■ '.;W 77 I , 'j ..» MEHTOR la® WMmi S"0# - Ji*j'j . LIST Zfl SREDNJEŠOLSKO DlIJtiTVO »irr» ywr»y Letnik V. Urejuje dr. Anton Breznik : 21 leto 1IU/1913 »Mentor« « 1912/1913 » V. letnik » Zvezek 11. VSEBINA: VeliCina. (Ksaver Meško)...........................241 Trikrat pri Savici. 0- M. DoviC.) (Dalje)..........242 Iz življenja klasičnih narodov. (Dr. J. Samsa.) (VI.) . . 247 Iz dijaških let velikega moža. (Dr. R. Zdešar.) (Konec) 251 Izobraženi stanovi v prvem krSCanstvu. (Dr. Fr. Kulovec.) (Dalje) . ................................257 ProSnja. (Pesem.) (Fr. Žalko)......................260 Severen motiv. (Pesem.) (Fr. Žalko)................260 Drobiž........................................ 261—264 S? Lepa priložnostna darila. N ^ tvornifika zaloga. ^ Dobro In poceni »e kupi le prt meni, kar |e oMe nuno. — Ure budilke od I K naprej; nlkel-nule lepe anker ure od K 4-50 naprej; »rebrne cll.-rem. ure od 7 K naprej; »rebrne anker-rem. ure od 10 K naprej; diamantni pratan od 18 K naprej; briljantni or»t»n od 80 K n»prej. — L^P* novoatl v kina- In pravem irebrn po inltanlh cenah. Naropajte novi cenik a koledarjem tudi po polti zastonj. - Slngerjevl Hvalni atrojl od «0 K napre|, tudi la pletenje (pouk breiplaien). Fr. Cudenf trgovcc in urar v Ljubljani. m Fr. P. Zajec, izprašani optik, LMaia, Stari trg 1 prlporoCa avoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi različne vrate naoCnikov, ICipalcev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila očal, ŠCipalcev itd. izvršuje dobro in cenol Izhaja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike štiri krone na leto* Tisk .Katoiilk« Tiskarne" ▼ Ljubljani. — Odgovorni Uitnlk Alo|*l) Marke*. Letnik V. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 11. Ksuver Meško: Veličina. Praznujemo Konstantinov jubilej. Gotovo ste se zamislili ob njem v zgodovino one dobe; pretehtali ste može in značaje, ki so dajali pravec tedanjim dogodkom, ki so s svojo mogočno osebnostjo odkazali zgodovini potu, ki so s svojimi deli pisali tedanjo zgodovino. Predvsem slo si ogledali pač Konstantina. In kaj ste videli? Ali ne, da njegovo delo ni v skladnem razmerju z njegovim značajem? Da je njegovo delo pač veliko, a značaj primeroma majhen. O Schillerju Irdi Emerson nasprotno: da je blesk njegovega imena večji nego njegova dela. Zaradi česa? Bil je lep, čist značaj. Ta mu je pridobil, ta mu Se daje velik sijaj. In v našem življenju, vsakdanjem sicer in majhnem? Ali ni precej enako? Mislim, da. Gotovo poznate ljudi, ki na zunaj niso storili mnogo, ki so ne morejo pohvaliti z velikimi doli, niti z velikopoteznimi, daljnosežnimi idejami ne, ki niso pokazali novih ciljev in novih poti, a jih vendar izredno cenite. Zakaj? Kor spoštujete in občudujete njih značaj! Nasprotno, možje z velikimi deli, ljudje velikih idej, a brez značaja, saj nam niso simpatični. Vzori nam žo nikakor niso! Ali nam ni ubožec iz Asisija, sv. Frančišek, mnogo bližji in dražji nego Machiavelli? AJi no menih Savonarola mnogo simpatičnejši nego mogočni Aleksander VI.? V mladih svojih lotih hrepenite po slavi, po veličini. Menda smo hrepeneli vsi, dnsi smo kmalu spoznali z velikim razočaranjem in z bridkostjo, kako lahka, kako prazna da je slava, da je ničila vredna pena. In veličina — glejte, le ena resnična je, ona ki jo daje plemenitost srca in duha, ki jo daje značajnost. Ni Vam treba, mislim, s posebnim žarom hrepeneti po tem, da bi postali veliki umetniki, slavljeni pesniki in pisatelji; a za to se potrudite z vsemi močmi in silami, da bi bili plemeniti in značajni, da bi kremeniti značaji ostali vse življenje. Težje je morda: postati, biti in ostati velik značaj nego postati znamenit umetnik. In večjega spoštovanja je vreden priprost, a plemenit človek nego velik, a neznačajen umetnik. <£= ■ J. M. DoviC: Trikrat pri Savici. (Dalje.) II. del. Tri osmice so se pisale, kar nas je prišlo trinajst novomašnikov iz ljubljanske bogoslovnice, da ponesemo slavo božjega imena Sirom kranjske dežele. Le prehitro so minuli slavnostni novomašniški dnevi in meseca »poberuha«1 me je odpeljal brat z vozom na mojo prvo postojanko, v Bohinjsko Srednjo vas. Z dekretom vred sem dobil pismo, da naj vzamem s seboj le najpotrebnejše, ker ne l»om dolgo ostal na svoji prvi službi. Popotvnnje, bratje, je naSe življenje, Mož modrih od nekdaj je to govorjenje. Te besede pesnika Uršiča so mi prihajale na misel, ko sem se vozil sedem ur daleč na svojo prvo službo. Moj prvi župnik je bil Matija Zarnik, brat dr. Val. Zarnika, znanega »očeta slovenskih taborov«. Dela sem imel dovolj in ljudje so se me hipoma navadili, kakor bi bili že dolgo časa skupaj. Dejali so, da sem bil pred oltarjem kakor sv. Alojzij, na prižnici pa kakor misijonar. Z domačim učiteljem sva bila prav prijatelja. Osnovala sva moški pevski zbor, ki je pel tretji mesec že latinsko mašo na koru. Žal, da si presedlal, stari znanec! Še zdaj mi je hudo, da si dobil ukor radi najinega prijateljstva! Iz svoje prve službe moram predstaviti še eno osebo, ki je bila naš stalen gost. Prišel je tri dni za mano in odšel tri dni pred mano iz Bohinja. To je bil ta čas po župniščih dobro ziuini »Brencelj«, pisatelj Jakob Alešovec. Z župnikom sta bila sošolca in za mojega bivanja v Bohinju je igral vlogo »dvornega norca«, zame živ zgled J Ime odtod, ker bolnike pobira. izgubljenega pisatelja, ker sem kot bogoslovec zalagal nič Inanjl kakor sedem listov s svojimi proizvodi. j|)9V98 Župnikova sestra, debela Marica, blaga dušica, je bila izvrstrial kuharica. Skrbela je za nas, da nismo bili lačni. Župnik se/je po obedu iztegnil po klopi, naslonil glavo na veliko biblijo in dfVstes&Jj >'i9« £q v roki homoopatično knjigo, jaz sem,,zapnlil svojo dbljtb^oVnb ^i^bl' Brencelj pa je kadil župnikove cigare in pridno pinznil : k^zfttd#.' Govoril je vonomer, kadil župniku, meni pa kazal na 'pafvif^Tij^kt^-liko duhovnikov je že obiskal listo leto p<> Štajerskem in iMranj-skem. Možu je neredno življenje in pijača poplavila Žfe vdlik deli lin* i s b*i M «9V .vorfub jloanoiH im >h ilive'iqbo : ilj/3 orne 1J19S9(, 3 liijjvjl o >Ib [ni d dirnšiJd o-id oma Boemovi os jsSon /o>[f:./lrioq ')l'ib o« i >1 9lfiq0iJ 98 i ii.nbovoq jo o j. rnan >imH >-~i iiinifinS a 8 |!'/0>I,1'J,J ca. 11 <' I K! 91 aJ O ’3 božjih darov in se je rad ponavljal. V treh mesecih je spesnil — seveda ponoči— en hvalospev na župnika in spisal podlistek o Bohinjcih, ker niso imeli znamenja sredi vasi. Nekega dne se porodi v moji glavi sklep, da bi šli k Savici. In smo šli. Župnik je sicer zaostal pri sv. Duhu, kjer je maševal, jaz pa »Brencelj« in cerkovnik France smo jo rezali peš ob bohinjskem jezeru proti Savici. Mene so zanimale planinske rože, Brencjelj je kvaril svoje že precej pogrete dovtipe, France pa je z vso svojo bohinjsko zavednostjo in vednostjo razkazoval kraje, našteval imena bližnjih gora in prideval pravljice iz okolice. Skozi bukova debla smo hropli navzgor, dokler se ne pokaže vrh steze pred nami gora KomarČa. Iz skalnate odprtine se je izlivala po mahoviti skali peneča se voda. Hlapelo m zvenelo je vedno huje, vodna plast je poskakovala in tisoči solnčnih žarkov so se zapletali v vodne kaplje, ki so drle s črne skale v globoki kotel. Tam doli je pršelo, kakor bi se kopale gorske vile v srebrni vodici. Škropilo je, kakor bi dvigal povodnji mož svoje rame in otresal s svojo glavo. Pravljični svet se nam je odprl, prikazni vodnih duhov so stopale pred nas. Brencelj je bil že star poet in ga ta čarobna prikazen ni ogrela. Zanimal se je bolj za »vir Hipokrene«, ki ga je imel s seboj v malhi cerkovnik. Tekel mu je brez presledkov po grlu navzdol. Meni pa je prišel na misel Prešernov povodnji mož, ki je klical Uršiki: »Ne boj se, ji refe, ne boj se grmenja, No boj so potokov ti mojih Šumenju, Ne boj so vetrov mi prijaznih vršenja: l.o urno, le urno obrni pete, I.e urno, lo urno, ker pozno jo že!