JUTRA
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
PSPfiTffa
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 106
Maribor, sobota 10, maja 1930
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poStnsm ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Valja mssačno, prejetiai* v upravi 'ali po pošti 10 Din, doilavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejama ludi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
spravil neki zaboj, ki ga je prejel, ven dar pa ni vedel, kaj je v njem. V pon-deljek nastopi v procesu sporazumno z branitelji odmor. V sredo bo zaslišan dr. Maček.
Železniška nesreča
PARIZ, 10. maja. Na progi Lille-Nancy je skočil včeraj popoldne pri postaji Longuyon ekspresni vlak s tira. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa je mate-rijalna škoda zelo velika. Vlakovodja in več potnikov je bilo lahko ranjenih. Kako je nastala nesreča, še ni ugotovljeno.
Rekorden dan na reševalni postaji.
Dočim se tu pa tam dogaja, da na reševalni postaji noč in dan delo počiva, vendar so dnevi, ko stopijo v akcijo vsi trije reševalni avtomobili. Tak dan je bil včeraj: od pol 12. dop. do 6. zvečer je bilo kar deset prevozov, med njimi 7 radi ženskih bolezni in porodov, kar je silno redko. Med bolnišnico in porodnišnico se je vršil tako živahen promet z rešilnimi vozovi, da so pasanti domnevali vse mogoče velike nezgode in nesreče. — Vseh intervencij pa je včeraj bilo 15, kar je v letošnji kroniki najvišje število. Noč pa je bila povsem mirna.
Občina Lajteršperk dobiva ob državni cesti že zopet svoje običajno belo lice. Tako pojde skozi dva letna časa. Lansko leto smo se dovolj oprašili in požrli dovolj zdravju tako škodljivega prahu. Zaman smo opozarjali poklicane, naj vendar poskrbe, da se to kako uredi. Zakaj naj bi mi nosili po sledice strasti in užitkov potnikov, ki so napram nam tako brezobzirni! Ali res ni sredstva, ki bi preprečilo prenaglo in češče naravnost blazno vozarenje skozi vas?! Ne verujemo. Kje je občina s svojim policijskim zakonom! Avtomobilski promet se množi, mimo nas drvi dnevno na stotine avtovozil. Če se ne prepreči brezobzirne vožnje, se bodo gotovo pripetile nesreče. Ponavljamo: divje, škodljive in nevarne vožnje bodi enkrat konec. Kako, je naloga občine!
. Neprijetna pomota v steklenic!.
Upokojeni žel. uradnik Fr. R. in njegova gospa sta imela stalno v steklenicah od Franc Jožefove grenčice zdravilno vodo, ki sta jo pila. Včeraj zvečer ie g. R., kakor po navadi, zopet pil iz take steklenice, pa mu je postalo slabo. Hitro je izpil nekaj mleka in izpljnval, gospa pa je poklicala rešilno postajo, ki je moža z avtom odpremila v bolnico. Izkazalo se je. da je mož pozabil na opozorilo žene, ki je v dotični steklenici kupila Silicat-tekočino za vlaganje jajc. Gradbena podjetnost v prleški metropoli.
Odkar je Ljutomer postal mesto, se visoko zaveda svojega pomena, kar dokazuje na vsak korak njegovo zunanje lice, pa tudi gradbena podjetnost se je dvignila in cesta med glavnim kolodvorom in mestom bo kmalu strnjeno zazidana. Te dni so spravili pod streho novi gasilski dom, ki je prav impozantna stavba, v njegovi bližini pa rastejo iz tal lične hiše in vile. Novo lice bo pa dobil tudi Glavni trg, ker se bo sedanja občinska hiša v kratkem podrla in postavila na njeno mesto nova impozantna stavba.
