured.) (ostane do 25. Tega dne odpotuje v Schön- Nek merodajen list je omenjal jako' brunn, kjer bode slavnosten obed v čast umestno, da se Italiji ne bode nič kaj ve-1 nemškemu cesarju. Viljem II., obišče po seliti zmage, tudi ako bi stala na strani! obedu Dunaj, in dnč 26. t. m. vrne se zmagovalcev, kajti ako se izkrcajo Angleži, po severni železnici v Berolin. enkrat v Siciliji, da branijo otok pred j Razprava proti urednikom rumunskega Francijo, ne bode jih lehko spraviti nazaj1 lista „Tribuna* končala je seveda s tem, na njih ladije. Kodar je Anglija kaj zgra-! da so bili obsojeni vel 4 obtoženci: prvi bila s kremlji svojega leoparda, tega ne izpusti z lepa! Treba je pomisliti, da Anglija že dolgo časa nastoja vpleniti Sicilijo! Poslala je v naprej svoje „furirje“ ali stanopripravljalce v osebah bogatih podvzetnikov, kateri so si prisvojili vse ali skoraj vse sicilijanske žeplenfke. V dolu imajo večino sicilijanskega prebivalstva, katero plačujejo prav radodarno, da jim s tem kažejo na slast angleškega gospodarenja. Takö so si pridobili naklonjenost prebivalstva, katero dobro v6 in zna, da se ima zahvaliti an- na tri mesece državnega zapora in 100 gld. globe, drugi na dva meseca zapora in 50 gld. globe, tretji na jeden mesec zapora in 30 gld. globe in četrti na pol meseca in 20 gld. globe. Zajedno so obsojeni vsi štirje plačati stroške v znesku 170 gld. Blednjič mora se obsodba objaviti v „Tribuni“ v madjarskem jeziku. Razprava je trajala od 8. ure zjutraj do 3. ure popo-lunoči. Živela madjarska svoboda! Iredentovske demonstracije. Dne 9. t. m. počili sti v Spletu dve petardi, ne da bi bili napravili kako škodo. — Te dni pa so se v Kopru vršile hišne preiskave kemičnem preiskovanju, da je isto pristno in zdravju neškodljivo. Kdor hoče vino prodati, mora vzeti uzorec (campion) is soda v pričo mestnega, odnosno c. kr. da-carja, kateri stekleničico zapečati. Ti uzorci se oddajo v mestu in v Škednju mestnemu fizikatu, na Proseku in v Bazovioi pa zdravniku. O pristnosti vina izda •• bresplačno potrdilo, ako možno še istega dne. Prestopki tej naredbi se kaznujejo e denarno globo do 50 gld. in saplembo vina. — Dodamo še, da je mestni magistrat izdal to naredbo, tičočo se vendar skoraj izključno slovenskih okoličanov, edino v italijanščini. Razpisani atlpendijl. S pričetkom šolskega leta 1893—1894 raspisalo je c. k. namestništvo 3 štipendije, vsak po 105 gld. Pravico do teh štipendijev imajo učenci nižjih 6 razredov jednega tukajšnjih javnih gimnazij. Prosilci morajo biti pristojni v Trst, ali kako istrsko občino. Prošnje je uložiti do 1. oktobra pri uložnem zapisniku mestnega magistrata. Komisija za pogozdovanje Krasa je dnč 14. t. m. imela sejo. Sklenilo se je v 1894, I. na novo pogozditi 140 hektarov a 1,406.700 črnimi borovci, kar bode stalo 8742 gld. 18 kr., na 164 hektarih se pa pogozdovanje popravi in popolni ■ 540.000 črnimi borovci, kar bode stalo 2661 gld. Na Krasu se je dosedaj od 1874. leta sčm pogozdilo 837 hektarov s 13,820.680 drevesnimi sadikami. Letošnje leto (1893) je pri pogosdovanju Krasa delalo 1495 delavcev, ki imajo vsi vkupe 9797 dnin. ■ Гх ‘ Kako Nemci Izobražajo mure. V mi- uolem letu «e jo iz Nemčije spravilu v Afriko 55.000 hektolitrov žganja, katero se je napravilo v Hamburgu. Kako strašno alkohol slabf iu decimira uboge mure, si lahko mislimo. Taka je nemška civilizacija v Afriki. Ni so tedaj čuditi, da so mej njenimi pospeševatelji pri murih prvi tržci z žganjem. „Slov.