« Mraz me jo stresal, a ve|n d ar sem se nerad 'ločil od voidnih duhov. Ves moker od pršenja vode se vrnem na verando, koder sta mi Brencelj in cerkovnik.ponujala ostanke dojužnika. Nato smo se odpravili domov. Na ušesa nam je udarjalo grmenje slapovo in smo čuli: ' < * ... »Kak bolj spodaj Iona Voda razgraja, kak brogove stresa, In kak pred njo se gore ziblje stena, Kak skalo podkopuje in drevesa, Kak do nebes loti nje jezo pena!« Cerkovnik sv. Duha je čakal s čolnom, da nas popelje po jezeru navzdol. Z njim nas je čakal tudi župnik, da nas povede na okrep-čanje k hotelu »Touristenhaus«, ali kakor ga je Brencelj krstil: »Noristenhnus«. Tu sta nas čakala (udi bistriška duhovnika, žup.iik .1. Mesar in kapelan Golmajer. Brencelj je sedel vis-a-vis meni. Ne bom opisoval njegoVega obraza, saj ga je njegov list »Brencelj« prinašal v vsaki številki. Ko se je oddahnil od požirka, je vprašal: »Gospod kaplan, kakšen dojem je napravila na vas Savica?« »Očarala me je,« odgovorim. »Videl sem jo pred leti kot dijak; a danes mi je vtisnila vse drugačne spomine kakor takrat. Pred šestimi leti sem gledal slap Savice kot posnemalec Prešernov, danes pa sem ga gledal samostojno kot umetnik, ki išče notvih problemov, ki ustvarja iz Stvarnikovih del nova dela...« »Ali umetnik je le tisti, ki naravo posnema. Čim bolj prodere v globine božje narave, čim bolj zna to kopirati, tem večji umetnik je,« odvrne hotelir, ki je bil tudi slikar. »Gola narava, ta dela lepoto, in čim bolj golo podobo naslikate, čim bolj jo posnamete po naravi, tem lepša je, kajneda,« odvrne satirično župnik Zarnik. »Vsekako. Kar je naravno, to je lepo,« pristavi hotelir. »Kozavo dekle je torej tudi lepo, g. hotelir,« pristavim jaz. »Nikakor ne. To je potvara božja.« »Čemu je torej Bog koze ustvaril?« reče spet Zarnik. Hotelir molči, jaz pa pravim: fclvoze so bolezen, bolezen pa je posledica izvirnegal greha. Prvotno Bog ni ustvaril človeka podvrženega boleznim.« »Lepota, poezija ni nekaj objektivnega, ampak nekaj subjektivnega. Lepo je le tisto, kar ugaja nam v gotovem trenotku. Umetnik, ki pohujšuje, ni umetnik; kdor pusti, da vaški slikar Lovr. Žolna zagovarja nago obliko našoga Zveličarja, ni umetnik. Umetnik ni, kdor »Slovana da slikati brez obleke,« češ da ni nobene take obleke narodne, katero bi bili Slovani vse vprek nosili. Vi hočete biti naturalist, gospod slikar, pa niste na pravi poti.« Jaz sem žel pohvalo pri gospodih, hotelir je umolknil. Brencelj pa je svojo obadjo naturo potopil v kozarcu. »Naturalisti hočete, da se povrne kultura divjakov, ker silite v nagoto. Kaj poje naš prvi pesnik? Nuj i »e ho ni umetna, Nuj merjena Ik>, Nikdar ni prijetna, Cc žali uho. In slika tudi ni prijetna, če žali oko, povest ni umetna, če žali čut sramežljivosti.« »Res je tako,« potrdi modri župnik Mesar. »Bog je človeku že v srce vsudil čut lepote, kakor čut dobrosti. Po božjih zapovedih bo Bog sodil vsakega, tudi umetnika. Tudi zanj veljajo zakoni sinajske gore.« .uui »Bog je ustvaril svet in ta svet je lep, dasi ga gledamo v velikih dimenzijah. Umetnikov namen pa je, lepoto tega sveta poveličati v podrobnostih. Mi pesniki in pisci izpopolnjujemo lepoto vfesoljnega stvarstva, ni najprvo naš namen, posnemati božjo na-Fftvo, ampak jo izpopolnovati, jo slikati v podrobnostih, kakor jo j*> ustvaril božji Stvarnik v velikih konturah. 39 >Greift nur hinein in’s volle Menschenleben . . . oko, Nižjo pod zemljo. Velik je v vsomirji Božji stavbenik, Mi pa smo poli rji Zanj podrobnih slik. Ko je Brencelj še napil na zdravje polirjevo, smo se vzdignili in vračali domov. Župnik Zarnik nas je opozoril blizu iztoka Save na nizkem holmcu na 500 lot staro cerkvico sv. Janeza Krstnika. Vstopili smo. Alešovec mi je kazal lepe freske na stenah v koru!, ki segajo v 14. vek. Slikar ni poznal perspektive, pftč pa je imel zmisla za resnobno versko polje. AleŠcuvcu pa so bolj ugajali razni angelci deklice s peruti — ki so držali krog oltarja širok pas, eden je celo usta držal odprta in je baje pel. Tudi po kotih nad okni so se premetavali! angelci in igrali na mandoline, eden celo na piščal. >l;j- o Ko nam je še župnik Mesar povedal, da so prve zvonove iz Vidma prinesli čez Črno prst v Bohinj k ti mični cerkvici, smo se poslovili. Bila je že tema in megla. Po stezi smo stopali proti Srednji vasi, le Brencelj ni maral za steze in brvi, ker je bil na pol slep, in je krenil po cesti. Pozno v noč je prisopihal s svojo kuštrasto brado za nama in ponavljal svoje dovtipe in spomine, dokler nismo šli k počitku. Brencelj je bil vedno zadnji za spanje, pa tudi zaldnji za vstajanje. Lepi so bili ti dnevi moje prve službe. V šopkih sem se poslovil od Bohinja <3 —nn^rrvT, —a> Dr. J. Sumsa: Iz življenja klasičnih narodov. VI. V atenski hiši. Ker je naju gospodar Kalija tako prijazno sprejel, se smeva že nekoliko svobodneje gibati, kakor je pri oficielnih obiskih dovoljeno. Od vhoda nas pelje kratek koridor do velikega štirikotnega, z mozaiki potlakanega dvorišča, katerega obdajajo od vseh štirih strani pokriti hodniki; streha teh hodnikov — lahko jih imenujemo tudi galerije — sloni na krasnih kaneliranih jonskih stebrih; spoznava jih po spiralno zavitih kapiteljskih zavijačah (volutae, oculi, čA/xfc). Steber je bistveni dol stare, zlasti grške arhitekture. Stari Egipčani so posneli obliko stebra po cvetličnem steblu, Grki pa po naj večjem umotvoru prve umetnice, narave, po človeškem telesu. Zato ima grški steber podnožje (ftdmg), na katerem stoji, trup (ow/m, telo), t. j. srednji del stebra, ki nosi težo, in glavo, kapitelj (capitulum, xsq>dXaiov), na kateri neposredno slone drugi arhitektonski členi. Stebrišča so bistveni deli grških javnih poslopij (svetišč, gimnazij itd.), pa tudi bogatih zasebnih hiš. Tak stebriščni hodnik (jiKQtoTvkov) obdaja torej tudi odprto dvorišče Kalijeve hiše. Le pogumno stopiva na dvorišče. Kaj pa je to v sredi dvorišča? Oltar? l)a, oltar, posvečen hišnemu Zevsu (Zevg č,QX6log); morda se še spominjaš, da sva videla pred vhodom Apolonov oltar in Ilermejev steber. Grk je veren, vse svoje zadeve posvečuje bogovom; tudi hišo, ki je steber države in javnega reda — le spomni se Schillerjevih bosedi: »Ktvvas mufi der Meaach sein Eigen nennen, — oder er wird morden und brennen« — tudi hišo torej, ki je prvi pogoj družinske sroče in blagostanja, je posvetil Grk bogu, in sicer najvišjemu, Zevsu, ki jo očo in poglavar velike družine