Nov roman o vojn! na morili Teodora Pliviera »Die Kaisers Ulls«, o katerem ie obširno poročalo v kulturnem pregledu »Jutro« z dne 6. maj-nika in ga označuje kot enega najboljših del iz svetovne literature o vojni, se dobiva tudi v »Ljudski knjižnici«, Narodni dom. Ocena te knjige v »Jutru« kaže, kako prav je storila »Ljudska knjižnica«, ki je nabavila to knjigo že pred meseci cejo v več izvodih. —•
»Mlada Jugoslavija"
Glasom poročila iz Zagreba, se je tam 2. maja zbrala večja skupina omla dincev iz vrst bivše omladinske organizacije bivše Hrvatske seljačke stranke. Na tem sestanku je omladi-nec Ivan Brkič imel govor, v katerem le med drugim povdaril:
Da smo Hrvati, Srbi in Slovenci bili vedno eno slovansko pleme, da smo bili stoletja pod pritiskom nepri-Jatelja in da je moralo steči morje krvi, dokler ni prišel dan osvobojenja;
da sta nas kralj, Peter in njegov sin Aleksander osvobodila tujega jarma in Zedinila v skupni in močni Jugoslaviji;
da je po političnih trzavicah prvih , let kraljevski akt od 6. jan. 1929
!' edini izhod za uzadovOljitev narod-n,‘1 Potreb in ureditev države;
da hoče hrvatska omladina z vsemi silami podpreti kralja pri urejevanju Prilik v državi;
da hoče omladina udušiti vsak poskus, ki bi hotel sejati med nas neslogo in razdor;
da se hoče omladina organizirati in širiti idejo bratstva, sloge ih ljubezni ^ed vsemi tremi plemeni ter tako dokazati, da smo en narod, ki hoče vedno stati kralju ob strani na braniku naroda in domovine.
Nato se je izvršila ustanovitev ^mladinskega društva »Mlada Jugoslavija«, ki ima namen in nalogo, da deluje med bratskim narodom prosvetno in kulturno in da širi ter propagira bratsko ljubezen in slogo.
Ko ta dogodek po svoji novinarski dolžnosti registriramo, ne moremo iti hladnokrvno preko njega. Ako smo v Ponovnih izjavah odličnih predstavnikov bivše HSS v zvezi z današnjim stanjem v državi videli razveseljive [dokumente za novo smer javnega živ ‘ienja v hrvatskem narodu; ako smo zlasti v veličastni deputaciji, obstoječi iz blizu 2000 samih bivših članov bivše HSS, ki se je ob Velikonočnih praznikih poklonila kralju in podala v ,ziavah svojih voditeljev dokaz za popolno jugoslovensko in državotvorno 'deologijo hrvatskih kmetskih množic, videli poroštvo za nove razvojne možnosti naše države in celega našega naroda, vidimo v koraku hrvatske °mladine, organizirane poprej v vrstah bivše HSS, istotako poroštvo za novo orijentacijo v vsem hrvatskem narodu. Zakaj bilo je vsikdar in bo °stalo tako, da je mladina, ki se je zajedala svojega položaja in ki je bila Duševno na višku, dajala pravec v **vljenju narodov in da so vsa velika gibanja v svetovni zgodovini v svo-'em bistvu izšla iz vrst samozave-*jnc omladine. Ako se je sedaj hrvat-?,ra omladina osvestila in hoče s svoje 5*rani pripomagati h konsolidaciji ju-jtoslovenske solidarnosti, je to v zgodovini našega naroda in naše'države dogodek, ki zasluži, da smo ga na tem ^estu obširneje registrirali.
Fašistična Italija In mali narodi
GRANDI JEV EKSPOZE V ITALIJANS KEM PARLAMENTU O EVROPSKI POLITIKI ITALIJE. — FRANCIJA IN ITALIJA.
RIM, 10. maja. Med zunanjepolitično debato zbornice je imel poslanec Del Croix daljši temperamentni govor, v katerem je govoril o vzrokih francosko-ita-lijanske napetosti. Del Croix se je najprej zahvalil zunanjemu ministru Gran-diju za vodstvo pogajanj v Londonu, kier je preprečil namero Francije, da bi izolirala Italijo. Italija želi skleniti s Francijo pogodbo, vendar pa nikakor ne more o-pustiti zahteve po enakosti obeh mornaric. V ostalem je ta enakost kljub vsem francoskim trditvam že skoraj v vseh ladijskih kategorijah izvršena. Le glede podmornic ima Francija še par tisoč ton več- Francija je z zmago prejela vse. Italija pa ničesar. Pri tem je treba poudariti, da Francija brez nevtralnosti Italije ne bi bila nikdar zadržala Nemcev ob Marni.
Del Croix je nato govoril o posetu nemških vojnih ladij in poudaril, da je strah Francije popolnoma neupravičen. Italija je pripravljena dati Franciji svoje prijateljstvo. Naj bi bilo to odkritosrčno prijateljstvo v Franciji priznano! Če bo pa vse zaman, bo Italija ravnala po rimskih tradicijah.