“ Ruske železnice jele so v Avstriji naročati potrebno nove lokomotive. Dosedaj je naročenih že 40 lokomotiv. Sicer pa če čakajo določila carevega, kje se bodo naročale lokomotive za skupne državne železnice. Po 14 letih. Leta 1879. je bil umorjen v Škofji Loki na Kranjskem okrajni zdravnik dr. Kraut, ne da bi se bilo moglo zaslediti morilca. Te dnij pa je težko obolel nek kažnjenik v Ljubljanski kaznilnici, kateri je priznal, da je on umoril pred 14. leti dra. Krauta. Napaden vlak. Iz C h i c a g a poročajo o nastopnem drzovitem napadu. Dnć 12. t. m. oddrdral je brzovlak iz Chicaga proti zapadu. Vlak je bil sestavljen iz šestero spalnih vöz, jednega voza prvega razreda in poštnega voza, v katerem je bilo slučajno mnogo denarja. Ko je bil vlak oddaljen kacih 180 angl. milj od mesta, napadli so ga tolovaji. Jeden izmed njih — bilo jih je 10 — zakričal je strojovodji, da je zlomljena neka 6s in da je vsled tega vlak v nevarnosti. Strojevodja ustavi vlak, na kar je začelo takoj streljanje med roparji in železniškim osebljem. Strojevodja padel je ubit, kurjač pa težko ranjen. Pred vsakim vozom stal je tolovaj z nabito puško, da je zabranil popotnikom iziti. Med tem sta se poštni uradnik in spremnik zagradila v svojem vozu, toda roparji so podrli vrata, ju zvezali in težko ranili. Nato so vzeli iz blagajne 250 tisoč dolarjev v zlatu, shranjenih v vrečicah, naložili vrečice lepo na pripravljen voz ■ naprežen s četirimi konji in pobegnili. Ko so se popotniki nekoliko zavedli po prestanem strahu, pregledali so progo in jo našli nepoškodovano. Na srečo bil jo med njimi nek inženir, koji je nastavil vožnjo. Prišedši na prvo postajo prijavili so napad in takoj se je napotilo nekoliko dobro oboroženih posestnikov na konjih za lopovi. Res so jih kmalo dotekli in po kratkem boju obkolili. Dva roparja obležala sta ubita, trije težko ranjeni, preganjevaloi pa so imeli jednega ubitega in dva ranjena. Denar so dobili nedotaknen na vozu. Pogubno delovanje alkahola. Neki an-gležki list je izračunal, da pri sedmini odraslih oseb, ki umrjejo v Londonu, je [iripisati vzrok smrti posredno ali neposredno prekomernemu uživanju alkohola. Nesreča v Dunkerku. Dne 10. t. m. slavilo je francosko mesto Dunquerque lOOletni spomin zmage nad Angleži, ki so oblegali mesto. Podrl se je v gnječi nek velik slavolok in padel na ljudstvo. Tri osebe obležalo sv mrtve, težkoranjeuih je 18 in 14 je lahko ranjenih. Poskus Samomora. Predvčeranjim se je vrgel 54-letni težak.• Anton Screlino z obrežja Maudracchio v morje. Neki pilot in neki mornar sta ga izvlekla še živega. Ker je Screlino hud pijanec, storil je ta čin najbrže v nezavesti. Usmiljeni Treves ga je sprovel v bolnico. Mala pomota ali najkrajša žaloigra. (Zastor se vzdigne. Mladenič sedi na strani gracijozne ženice. Pogovarjata se potihoma in intimno. Naenkrat se odprejo osrednja vrata, skozi katera vstopi stariji gospod v potni obleki. Ona dva ga ne zapazit«. Došli gospod vrže na tla kovčeg in dežnik, izvleče iz žepa samokres in ga sproži). Bum! (Ženica se zgrudi mrtva). Bum ! (Mladenič opade tudi). (Soprog se približa, natakne naočnike in opazujoč natančneje, vsklikne prestrašen). Grom in peklo! Zgrešil sem svoje stanovanje. (Zastor pade). Hvaležnost živali. Pravljica — Pripoveduje Jadranski. (Dalje.) Ko je Božidar zapazil, da se gospa Štorklja ne da potolažiti, da jo še bolj razjarjena, no da bi jej bil on kaj žalega učinil, napel je vse svoje sile, da bi se jej zopet prikupil. Gospa! milostiva gospa! ne bodite vendar tako neumni — dč on. Lopo? ti ! jaz neumna, zarenči gospa Štorklja nad njim. — Božidar pa je izvlekel iz nedrij bel robec. — Rad bi jej obrisal pot raz čelo, ker se mu gospa smili, da se srdi za nič. Ali joj ! iz robca padla mu je velika pečeua klobasa ravno pred gospo Štorkljo. Ta je zagnala velik krik po dvorani — pohujšanje I pohujšanje ! upila je na vse grlo. Božidar je poteptal v naglici klobaso, da se je razpočila in razpršila na vse strani. —^ Ves zmeden hitel je za gospo Štorkljo, ter jo prosil odpuščenja — a ta se je obrnila in zamahnila z roko proti Božidarovemu obličju. — Glasna zaušnica ga je tlesknila po lici — da je kar odskočil. — Bog in sv. Križ božji, ali je nora ta gospödu ! — mislil je pri sebi in se začel zopet opravičevati pri gospej Štorklji. Dovolite! oprostite milostiva gospa ! — jaz nisem prav čisto nič kriv temu pohujšanju; — klobasa . . . Fej! kako nespodoben izraz je to za plemenito družbo —- prestrigla mu je Štorklja besedo in se srdila nad njim ! — Kaki divjaki