bogov in ljudi. »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo«; to je bilo geslo grškega gospodarja, ki je kot svečenik svoje družine daroval hišnemu bogu na skupnem hišnem oltarju, preden je šel po svojih opravkih. Zevsov oltar je bil središče grške hiše. Od tu »veže stavijo se na vse kraje«. Središče naše moderne hiše je pri vhodu, že tam se cepijo hodniki na vse strani; grška hiša se sredotoči znotraj okoli dvorišča. Iz peristila vodijo namreč na vse strani vrata v razne sobe za služinčad, spalnice in shrambe. Toda čuj, veseli otroški glasovi! Iz ene izmed teh mnogoštevilnih sob sta kriče priskakljala sedemletni deček in desetletna deklica. To sta Kalijeva otroka Iliponik in Ilipareta. Ko zagledata dva tujca, za hip umolkneta, pritečeta k očetu ter se mu vsak ene roke okleneta. A vajena sta tujcev, v hišo njunega očeta jih mnogo prihaja. Kmalu pozabita na tujca, pustita očeta in stečeta. A se hitro zopet vrneta, deklica prinese dve žogi, deček pa žabo — na Grškem še sedaj domača žival —, za krak ji je privezal vrvico in tako jo drži mlademu psičku, ki je pritekel za njim. Kadar psiček hlastne po njej, jo deček urno odmakne. A tu ga oče pokara, da žival tudi boli, kakor človeka. Mladi sinko v trenutku pusti žabo in psička, steče k sestrici in ji prestreže žogo, ki jo je hotela sama ujeti. Zapuščeni psiček ju nekaj časa žalostno gleda, potem pa se opogumi, pride k njima, se usede med nju in pogleduje zdaj enega, zdaj drugega, kakor bi hotel reči, ako bi znal nemški: »Ich sei, gewahrt mir die Bitte, in ihrem Bunde der dritte.« Srečna mladost! Kaj je pač, kar je na mladem življenju tako prikupljivega, nežnega? Jeli to nedolžno oko, bistro in jasno kot gorsko jezero, ki ga še ni skalila umazana noga? Jeli to srebrnočisti glas, ki nam doni na uho, kakor angelska struna v sveti božični noči? Ali pa je nedolžnost, v katero še ni dahnil strupen dih greha? Ali morda sreča, ki je iščemo — nedosegljivo kakor solnce — po različnih potih, a ne najdemo nikjer, odkar smo nehali biti — otroci? Srečni Iliponik, srečna Ilipareta! Ali prišel bo čas, ko bosta tudi vidva mislila na čudovito pesem srečne mladosti, kakor je mislil nemški pesnik: Auh der Jugendzeit, nun dor Jugondzoit Klingt cin Lied mir immerdar: O wie lioRt so woit, o vvie llogt so woit, Was moin olnst vvur! (Rilckort, Aus dor Jugondzoit.) "Eoaetai fjnaQ — prišel bo čas, ko bo vajin oče, sedaj eden prvih mož v Atenah, umrl v uboštvu, in tedaj bosta tudi vidva čutila, kako resnično so bcsode: Nessun maggior dolore, cho rlcordurtd Nolla mUerla ui tempi folici. (Danto.) (Ni je večjo bolečino, kot v nesreči spominjali so srečnih dni.) Toda kam sva se zamislila? Kalija je nama namignil, naj greva z njim, da nama pokaže notranjost svoje hiše. A že to, kar vidiva z dvorišča, nikakor ni tako, kakor poje naš Gregorčič o slovenski kmetski hiši: Mogočna nisi, ne prostorna In stavil te umetnik ni, Bolj kot bogata si uborna, Preprosta selska hiša ti! Vse, kar vidiva tu, je ravno nasprotno temu; tu se je bogastvo združilo z umetnostjo, da ustvari udobno bivališče možu, ki mu ni samo do pametnega uživanja, ampak ki pozna tudi fino izobrazbo in ima umetniški okus. Torej pojdiva za Kalijem. Z dvorišča naju pelje v dvorano, ki leži nasproti glavnemu vhodu; ta dvorana je na eni strani, nasproti dvorišču, odprta, imenuje se jtpoordg ali Jtagaovag. To je najvažnejši prostor v grški hiši; to je predsoba, sprejemnica, salon, obednica in družinska soba. Glej, v kotu je oltar Hestije (Veste), boginje domačega ognjišča; ognjišče je središče družinske in domače sreče; na našem Krasu je ognjišče še dandanes najbolj priljubljeno zbirališče. V tej prostadi se zbira družina k domači daritvi in k jedi, tu se obhajajo domači godovi, rojstni dnevi, ženi-tovanje itd. Ako gospodar za dalje časa odhaja, opravi tu domačo daritev vpričo cele družine, preden odide in ko se vrne. Tudi sužnji spadajo k družini in so pri domači daritvi navzoči. Tu pri oltarju Hestije je suženj sprejet v hišo, sem pribeži iz strahu pred kaznijo. Hestijin oltar je asil (davkov suženj, celo tujec in sovražnik, ki se tega oltarja dotakne, je nedotakljiv; Ilestija ga je sprejela pod svoje varstvo, nič žalega se mu ne sme zgoditi. Iz prostade naju pelje Kalija v intimnejše prostore svoje hiše, na levo v zakonsko spalnico (Odku/iog), na desno pa v spalnico za odrasle hčere (dfiil)dka/ &-ouXcUo, kur ho 110 Bino oropati. llb Uncl inehrt den Gewinn Mit ordnendem Sinn, Und fiillet mit Schiitzen die duftenden Laden, Und dreht um die schnurrondo Spindel den Faden, Und sammelt im reinlirh gegliittoten Schrein I)ie schimmernde Wolle, den schneeichten Lein, Und fiiget zum Guten den Glanz und den Schimmer, Und ruhet nimmer. (Schiller, Das Lied von der Glocke.) Težko je najti v svetovni literaturi podobno mesto, ki bi tako poetično in hkrati tako realistično izražalo poklic grške žene. Grkinja je bila vse poprej nego sufragetka; njen poklioje bil omejen od štirih sten njenih sob. Tu je vladala kot kraljica nad deklami in družino; v moževe posle se ni smela vtikati. Javnosti in javnih vprašanj za-njo ni bilo; niti v gledališče ni smela zahajati. Grkinja — tudi plemkinja — ni bila salonska dama s francosko duhovitostjo, ampak samo mati in gospodinja. Ženske, ki so hrepenele po večji izobrazbi in po prostejšem življenju, so bile na dvomljivem glasu, llomer je bil, kakor v vsakem drugem oziru, tako tudi v tem učitelj svojega ljudstva. Ko se Ilektor poslavlja od ljubljene Andromahe in dragega mu sinčka Astianakta, so njegove zadnje besedo: Pojdi ti v hiSo in brigaj za svoja lastna so dela, namreč za statvo in za vrotono, deklam pa ukaži priti k delu. Vojska pa dolo in skrb jo nam moškim, zlasti pa moni izmed toh, ki v Iliju so so rodili. (II. VI, 41)0 sl.) V gospodinjski sobi torej smo. Ob stenah sode na nizkih stolih dekle, vsaka pri svojem dolu; nekatere stojo pri statvah in tko, druge merijo platno ali ga režejo za obleko. Kaj pa ona tam, ki sedi v kotuV Ta prede: okoli leve lakti ima ovit podolgast kosem volne, desno nogo ima oprto ob zgornji rob posode, podobne našim papirnim košem, z desno roko pa svaljka ob oprto desno nogo nit, ki pada ob nogi v posodo. Toda, ti začudeno gledaš okoli sobo? „Kjo pa jo gospodinja?11 To vprašanje se ti bero na obrazu. Kalija je razumel tvojo nemo vprašanje, a ne odgovarja. Ženo jo odslovil pred nekaterimi leti; to je bil velik škandal v atenski javnosti, kor ni nihče prav vedel, zakaj. Morda je bila kaj zagrešila, ali pa je hotela bolj svobodno živeti V Kdo ve? To so jo pač vedelo, da sofistov, parazitov in drugih takili gostov, ki so v celili trumah prihajali v hišo, ni rada videla; a on, Kalija, je ljubil veselo družbo duhovitih četudi površnih in liberalnih ljudi. Morda ju jo to razdvojilo. Tu in tam so jo govorilo, da Kalija, odkar je bil ločen od ženo, ni bil več prav vesel; drugi so govorili, da njegovo premoženje gino; a kdo bi vse take čenčo verjel. Sedaj jo naš gospodar še vedno gostoljubni in bogati Kalija. In to njegovim »prijateljem41 zadostuje. Iz srednje izmed troh ženskih sob nas peljejo vrata na prostoren vrt, obrastel s širokoperesniini platanami in