Del Croix je žel za svoja izvajanja nad vse burno in dolgotrajno priznanje.
Pred zaključkom današnje seje je povzel besedo zunanji minister Grandi, ki je govoril o haaški konferenci, o sprejemu Youngovega načrta in o londonski pomorski razorožitveni konferenci. Izjavil je med drugim: Če je fašistična Italija
katerikoli državi izrekla svoje prijateljstvo, bo ostala tej državi zvesta vselej in ob vsaki okolnosti, posebno tudi tedaj, če ji ta zvestoba nalaga žrtve. Spontane in viteške simpatije fašizma so se po vojni obrnile malim narodom, ki so v vojni največ trpeli. Fašistična vlada je kot prva razumela, da ni edina metoda, za zagotovitev trajnega miru ta, da se zatrejo stremljenja teh narodov in ne priznajo njihove neodložljive življenske potrebe, temveč ta, da se zboljšajo njihovi notranji življenski pogoji in se >irn zagotovi novo blagostanje, ki bo koristi lo vsej Evropi. Fašistična Italija je lahko ponosna, da je kot prva država prevzela težko nalogo vzdrževanja pomirljivega ravnotežja med evropskimi državami.
Največje težave v odboru strokovnjakov je na haaški konferenci povzročalo vprašanje madžarskih reparacij. Težave so izvirale in takozvanega optantskega vprašanja, ki se je že dalj časa vleklo brez rešitve ter povzročalo dolge in zapletene debate celo pred Društvom narodov. Na podlagi osnutka, ki sta ga pripravila in predložila italijanska strokovnjaka, je bilo končno rešeno tudi to vprašanje. S to rešitvijo je dobila Madžarska popolno finančno suverenost ter se je osvobodila vseh vezi in obveznosti trianonske pogodbe, dočim je istočasno prenehal tudi optantski spor na način, ki zagotavlja optantom prav čno ureditev njihovih zahtev.
Romunske uojne dobaue u Franciji
BUKAREŠT, 10. maja. Tu se mudi zastopnik znane francoski tvornice Schnei-der & Creuzot, da se pogaja z rumunsko vlado glede dobave vojnega orožja. Od uspeha teh pogajanja bo odvisno, ali bo Rumunija dobila v FraUciji finančno podporo ali ne.
minister Radiuojeuič operiran
BEOGRAD, 10. maja. Prometni minister Lazar Radivojevič se je moral radi vnr"-' slepiča podvreči operaciji, ki je
potekla ugodno. Bolnik je izven vsake nevarnosti in .bo v kratkem okreval.
Beograjski proces
BEOGRAD, 10. maja. Danes so bili pred državnim sodiščem za zaščito države zaslišani obtoženci Stjepan Glušac, Milan Levnjajič in Anton Ste iančič. Obtožnica jim očita, da so bili člani takozvane Bernardičeve skupine, ki je pripravljala atentate. Vsi trije so odločno zanikali vsako krivdo in naglašali, da sploh ne vedo, kako so prišli na zatožno klop. Gostilničar Franjo Kuntič je sicer priznal, da je
RNA 2 /5 - .	.	.	PLATNENA	1*5
NA BOLj ji IN VENDAR CENENI
Mariborski h
materinski dan
Praznujemo materinski dan. Po žalostni bilanci vojnih let je določen ta dan v počaščenje mater za velike žrtve, katere so one doprinesle od pamtiveka. Praznik narodov je to, ki združuje srca širom sveta v hvaležni misli na nje, ki jim ni nobeno breme pretežko, ki prenašajo z junaškim samozatajevanjem vse, kar čas od njih terja.
Imaš li še mater? Približuj se ji s hvaležnim spoštovanjem, izkazuj ji pozornost. V vsak dom naj prisile ta dan vsaj nekaj sreče, naše matere naj vedo, da jim otroci in svet poklanjajo hvaležno priznanje za njihovo ljubezen, delo in žrtve.
če Ti pa razmere dovoljujejo, obdaruj ta dan vsaj eno izmed številnih revnih mater, ki se v težkih življenskih razmerah borijo za obstanek svoje rodbine. Mariborsko slov. žensko društvo.