so to — čudil se je Božidar med seboj — ,da se jim no sme niti omeniti v govoru poštene domače klobase in trudil se je na vse kriplje, da bi stvar poravnal. Z dolgim prigovarjanjem skoraj je bil omečil plemenito Štorkljo, da se je nekoliko potolažila in sklenila vsaj prezirati onega neukretnega človeka, akoprem mu ni mogla prizanesti, da je tako hudo ranil nje ugled svojim okornim vedenjem. Če bi bil pustil Božidar plemenito Štorkljo na cedilu, morda bi bila stvar dognana brez druzih posledic, ali dobrikal se jej je nadalje in v svojem uesrečuem neproraćunjenem kretanju stopil jej je na dolgi kandus (vlečka, rep) ter ga jej odtrgal preč in proč, da je bila gospa Štorklja kar na enkrat skrajšana za cele tri palce. — Plemeniti vitezi to vidši so planili nanj z meči, in ga obkolili, češ, da je razžalil vse plemstvo in njegove šege. Poživljali so ga na dvoboj in vsak je hotel biti prvi, da reši čast in ugled plemenite gospe Štorkljo. Ali v veliki sili spomnil se je Božidar na čudapoln prstan, potrkal 12krat nanj in ga zagovoril: Moje želje so mojo povelje; Vsi strežniki, kar vas je, Pridite ven iz črne zemlje. Zdajci je vzrastlo iz zemlje 12 zlatih strežnikov, ki so se mu odzvali znanimi besedami : Kaj bi rada tvoja vlada ? — Da me rešite tega oholega in objistnega rodu, ki me hoče ugonobiti zaradi moje ravnodušnosti. Ko bi trenil izginili so plemeniti vitezi z meči in železnimi oklepi, izginile plemenite gospć in žnjimi tudi gospa Štorklja. Izpremcnili so so v črne žužke, zelene kobilice in v drugo vsakovrstno ostudno golazen, ki je počasi zlezla v črno zemljo. Belouška de Božidaru : zmisli so mojega poštenega rodu, rodu kraljice belouške. Zakopal ga je živega kralj Lakota in odtlej nedostaje črnega kruha na svetu. Za kruhom pa drvi vse človeštvo. Božidar je vzol v roke čudapolni prstan, potrkal 12krut nanj, ga zagovoril z besedami : Moje želje so moje povelje, Vsi strežniki, kar vas je, Pridite ven iz črne zemljo ! Vzrastlo je iz zemlje 12 zlatih strežnikov, ki so ga vprašali : Kaj bi rada tvoja vlada P In on jim je odgovoril: Odkopljite in osvobodite mi rod kraljice belouške. Težko je izpolniti tvoje želje, dejali so strežniki, ker ta pošten rod je zakopal pesoglavec kralj Lakota lastnimi rokami. Izkopal mu je globoko, globoko jamo, za to, da bi ne prišel nikoli voč na površje. — Ali kar človek ne more, v to Bog pomore. To rekši so izginili v črno zemljo. Zdajci sta se pretvorili kači v dve sveži ženski. Hči in mati stali ste pred Božidarom, jedna hpša od dru-e. V preprosti kmečki obleki ste bile napravljeni, ali okoli vrata kinčala ju je ovratnica iz nanizanih rumenih zlato? in belih srebrnjake?. V debele črne kite bili so vpleteni tudi zlati in Srebrnjaki in dvojo vrsti zlatov in Srebrnjakov bliščalo se je ob straneh svilnatih njiju jopic. Poleg tega lesketal se je na glavi kraljici krasen venec, izdelan iz samih zlatov in Srebrnjakov. Kraljici bilo je ime Srebrno, kraljičini Zlata. Jaz sem kraljica poštenega kmečkega rodu, katerega je zakopal kralj Lakota z lastnimi rokami, — dejala je kraljica Božidaru — ; srečen si ti in tvoj rod in rod za rodom, da si rešil mene in moj rod. Odslej ne bode več nedostajalo kruha na svetu. Pojdi in poglej ven skozi obokasto okno in videl bodeš spremembo. Božidar ju šol pogledat na bokasto okno in zagledal okrog po ravninah in brdih vse polno nasejanih belih vasi, ki so se svetile v jutranji zarji. Lepe bele ceste križale so se po planjavi kakor belo črte in vodile od vasi do vasi; po gričih so se razvijali votli klanci in vezali na novo razorenim brazdam na lik vinograd z vinogradom. Vse je mrgolelo okrog živahnega gibanja vozov in ljudi, ki so so razhajali na vse kraje drsi se vsak za svojim poslom, nalik živemu mravljišču, ki se razkropi na vse strani za trohicami, iu zopet I vre proti središču, kder varčno spravi nabrane mrvice, da si napravi iz njih svoj zaklad. — Sam Bog je vsejal ta pošteni in marljivi kmečki rod na zemljo v svojo lastno proslavo in radost, vskliknil je