okrašen s kipi domačih bogov-zavetnikov. Ker smo se s hojo po dolgih sobah nekoliko utrudili, sedemo na gospodarjev migljaj k marmornati mizi na nizke stolčke, kakršni so zaklopni stoli na krovu naših ladij. Na drug Kalijev migljaj pa prinese sluga, mlad Frigijec, morskih rib in smokev, da se malo okrepčamo. Tu na vrtu opazimo, da se nad prostado, nad glavnim delom hiše, nahaja eno nadstropje, ki služi deklam za spalnice. Ko smo se okrepčali, pridemo skozi ginaikonitido po drugi strani peristila, ki je obrnjen proti ulici, do glasne družbe Kalijevih vsakdanjih gostov, — tu so sofisti Ilipia, Protagora, Prodik, med njimi ukaželjni mladeniči plemenitih atenskih rodbin — nekoliko v stran od te glasne družbe vidimo Sokrata v živahnem razgovoru z mladim, ognjevitim Alkibiadom. Družba se spoštljivo umakne gospodarju in tujima gostoma; midva pa nočeva prijaznega Kalija več zadrževati, družba ga že težko pričakuje. Vljudno se mu zahvaliva in odideva. Ilvala ti, plemeniti Kalija! I)a bi pač nikdar ne okusil grenkih besedi: Doneč oris fclix, multos numerabia timicos, Tompora si fuorint nubila, solus eris. 3 ".~^sxo^nz . ' Dr. A. Zdešar: Iz dijaških let velikega moža. (Konec.) 2. Dvn profesorja. Konec 1831. leta se odpravi Ozanam v Pariz na pravno fakulteto. 'Po slavnem receptu: Primum vivern, dein philosophari je moral tudi naš pnavoslovcc najprej misliti na slvojc materialne potrebo, predvsem na dobro stanovanjci. Znanec njegove matere mu res kmalu nekaj dobi. Pravim »nekaj«, kajti to stanovanjc nikakor ni ugajalo našemu po srcu tako fino izobraženemu Oza-namu. Prišel je med lahkožive in plitvomiselne kolege, ki so občevali mnogo s še bolj lahkoživim in kratkomiselnim ženstvom. Ta družba, to stanovanje Ozanamu nista ugajala in Ozanam ni bil vesel tistih dni, ko je bival med temi kolegi. Ali ni trpelo dolgo. Že v Lyonu je bil nekoč predstavljen včlikemu matematiku in fiziku Amperju, ki ga Je prijazno povabil, naj ga gotovo obišče, ko pride v Pariz. Ko ga zdaj poseli, je bilo eno prvih Ampčrjevili vprašanj: »Kakšno pa imate stanovanje?« Ozanam mu pove vse po resnici in mu nič ne skriva, da je naletel na kolege, ki mu iz teh in teh vzrokov ne morejo ugajati. Ampere ga nekaj časa zadovoljno gleda, potem pa odpre vrata rneke sobo in reče: »Vidite1, to je soba mojega sina, ki je zdaj na Nemškem in ki ga ne bo tako hitro nazaj. Kaj mislite, ali bi bila za vas?« In ker si Ozanam še upal ni misliti, kam meri Ampere, mu reče ta očetovsko: »Veste kaj, pridite stanovat k meni! Vaše mišljenje in naziranje je čisto tako, kakor moje. Vi jeste postno, pri nas tudi. Veselilo me bo, da se bom mogel z Vami razgovarjati.« Ozanam sprejme to ponudbo z veseljem in se takoj preseli k Amp6rju, ki mu je bil od tega časa naprej pravi očetovski prijatelj. Ampftre je bil (»krat star 56 lot. Ozanam jo z njim voliko občeval in ga jo dobro poznal. Občudoval jo prav tako njegovo ženi-jalnost kakor njogovo otroško verno in pobožno srce. O njegovih iznajdbah na polju matematike in fizike, zavoljo katerih jo bil postal svetovno znan, piše Ozanam: »On ima neko intuitivno, instinktivno znanje. Pravi, da so mu prišle njegove iznajdbe kar naenkrat na um, kakor se blisek posveti.« A Ozanam pravi tudi o njem: »Tisti, ki so poznali samo njegov razum, so poanali le njegovo manj popolno polovico « in pripoveduje, kako je Ampčre pisal svoje duhovito učeno delo »Philosophie des sciences«. Pri tem mu je pomagal tudi Ozanam in pisal njegov diktat. Med delom je Ampere večkrat začel kakšen pogovor z njim in nemalokrat je pokril z obema rokama svojo glavo in ponavljal: »O kako velik je Bog, Ozanam, kako velik je Bog!« Nekega dne gre Ozanam na kratek obisk pred Najsvetejše v cerkev sv. Genovefe. Cerkev je bila prazna, le tupatam je klečala in molila kakšna preprosta ženska. Ali ko stopi po cerkvi par korakov naprej, zagleda v nekem kotu vendar tudi klečečega moškega, vsega zatopljenega v globoko moljenje Najsvetejšega. Ko pogleda Ozanam pobožnega molilca nekoliko »bistreje, spozna v njem — Ampčrja. Ozanamovi koraki ga niso prebudili iz zbrane in globoke molitve, in ne da bi ga bil Amp6re opazil, odide Ozanam tiho iz svetišča. Ko je leta 1832. davila po Parizu kolera, mu je Ampčre vsak večer pri večerji napol v šali in napol zares naročal: »Ozanam, če me prime ponoči kolera, tedaj udarim s palico po tleh« — Ozanam jo imel svojo sobo ravno pod njegovo — »tedaj skočite najprej po mojega spovednika in nato še po mojega zdravnika « Tak je bil veleum Ampčre! Zajedno z Ampčrjem je bival takrat na pariškem vseučilišču tudi filozof TeodorJouffroy. Bil je tedaj 36 let star in popoln svobodomislec. Pri nekem predavanju, kjer ga je poslušal tudi Ozanam, napade Jouffroy razodetje božje i,n je tajil celo možnost božjega razodetja. (ilol>okovernega in globokomislečega Ozanama zaboli to sofistično zavijanje in tajenje resnice, Vs,ede se torej in napiše nekaj duhovitih in jedrnatih ugovorov zoper njegova izvajanja in pristavi prošnjo, naj mu blagovoli te ugovore pri prvem prihodnjem predavanju rešiti, na koncu pa svojo vlogo s polnim imenom podpiše. Ali Jouffroy je najprej celih H dni čisto molčal. Po preteku štirinajstih dni je vendar nekaj odgovoril, ali nič stvarnega; videlo se mu je, da se le izvija in da mu Ozanamovi ugovori presedajo. Ali Ozanam prime zopet za pero, sestavi novo vlogo in pridobi zanjo še petnajst podpisov. Zdaj je moral Jouffroy seveda stvarno odgovoriti. Ali tudi ta odgovor je bil bolj sofistično umikanje; nazadnje je konstatiral, da so se časi premenili, da nekdaj ni bilo nikogar, ki bi se bil na vseučilišču zavzel za krščanske dogme, in obljubil da ne bo nikoli več žalil verskega čutu svojih slušateljev. Enako je delal Ozanam tudi pri drugih profesorjih, če so se osmelili napadati verske resnice. In bili so toliko lojalni, da so priznali njegovo izredno inteligenco, in toliko taktni, da so na pariškem vseučilišču prenehali ironični napadi na Cerkev in vero. Jouffroy sam je začel polagoma dvojiti nad trdnostjo svojega filozofičnega sistema; vsaj proti koncu svojega življenja je večkrat izjavil: »Ena sama stran katoliškega katekizma je več vredna kot vsi filozofični sistemi«. 3. Gledališče. Dne 1. januarja 1832. se je Ozanam predstavil duhovitemu Chateaubriandu, pisatelju krasnega »Genie du Christia-nisme«. »Kako Vam ugajajo pariška gledališča?« ga vpraša slavljeni literat. Ozanam je v očividni zadregi in ne ve, kaj bi odgovoril. Naposled mu vendar pridejo iz ust besede, a nekako težko: »Materi sem moral obljubiti, da .nikoli ne prestopim praga nobenega gledališča.« Zdaj je bilo izgovorjeno in mirno je čakal, pa naj pride še tako zasoljen sarkazem iz teh duhovitih ust, češ, materini principi so v tem slučaju tudi moji. A ženialni pisatelj ga najprej pogleda z neizmerno gorkim in ljubim pogledom, potem pa ga objame in pravi: »Rotim Vas, da se ravnate po svetu svoje matere. Pridobili ne bi v gledališču ničesar, pač pa labko mnogo izgubili.« In Ozanam se je vestno ravnal po svetu svoje matere in Chateaubrianda. Kedar so ga tovariši silili h kaki predstavi, jo vselej odgovoril: »Do Chateaubriand mi je rekel, da ni dobro v gledališče hoditi« Prvikrat je bil v gledališču pri neki klasični igri, ko je bil sta r 27 1 e t. Ali igra ni napravila na duhovitega moža skoraj nobenega vtisa: njegov duh je bil navajen tečnejše hrane. 4. Vincencijev« družba. Na pariški univerzi je bilo mnogo brezverstva med profesorji in med dijaštvom. A bilo je tudi še mnogo nepokvarjenih, da, plemenitili elementov. Samo ene reči je manjkalo do Ozanamovoga prihoda na vseučilišče: nihče se ni upal dvigniti moško praporja katoliške misli. Takoj pa, ko je to storil Ozanam, so se jeli zbirati okoli njega duševno sorodni mu značaji. Ozanam jc takoj spoznal, da imajo sicer vsi dobro in pravo voljo, a da jim manjka verske izobraženosti. l)a bi odpomogel tej potrebi, je Ozanam storil posebno dve reči: Prvič je dal iniciativo pariškemu nadškofu I) e 0 '■l <’ n 'i, da je poklical na prižnico v Notre-Dame (stolna cerkev pariška Naše [ljube] Gospd«), slavnega govornika dominikanca Lacordairja, ki se je pozneje proslavil ravno s temi svojimi duhovitimi konferencami za izobražence. Prošnjo na nadškofa je zdaj podpisalo že 200 katoliških dijakov. Drugič pa so po Ozanamovi iniciativi katoliški dijaki sami med seboj ustanovili >historično-flozofiČne konference«, v katerih so obdcluvali različna verska in katoliško-kulturna vprašanja. Eden je referiral, največkrat Ozanain, na kar se je vnela debata. I)a bi bilo več zanimanja in intenzivnega delovanja, so vabili k tem konferencam tudi dijake negativnega naziranja. Ker pa je katoliškim dijakom manjkalo trdne filozofične in dialektične podlage, so ti duševni turnirji ostali mnogokrat brez odločilne zmage. Nekega dne, spo- mladi 1833. leta, pa so nasprotni dijaki, ne razločujoč med notranjo energijo krščanstva in med udejstvovanjem krščanskih resnic po naši prosti volji, katoliške dijake postavili pred ugovor: »Katoli-čanstvo se je preživelo. Ne tajimo, da nekdaj ni delalo čudežev, da nimamo njemu zahvaliti visoke srednjeveške kulture, ali danes je to katoličanstvo mrtvo. Pokažite nam, da še živi, pokažite nam njegovo energijo, če morete, potem vam verjamemo.« V tem ugovoru je bilo par zrn resnice. Francoska javnost je takrat še vedno hirala za globokimi ranami, ki so jih ji vsekali enciklopedisti, posebno Voltaire in pa velika revolucija. Praktičnega krščanstva je bilo tedaj na Francoskem res malo, in zato katoliški dijaki niso mogli pokazati na nobene velike katoliške kulturne ali socialne institucije. Ko je bil Ozanam po debati z nekaterimi svojimi tovariši sam, pravi: »Da, nekaj imajo prav: krščanstvo se ne sme dokazovati samo z besedami, ampak tudi z deli.« Prepričani so bili, da je treba kaj storiti, kaj delati. Vprašali so se le: »Ali kaj delati? Kje in kako začeti?« Duhovnik B a i 11 y, ki se je mnogo bavil z vseučiliško mladino in ki so ga zdaj sveta vprašali, je bil mnenja, da se energija krščanstva kaže najsijajneje v ljubezni do ubogih in v skrbi zanje; zato naj tukaj zastavijo svoje čile mlade moči. Ozanam in tovariši so uvideli, da ima Bailly prav, in kmalu je bil sklep storjejn: »Allons aux pauvres!« »Pojdimo med uboge!« Da pa dobč teh, se napotijo najprej k »materi ubogih«, k tedaj po vsem Parizu znani in popularni usmiljenki »Soeur Rosalie« (sestra Rozalija). Po njenih praktičnih nasvetih in po mislih Baillyja sestavijo statute in tako je majnika lota 1833. ustanovil Ozanam s sedmimi drugimi vseučiliškimi tovariši družbo sv. Vincencija, ki šteje danes na tisoče in tisoče udov po vsem svetu in ki podpira na sto-tisoče ubogih -- živ dokaz, kaj zmore živa vera — in koliko nebeške energije je v njej. Družba sv. Vincencija je živa apologija krščanstva. Pristavimo le še, da je postal Ozanam leta 183(5. doktor, 1. 1842. profesor na pariškem vseučilišču in da je umrl 8. septembra 1.1853., po duhu genij, po veri in po srcu svetnik, skrben in priljubljen vse-učiliški profesor, eden prvih dobrotnikov človeštva. Dr. Fr. Kulovec: Izobraženi stanovi v prvem krščanstvu. (Dalje.) Ker je krščanstvo dobilo v teku časa ravno med najvišjimi stanovi toliko vpliva, se je zdelo preganjalcem kristjanov dostikrat najprimerneje, da tukaj zastavijo sekiro. S tem so mislili krščanstvo naravnost v srce zadeti. Več cesarjev je izdalo svoje reskripte izrecno samo proti odličnejšim, premožnejšim in izobraženejšim kristjanom. Valerijan n. pr. določa, da naj senatorji, odličnejši možje in rimski vitezi izgube čast in premoženje. Če bi pa še vztrajali v krščanstvu, naj izgube življenje. Matronam naj pobero vse premoženje in jih odpeljejo v pregnanstvo. Vsem kristjanom na cesarskem dvoru pa naj konfiscirajo premoženje in jih deportirajo na cesarska posestva.1 Dioklecijan je pa svoj prvi reskript naperil proti kristjanom na dvoru, glasno znamenje, da je moral biti njih vpliv in njihovo število veliko, če je smatral ta korak za najpotrebnejši. Ta proces vedno bolj prodirajočega pokristjanjanja, ki smo ga opazovali na dvoru in med najvišjimi krogi, se je vršil počasi sicer, a z nevzdržljivo silo v vsem javnem življenju. Spričo teh dejstev so še pagani resignirano tožili, češ, da ljudje oinnis dignitatis — vsakega dostojanstva — prestopajo h krščanstvu. Tertulijan priznava iz lastne izkušnje: ta religija ima že conciliabula, castra ipsa, tribus, decuriones, palatium, senatum, forum v posesti (Apologeticum 37). Krščanske nravne resnice so se jelo vedno bolj uveljavljati v ljudskem življenju. Dolgo časa krščanstvo za zgodovinarja sploh ni obstojalo. Številno je bilo neznatno, njegov vpliv na javno življenje, na kulturo in mišljenje velike mase zelo majhen. Ni bilo novih velikih zunanjih pojavov, ki bi morali po svoji velikosti in varnosti vzbuditi pozornost zgodovinarja. V tem dejstvu je psihologična razlaga, zakaj imamo iz prve dobe pruv malo izvunkrščanskih poročil o novi religiji. Sedaj so se pa razmere že temeljito izpremenile. Očito je postalo vsem, da je krščanstvo počelo velikega gibanja, in to gibanje je nravnega, verskega, splošno kulturnega značaja. Vsi, ki so hoteli videti, so morali izpregledati, da se pripravlja velik preobrat v nravnem in verskem naziranju, ki ni imelo s prejšnjim nobenega stika. Kdo ne bi bil opazil, da jih je že brezštevilno, ki drugače sodijo o Hogu, o človeku, o državi, kakor dosedanja družba? Komu naj bi bilo ušlo, da so tukaj ljudje, ki razglašajo nova počela • ... ut Honatoros ot okrogli viri et C(|uites Homani (lignitate omis.sa l)onis 8)>olientur et .si ademptis facultatibun Christiani perseveraverint, capite quoquo mulctontur, inatronao ademptis boni« in exiliuni reiegentur. Caesariani autem confiscentur ct cuncti in caesarianas possosiones deseripti rnittentur. (Cyprian, ep. 80, 1.) družabnega reda in življenja, pravičnost in medsebojno ljubezen? Kdo ne bi bil opazil, da je njihovo zakonsko življenje in medsebojno občevanje ožarjeno z gloriolo svetosti in čednosti? Mnoge sile so bile na delu, ki so ustvarjale novo, krščansko kulturo. Valovi novega življenja so zasegali vedno nove množice in jih potezali v krog nove kulture. Rimski cesarji, sodniki, zgodovinarji in pisatelji so prisluŠkavali, pa «o slišali le tuje glasove. Prezirati jih niso mogli več, morali so se baviti s krščanstvom. Cesarji