oduševljeno Božidar in so vrnil h kraljici Srebrni. Ta mu je dejala : Božidar 1 kaj zahtevaš v plačilo, da si mi povrnil moje podzemsko kraljestvo f Božidar se ju zdrzuil pri teh besedah in njegove oči so plavalo po zarudelem licu kraljičine Zlate, ki je sramežljivo pobesila oči k tlom. Zlata je bila pa zaljubljena vanj že odtlej, ko je bila še opolzla kača belouška in jo je bil rešil od neusmiljenih paglavcev (v.tej pravljici velja ta izraz za: peso-glavce.). — Kraljica Srebrno, ki je po vodenji uganila želje našega junaka, se ni dosti pomišljala, ampak izrekla je koj svojo sodbo, kakor se priatuje kraljici ravnodušnega rodu. Zlata in srebra ni nama treba, ne biserjev ne žlahtnega kamenja in druzega bogastva, pač pa mora imeti ženin' kraljičine Zlate pošteno srce, čisto in prozorno kakor steklo. Prstan, ki sem ti ga dala jo tvoj. Z njim moraš iti po svetu. Ge ga prineseš seboj, vrnivši se nazaj, tvoja bodo kraljičina Zlata, ali gorjč nama in tebi, če ga izgubiš ali podariš kateri drugi. To jo izgovorila kraljica Srebrna, in Božidar, zaručivši se s kraljičino, vzel je od nje slovo ; pretakala sta solze obadva ko sta se razšla. Kraljica Srebrna spremljala ga je do izhoda, tam nekaj pošepe-tala sivi skali in gora se je odprla ter vrgla Božidara zopet na dan, kakor morski som proroka Jonatu na morsko obrežje. (Dalje prih.) Narodno-gospodarske zadeve. Kako se dela pravi brinjevec? Alkohol ali špirit, t. j tisto, kar daje žganju moč, se vedno dela iz sladkorja, in sicer s kipenjem. Tudi sladkor, ki je v brinovih jagodah, moramo s kipenjem izpremeniti v alkohol. У ta namen qamočimo jagode v vodi. Voda pa sladkor iz jagod tem bolj izsluži, kolikor bolj ho zdrobljene. Iz tega sledi, da je priporočeno zdrobljene jagode namakati. Ker sladkor najbolj in najhitreje kipi pri 18°/o toplote po Colsiji,ker se alkohol rad izhlapi, ali po domače rečeno, posuši, nadaljo, ker nekoliko pokipcle jagodo na zraku lahko cik dobe in vrline tudi plesnijo, zato sledi iz vsega tega, da jo brinove jagode najboljše namakati v zaprti posodi in na toplem. Koliko se dobi žganja iz 100 kg. nam ni znano, a naslednji račun utegne biti približno resničen. 100 kg. suhih jagod ima li1'. kg. sladkorja v sebi. Ta sladkor da, če bi ves pokipel, dobrih 7 litrov čistega alkohola ali 91 litrov prav močnega žganja. No, ker vos sladkor ne pokipi in ker se pri kuhanji tudi vse žganje ne ujame, zlasti pa v slabih kmetskih kotlih ne, zato smemo vzeti le polovico in reči, da pri navadnem kuhanji brinovca dd 100 kg. jagod do deset litrov žganja. B. Modic in Grebenc, “Л!.™5 in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomonikov. Cl. Kavarni ,Commercio6 in ,Te- Hocnn4 v "l'0* nCaserma1-, glavni shaja-UCOUU Hšči tržaških Slovenoov vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. liiaVAliilißWÄ poleg kavarne „Universo“ priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KUMAR Anton Počkaj, rÄÄÄ domače^žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenskc poštne tiskanice. Cl E. Šverljuga, tlion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Mflrtili Kl*7P Piazza Giovanni, št. 1 IVldi lili IVI trgovina z mnogovistninr lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd. Cl. Gostilna „Štoka“, poleg kavarno „Fabris“, priporoča se Slovenceto v mostu in na deželi. Točijo se izborna vine istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilna „Alla Vittoria“ Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirojuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, v“Ä".r trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižc ; n raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andomo do Franz" v ulici Irenoo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. ä (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mloko po 12 kr. liter no-dosrodno iz Št. Potra, sveža (frišna) smetana. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trs*’! priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno [pm(dl$)j$)0(n8