so hoteli zatreti novo gibanje s svojimi reskripti, ki so bili navadno signali za krvava preganjanja. Sodniki so vlačili pristaše nove vere pred svoj sodni stol in so postopali proti njim s kaznimi in vsemi nasilnimi sredstvi, ki jim jih je nudila rimska postavodaja. Toda njihove sodbe so bile le seme za nove pristaše. Najnevarnejši v tem boju pa so bili oni, ki so rabili duševno orožje: paganski, posebno pa gnostiški pisatelji. Gnostike imenujemo zastopnike velikega modroslovno-verskega gibanja. Po svojem bistvu je bilo to neka zmes orientalskih verskih naziranj s krščanskimi idejami. Značilno za vse orientalske religije je bil nauk o dveh počelih vsega: o Bogu kot dobrem in s,vetu kot slabem počelu. Med njima je prepad, ki so ga premostili s tem, da so verovali v neka vmesna bitja. Ti posredujejo zvezo med Bogom in svetom. Drugi skupen znak je bilo veliko hrepenenje po odrešenju od hudega. Te ideje so spravili v zvezo s poljubnimi krščanskimi resnicami. Nastala je cela vrsta manj ali bolj fantastičnih verskih sistemov, ki so imele silno moč na ljudske množice. Prijali so ji, ker niso prikrajševali njenih čutnih zahtev, na drugi strani so pa tudi umskemu razmišljanju odpirala širno pot. Nadarjeni možje so stali na čelu temu gibanju. Trdili so, da hočejo dati svojim pristašem spoznanje (yi>d>aig) v verskih stvareh, kakor ga jim nudi cerkveno krščanstvo. Zato so se imenovali gnostiki. V njihovo službo so se vdinjale cele šole in šekle, zasnovali so obširno literaturo, sestoječo iz svetih knjig, evangelijev, apokalips, nabožnih knjig, pesniških del itd. Splošna sodba je, da je bil gnosticizem mlademu krščanstvu mnogo bolj nevaren, kakor pa nasilna preganjanja rimske državne oblasti. Imel je v tisti sinkretistični dobi, ko je svet ljubil izbirati le to, kar mu je všeč, vse pogoje za zmago. In vendar ni zmagal. Dasi je že vse poplavil, je vendar Cerkev pravočasno izločila njegove zmotne nauke iz cerkvenih občin in ohranila nepokvarjeno božje razodetje. S tem, da je Cerkev odbila gnostični napad na svoje verske resnice, je pokazala, da je skrbna varihinja njej izročenega božjega nauka in ga ne da omadeževati s tujimi primesmi. Njena zmaga je pa tudi glasna priča, da je resnično prejela pri svoji ustanovitvi dar nezmotljivosti za doto. V tem boju, ki so ga izzvali protikrščanski misleci, so Cerkvi dobro služili njeni izobraženi možje. Mnogi so bili že v krščanstvu vzgojeni, drugi so pa šele prestopili. Ti — bivši filozofi, učitelji, znan- stveniki — so v krščanstvu navadno nadaljevali posel, ki so ga izvrševali v paganstvu, seveda s tem razločkom, da so kot kristjani z orožjem uma to zidali, kar so prej podirali, in ono podkopavali, kar so prej častili. Apologeti drugega stoletja, ki smo o njih zadnjič govorili, so se morali le bolj braniti in odgovarjati na stavljene ugovore. Vendar že njihova dela daleč presegajo sodobno modrost. Paganska filozofija je živela v samih dvomih, apologeti so pa vedeli na vsa vprašanja zadovoljive odgovore. Krščanski misleci tretjega stoletja so pa že zasnovali v veličastnih obrisih novo krščalnsko svetovno nazi-ranjc. Kar so zamislili veliki paganski misleci, zlasti Platon in Turšku kavarna v Bosni. Aristotel, o zadnjih vzrokih sveta in vesoljstva, o človeku, o vrednosti človeškega življenja, vse to so izpopolnili in obogatili s krščanskimi idejami. Ravno na polju, kjer se je moglo paganstvo najbolj ponašali z uspehi svojega duha, so postavili ti možje nasproti enakovredna dola. Ko so vse utemeljevali in uredili po enotnih načelih, ho dali svojim delom pečat znanstvenosti. Nastale so visoke šole, ki so pospeševale krščansko znanost. Znameniti sta postali zlasti visoka šola v Aleksandriji in Antiohiji. Aleksandrijsko je povzdignil na višek slave Origines, radi svgje pridnosti imenovan 'A6a(idvnog. V letih, ko ho morajo navadni ljudje še najbolj učiti, je postal vsled svoje učenosti že voditelj visoko šole. Šele osemnajstleten je dosegel to čast. (ilas o njegovi učenosti je bil tako velik, da ga niso prihajali poslušat le kristjani, ampak tudi pagani, Judje in heretiki. Njegov vpliv je segal v najvišje kroge. Julija Mamea, mati Aleksandra Severa, je celo dopisovala z njim o znanstvenih vprašanjih. Poklicala ga je tudi v Antiohijo, da je na cesarskem dvoru razkladal svojo modrost. Sebi enakega tekmeca je imel v Rimu v Ilipolitu Rimskem. To delo ni moglo ostati brez uspehov. Porfirij in Arnobij, zagrizena protikrščanska pisatelja, se kar ne moreta načuditi, odkod ta hipen preobrat, da zapušča toliko izobražencev paganstvo: Tam magnis ingeniis praediti oratorete, grammatici, rhetores, consulti iuris ac medici, philosophiae etiam secreta rimantes, magisteria haec expetunt spaltis, quibus paulo ante fidebant.— To častno izpričevalo dajeta prvokrščanski inteligenci dva pagana. (Dalje.) ^ m ■ ==^ Fr. Zulko: ' — l\'JI ' Prošnja. Ustvaril si mlado sreč: v src6 hrepenenje dejal, moj cilj si nad zvezde prižgal — Bog, daj mi jeklenih moči. Fr. Zalko: » Severen motiv. Ah, solnce ne ljubi teh krajev . . . Le včasih z očesci zaspanimi in solčnih pokrajin pijanimi in vročih ruzkoSij in gajev veselih in pisanih rajev poljubi te blede ravni, utrujeno spot zamiži; ah, vse jo tak mrzlo, ledeno — le srce jo mlado, ognjeno. Drobiž. Rok za rešitev uganke v zadnji številki »e je podaljšal za en mesec. Duhovne vaje, ki so bile razglašene v zadnji številki, l>odo v knezoškofijskem zavodu sv. Stanislava od 1. septembra zvečer do 5. septembra zjutraj. Dostop k tem duhovnim vajam imajo samo abitu-rienti. Zadnji rok za priglasitev je dne 28. avgusta. Popravek. Šahovska naloga 79 v št. 10. »Mentorja« mora imeti na g2 balo damo, no črno. Biskup dr. Juraj Dobrila. Spomen-knjiga stogodišnjico njegova rodenja. To je naslov knjige, ki jo je izdalo pred kratkim »Tiskovno društvo« v Pazinu, pod uredništvom istrskega pesnika A. Kaira (Nadan Zorin). Z isto pravico bi se iinnovala knjiga lahko tudi: »Istra v 1!). stoletju«. Dobrila je ustvaril za Istro novo zgodovinsko periodo, kajti veliko tega, kar so nahaja dobrega v Istri, ima svoj začetek v Dobrili. Posamezni članki so prepleteni s pesmimi različnih pesnikov v slavo Dobrili. Mod temi sta dvo komponirani, prva: »U počast Dobriline lOOgodišnjice« (Nadan Zorin) od ft. šan-tela, slovenskega slikarja in komponista, druga: »Ilimna Jurju Dobrili« (Vrlinov) od M. H. Brajše. Lepo riše razmere za fevdalizma uvodni članek: »Kako je bilo u Istri koncem XVIII. in početkom XIX. stolječa« (A. Kalne). Članku »Roditelji bi-skupa Dobrile« sledi prav za prav najvažnejši del: Življenjepis biskupa Dobrile, ki opisuje njegovo življenje. Rodil se je v selcu Ježenju tinjanske župe nedaleč od Pazina IG. malega travna 1812. Šolo Je obiskoval v Pazinu, Karlovcu in Gorici. Po kratkem službovanju ga pošlje škof Kavnikar v Augustineum, kjer je dosegel z izvrstnim uspehom doktorat bogoslovja. Nato jo bil ravnatelj in katehet na ženski šoli v Trstu in pozneje ravnatelj in profesor tržaškega semenišča. Leta 1854. je postal župnik in kanonik stolno cerkve v Trstu, pa ne za dolgo, lota 18,ri8. jo hiI žo škof poroško-puljski. Leta 1875. gu premesto v Trst, kjer je škofoval do svoje smrti, 13. prosinca leta 1882. Roditelji so mu bili kmetskega stanu, siromašni, ali pošteni. Za svojega Jurija so potrošili 21 goldinarjev, in še teh se je izgubilo na potu deset. Niso mu mogli dati več, ker niso imeli. Zato je pretrpel Jurij dosti pomanjkanja. V Gorici je spal dva meseca na klopi v mestnem drevoredu in se živil ob kruhu in vodi. Nikdar ni pozabil na te težke dni in je potrošil kot škof velike vsote za mladež. Kar je imel, je delil z drugimi. Mnogim siromakom je otrl solzo, ko je delil med nje hrano v gladnih letih. Bil je človek, ki je naredil v vsakem oziru toliko za Istro, da se imenuje po pravici oče siromašnega Istrana. Nadaljnji članki so: »Strossmayer i Dobrila« (I). Vac) in »Anton Martin Slomšek« (dr. Iv. Pregelj): naš jugoslovanski apostolski trifolij. Krasna jo slika »Budi hvaljeno« (V. C. Emin). Sveti Just. Zgodovinska igra v štirih dejanjih. Italijanski spisal dr. Fr. Pe-tronio, iz rokopisa prevede! dr. J ».sip Debevec. Tržaški stolni prošt dr. Fr. Pe-tronio, dobro znan kot pesnik, je proslavil mučeniško smrt sv. Justa v štiri-dojanski zgodovinski igri, ki se odlikuje po živahnem dialogu in pesniškem jeziku. S posebno spretnostjo je igro v slovenščino preložil profesor dr. J. Debevec; posrečilo so mu jo dati igri tako dovršeno obliko, da se bero kot izvirnik. Igra bo dosegla lep uspeh povsod, kjerkoli jo bodo uprizorili. V Trstu so jo že opeto-vano igrali, tudi v mestnem gledališču, z najboljšim uspehom. Salomonovi rudniki. Spisal J. B. Ilag-gard, poslovenil J. M. Katol. Bukvama v Ljubljani. Afriknnska povest. Cena broš. 1 K lil) h, v platnu 2 K 40 h. Pisatelj nam odgrinja v tej povesti skrivnosti Afrike ter nas seznanja najprej s strašnimi težavami, s katerimi je zvezan prehod skozi puščavo čez goro, pokrito z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih ne pogine med polom, v doželo, kjer se nahajajo bajni rud- niki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje dijamante in dragocenosti in kjer je dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol. Roža sveta. Spisal J. R. Haggard, poslovenil J. M. Povest iz tretje križarske vojske. 2 K 80 h, vezano v platnu 3 K 90 h. Ta povest je izšla kot XVIII. zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Pripovedna zbirka. »Ljudska knjižnica« ima namen, obogatiti slovensko slovstvo z zanimivim, a izbranim berivom. Snov te povesti jo zajeta izza časa križarskih vojsk, torej iz one dobe, ko je bila verska ideja tako močna, da si je pripelo tisoče in tisoče vi-tezev križ na svoje prsi ter šlo osvoboje-vat sveto deželo iz rok nevernikov. Zgodovinske anekdote. (Zbira profosor dr. V. Šarabon.) Šepal sem. Znani francoski kardinal in diplomat Talleyrand (1754 do 1838) je precej šop ul. Prej zvest služabnik Napoleonov ga je takoj zapustil, ko je temu ugasnila zvezda sreče. Najbolj čudno se je zvijal takrat, ko je Napoleon po bitki pri Lipskem pribežal v Pariz, preden so prišle tja zavezniške armade. Ni vedel, kaj bi naredil. Vedel je, da z Napoleonom no bo več dosti opraviti, čisto zapustiti ga pa še ni smel. Nekdo mu jo hotel očitati to neznačajnost in ga je vprašal: »Kaj ste pa delali tedaj, preden so prišli zavezniki v Pariz?« — Talley-rand pa ni bil v zadregi, odrezal se je: »Šepal sem.« Gostoljubnost. General francoske konjenice Lasalle — padel je pri Wa-grainu — jo ljubil boj in dobro kuhinjo. Ko jo bil v Blbingu na Pruskem, je na poseben način vrl il revne častnike k obodu. Uro, preden so jo obed vršil, je razobesil njegov sluga na balkon zastavo: dolgo palico, na koncu pa privezano plapolajočo sorvieto. Znamenita zastava je vihrala toliko časa, da jo bilo zasedenih vsoh dvajset stolov pri generalovi mizi. lastniki njegovo divizijo so čakali na znamenje in napravili generalu obisk; vsakega jo obdržal pri kosilu, če pa prt ni več plapolal, ni kazalo drugače kakor odložiti obisk na drugi dan. Henrik IV. in kmet. Henrik IV. (1580 l(ilO), francoski kralj, gro na lov. Odstrani se od spremstva; pod nekim drevesom ob cesti zagleda kmeta, sedel je tam. »Kaj delaš tukaj?« — »Čakam, da bo kralj mimo prišel.« — »Če hočeš iti z menoj, te bom nekam peljal, kjer si ga boš prav dobro lahko ogledal.« — Krnet gre s Henrikom in ga vpraša: »Kako bom pa vedel, kdo je kralj?« — »Poglej samo naokoli in kdor bo ostal pokrit, tisti je kralj.« — Prideta do spremstva, ki kralja spoštljivo pozdravi. »No, kdo je kralj?« vpraša Henrik. — »Pri moji veri, eden od naju, ali Vi ali pa jaz, kajti samo midva sva Se pokrita,« se odreže kmetič. Dobro srce. Maršal Turenne (1611 do 1675) jo pregledoval svoje čete in videl častnika, ki je bil zelo dober in nadarjen, a zelo reven. Njegov konj je bil tako slab, da se je komaj držal pokoncu. Turenne povabi častnika na obed in mu reče: »Dovolite mi, da Vam napravim uslugo; upam, da ne lHidoto odrekli svojemu generalu. Vidite, jaz nisem več star trideset lot, preživahni konji mo utrudijo. Opazil sem pa danes zjutraj, da imate konja, ki bi bil kakor nalašč zame. Ali mi ga odstopite?« Častnik je res mislil, da Ih) napravil svojemu generalu uslugo; z voseljom mu jo odstopil svoje kljuso in dobil drugi dan zanj enega najboljših konj francosko armado. Imeniten odgovor. Henrik IV, so jo sploh jako rad šalil. Tudi najbolj resnih ljudi ni pustil pri miru. Hassom-pierro jo bil francoski poslanik na španskem dvoru; prišel jo za par dni v Pariz. V veliki družbi mu ročo Henrik: »Po-vojto nam, kako sto prišli v Madrid?« — »Jahal sem na prav lepem osličku.« — »Izvrstno, velik osel na majhnem oslu!« Bassompierro pravi čisto mirno: »Go-s pod, zastopal som Vaše Vel i-č a n s t v o.« Nokoč polje Henrika kmet čez Loiro. Hriido jo imol črno, laso pa že sivo. »Kako jo to?« vpraša Henrik. — »Čisto navadno, lasje so dvajset let starejši kakor brada.« Zadostuje. Henrik IV. pride v mo-sto Beaune. Povsod so mu streljali na čast, samo tukaj no. Zupan ga pride sprejet in začno govor: »Veličanstvo, no zamorite, da nismo streljali, vzrokov Je več. Prvič, mi sploh nimamo nobenega topa . . .« — »Je že dosti,« ga prekine kralj, »ta vzrok zadostuje.« TelegrafiCni slog. Talleyrand ni rad dosti pisal. Če je že moral odgovoriti na kako pismo, je opravil zelo na kratko. Neka imenitna gospa mu je naznanila, da ji je umrl mož. Talleyrand je pisal pismo sledeče vsebine: »Spoštovana gospa! — Obžalujem! — Vaš vdani Tal-leyrand.«— Kmalu nato se je gospa drugič omožila. Naznanila je to kardinalu in dobila od njega to-le pismo: »Spoštovana gospa! — Bravo! — Vaš vdani Tal-leyrand.« Izpolnjeno povelje. Napoleon je ukazal, da ne smejo kupovati nobene reči od Angležev, torej tudi kave ne. Zaprl je Angležem celi kontinent. Ko pa pride v neko vas k domačemu župniku, ga zasači pri požiganju kave. »Kako to. Vi .robite blago, ki je prepovedano?« — »Saj vidite, da ga le požigam.« Lafontainovo jabolko. Slavni francoski basnopisec La Fontaine (1621 do 1(595) je vsako jutro užil pečeno ja-Itolko. Nekoč položi jabolko na mizo, da se shladi, in gre v biblioteko po knjigo. Ta čas vstopi v sobo njegov prijatelj, vzame jabolko in ga sne. La Fontaine prido iz knjižnice, jabolka ni več; takoj ugane, zakaj ne. S strašanskim krikom zavpije: »Moj Bog, kdo je snedel jabolko, ki je bilo na mizi?« — »Jaz ne,« reče prijatelj. »Tem bolje, dragi moj.« — »Zakaj?« »Zato, ker sem dejal noter arzenik za podgane.« — Zdaj je pa prijatelj začel kričati. »O moj Bog, arzenik, zastrupljen sem, o moj Bog!« — »Le potolaži se, dragi moj,« se smeje La Fontaine, »saj ni tako hudo; hotel sem le vedeti, kdo je pojedel moje jabolko.« Gounod in Mozart. Gounod (1818 do 1893), znameniti francoski glasbenik, je povedal nokemu mlademu »učenjaku« to-le: »Ko sem bil mlad, sem rekel: J a.z, potem sem rekel: Ja/, in Mozart, kmalu nato: Mozart in jaz, sedaj pa pravim: Mozart.« Googrnfsko drobtine. (Zbira profesor dr. V. Šarabon.) Pribežališče za ptice. Lov na ptice je dosegel tudi v liniji strahovite dimenzije. Samo v državi Louisiana so leta 1912. pomorili 4,266.000 divjih ptic. Zlasti otok Marsh Island, jugozahodno Novega Orleansa, je bil pravi raj za lovce te vrste; na milijone uboge živali so tam postrelili ali polovili. Vdova znanega mi-liarderja Sage Russela je sedaj otok kupila za 750.000 kron in ga podarila revnim pticam; čuvaji ne bodo pustili nobenega lovca nanj; ostal bo tak kot je. divji in neobljuden. Dolg je 25 km, širok 12 km. Tujski promet. Nekatere dni je v alpskih mestih število tujcev uprav ogromno. Poleti n. pr. je v Inomostu razmerje med domačini in tujci 1 :3-4, v Solnogradu 1 :5, v Monakovem 1 :0'9 itd. Najsevernejši časopis. Znano je, da so v zadnjem času začeli kopati na Spitzbergih premog; tudi pozimi so delavci tam. Da jim pa ni preveč dolgčas, izhaja sedaj v Green Harbour trikrat na teden Časopis »Tidende«. Poročila dobivajo po brezžičnem brzojavu iz Kristja-nije. Najboljša pšenica na svetu raste pri mestu Sautiagu v državi Chile (Čile). Leta 1884. je bilo 84% vsega obdelanega. sveta v Chile posejanega s pšenico. Najglobljo točko v m o r j u (prej 9036 m med Karolini in Ladroni) je izmerila nemška ladja »Planet« severovzhodno filipinskega otoka Miudanao. Dobili so globino 9780 m. Država s 55 prebivalci. Na severovzhodu Sardinije vidimo mal otoček. Ta volti ra; okoli 10 km je dolg, 2 km širok. Leta 1910. je bilo na otoku »ljudsko štetje« — štejejo pa lahko na dan do petdesetkrat — in našteli so 55 prebivalcev. Leta 1836. je podaril sardinski kralj Karol Albert prebivalcem otoka samostojnost. Volili so kralja in izvolili nekega Barteleonija, vladar jo kot kralj Pavel I. do 30. maja 1882. Tedaj umrš. Naj-brže pa njegovo kraljevanje ljudem ni prijalo ali pa so mislili, da ne morejo dohiti vrednega naslednika, zato niso izvolili nobenega več za kralja. Volijo pa predsednika za dobo deset let. Pečajo se z rejo ovac. Na otoku Guadalupe zahodno od polotoka Kalifornija so zasledili 100 glav broječe krdelce takozvanih »slonov tulnjev« (Elefantenrobben), o katerih so dosedaj mislili, da so že izumrli. Poznali so jih samo po pripovedkah in opisih domačinov ter raziskovalcev iz prejšnjih časov. Otok je sicer popolnoma neobljuden. Samci postanejo do 5 m dolgi. Šest mladih tulnjev so poslali v njujorški akvarij, kjer se prav dobro počutijo. Razen na Guadalupe nikjer na svetu ni te posebne živali. Moro ra n. Malokomu je znano to ime in vendar je pristanišče Mororan med japonskimi na tretjem mestu, kar se tiče prometa. Poiščemo ga na jugu otoka Jeso ob »vulkanskem zalivu«. Krasen je ta zaliv, popolnoma okrogel — vulkaničen izvor —, premer 23 milj, ii 1852 m, vhod ima širino 15 milj, globok je zaliv do 90 m: idealni pogoji za pristanišče prve vrste. Še večje važnosti bo Mororan. ko bodo začeli izkoriščati bližnje premogovnike. Noše slike: Mesto Čajnica, ob meji Novibazar, prištevajo vsled njene romantične lege med posebno priljubljene bisere bosenskih mest. Na eni strani varuje mesto okrog 100 m globok jarek, na drugi pa se dviga proti nebu impozantno skalovje, pomešano z vitkimi jelkami. V mestu, v katerem prebiva okrog 2000 duš, tekmujeta med seboj dve molivnici: s hriba gleda v dolino mogočna srbska ka- tedrala, nižje ležečo Čaršijo pa združuje stara, toda sloveča turška mošeja. Kar je za nas Brezje, to je za Srbe iz Hercegovine, Črnegore, bližnje Srbije in Novi-bazarja ta srbska cerkev Matere božje. Na praznik Marijinega Vnebovzetja dne 27. avgusta se zbere tu na tisoče pobožnih romarjev. Čudežna podoba Matere božje je, kakor pripoveduje pravljica, delo sv. evangelista Luke, ki je napravil nekako ob istem času tri podobne slike, še danes posebno priljubljene vzhodnim kristjanom: erno hranijo v Čajnici, drugo na gori Athos, tretjo pa v Jeruzalemu. Ob srbsko-bosanski meji stoji mesto Više gr a d. Prijatelje starožitnosti zanimajo tu razvaline stare turške utrdbe in tehnično zgrajen most, ki presega J)o svoji impozantnosti in moči celo sloveči »Rimski most« v Mostam. Kakor pričajo v kamen vdolbljeni napisi, je dal premostiti Drino veliki vezir Mehined paša So-kolovič v I. 1571. Most združuje 11 lokov, ki proti sredini naraščajo. Dolgost mostu cenijo na 170 m, širokost pa na 0'3 m. Po pravljici je Sokolovič zato postavil tako mogočen most, da bi ž njim ilustriral neomajno zvestobo in vdanost Bošnjakov do Turkov. Neporušljivost in vekotrajnost mostnih kamnov je ohranil celo ondotni pregovor: Ostade kao čuprija na Više- I gradu stoji trdno kakor most ob Više- ] gradu. Dr. Fr. T. Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. K. H. RREfiHR, Bogata zaloga raznovrstnega nsnja in črev-: Uarsklh potrebščin : trgovina z oa debelo in drobno :: Glavna zaloga :: "SfllffT' - kreme v korist obmejnim Slovencem! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Zajec 4 Horn, liuWi”a 4 Beton in železo-beton« ■m ' tMssa m ■ M rri m ^ Fundamenti, stropovl, mostovi, vzidava turbin, stopnice, tlakovl, ksllolit, ▲ ^ cevi za kanale. Umetni kamen (okraski za farade, obb. mize, balastrade). ♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora xa nov« Hrtu v smlheln pri ftuiembarku, da Je gospod R£jko Sušnih, umetni steklar v Šiški napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotakem slogu, v sploino zadovoljnost in po smerni ceni ter Je zato v svoji stroki vr*den najboljlega priporočila. Za stavbni odbor: V Šmihelu, 18. avg. 1900. Prančliak Gabriek, kupni uprav. 0 0 0 a 0 0 □ te 0 O) Ls Q 0 © Mia min Im, Mn li M leiml i tt M Motu jiahitn. mia dim ulestarska mojstra HlMoSItna testa 4, lasgr. „miioDa". £ Rnligoocznlca „KatoL tlikomicga draftoa** d ftJnMIaal m prlporoCa v Izvršitev vsakovrstnih knUooveiklh del. OtnJUnlcam ssst« popust. Solidno dtlo, *»«M •«*. Inlta Vilhar, urar, LMaoa, lopitarina illca itn. 4 priporoc hovfttinl :a prt<«irtltl da* I tl. oMlaitvn siojo nllko In bogato zalogo priložnostnih daril k« ur«. varilk«. uhan«, zapaafnlca pi ulemu nul. Zi ulita ha tata lutnta u ianfil TiUki ulog« Nizka Moel Priporo«« a« trgovina s klobuki In CeolJI Ivan Podlesnik ml.. Ljubljana. Stari trg it 10. V saloni ima tudi telovadna Aevlje, hlače, aralco, 6e-piea, p asovo, znaka sa nnilorma. - 5 Proitaialna Jatol. tish. ma“ (H. ičian) v Limniani ■ priporo«« avofo bogato salopo ^ Šolskih In pisar nl&ldh potrebščin, 5 kakor i nsnovrotnl papir, sraska, notesa, rasna saptenlka, kopirna knjlua, lolaka in plaaralika map«, pisal«, radirka,