Nova izolirnica
je bila danes ob pol 10. dop. cerkveno blagoslovljena. Obred je izvršil g. mag-dalenski dekan. Otvoritev bo šele čez nekaj časa- Stavba je gotova, le notranja ureditev še ni popolnoma izvršena. Nova izolirnica obsega 25 bolniških sob s 3 do 6 posteljami in ima 7 povsem ločenih oddelkov: za Škrlatico, za davico, :ra izredno kužne bolezni (pegavico, koze itd.), za trebušne kužne bolezni, za splošne kužne bolezni, opazovalnico za Škrlatice sumne in iz oddelka za bolnike, sumne davice- Vsak oddelek ima lasten dohod- Poleg tega so sobe za zdravnike in pa osobje. v suterenu tudi laboratorij ter centralna kurjava. Nova izolirnica je po zunanjosti zelo lično poslopje in tudi notranja ureditev, izvedena po načrtu, ki ga je po navodilih g. docenta dr. Matka izdelal g, inž. Dolenc, je smotrena. Upamo, da bo kmalu izročena svojemu uamenu. Potreba je nujna.
Dečje počitniške kolonije«
Mestna občina mariborska bo poslala tudi letos znatno število slabotnih revnih otrok na počitnice bodisi na Pohorje ali na morje, kakor bo pač odredil mesnii šolski zdravnik na podlagi zdravniške preiskave. Prednost bodo imeli otroci, ki so pristojni v mesto Maribor. Prošnje za brezplačno oskrbo oziroma za oskrbo proti delnemu plačilu naj se vlagajo na mestni magistrat mariborski do 20. tm. Tozadevni vzorci so na razpolago na mestnem socijalno-političnem uradu, Rotovški trg št. 9, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Opozarja se pa, da je počitniška akcija mestne občine namenjena izključno le otrokom ubožnih slojev, dQčim bo ostale otroke za Pohorje sprejemalo neposredno društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine, za na morje pa podmladek rdečega križa.
Slovanska čitalnica (Ljudska knjižnica)
v Narodnem domu si je izvolila na zadnjem občnem zboru sledeči odbor za leto 1930: uredsednik dr. Avg. Reisman, podpredsednik višji ravnatelj kaznilnice N. J. Vrabl, obenem arhivar, tajnik prof. Josip Gruntar, blagajnik odvetniški kandidat Gojmir Jelenc, gospodar knjigovodja Lojze Doležal, odborniki: dr. Alojzij Klemenčič, zadružni nadzornik Ign. Založnik, prosvetni inšpektor v p. Leopold Poljanec, revizorja:	svetnik	Ivan
Knop in nadučitelj v p. Rado Kopič.
Redno glavno cepljenje.
Obvezno brezplačno cepljenje proti kozam (osepnicarn) za vse prebivalce mesta Maribora, ki še niso bili cepljeni in so stari nad 3 mesece, se bo vršilo od 12. do 16. maja, vsak dan od 9. do 11. ure, na mestnem fizikatu, Frančiškanska ul. 8/1. Starši nad 3 mesece starih otrok se opozarjajo na čien 3 zakona o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze, po katerem se kaznuje opustitev cepljenja z globo do 250 Din ali z zaporom do 6 tednov.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeijek, 12. maja ob 8. zvečer bo predaval režiser ljubljanske drame g. prof. Šest o pomembnem predmetu »Kako se vedem doma in v družbi«. Naj nihče ne omalovažuje pomen pravilnega obnašanja! Izobraženega človeka prva naloga je, da spravi v čim večjo skladnost izraževanje svoje osebnosti s principi estetike, etike in lepili običajev.
Prleki ukup!
To etan sva si zgučala z oštarjošon — to so Plohlnov stric na Tezni »Pri lovačkem rogu« — ka bi pre dobro bilo, če bi se mi ti provi Prleki pa enok vkiiper znajšli. Oštarjoš je tiantan negi od svetega Tomoša, tan bliizi, ge je pre pes po brvi teka. Oštarija — je reka — je strašno prilična, ker — veli — okolin-okoli nega nič plotov, taka nede trebalo neenemi prek skokati, če de mu šlo za gaber, pa kade pre leži vujša. Še po liifti de lehko odleta štošte, ven je polek vhiiti puno brndačov.
Dere mo vsi vkiiper, te mo napravili enok hic — huk, ka smo znali, keko nas je. To se bo zgodilo na san fiinkištni pondelek. Zato pa si morete toti ceglc za špegel vtekniti, ka nebi keri duma osta. Plesali mo tildi prleško kolo. Če keri še totega plesa ne bi zna, se more vsakši den vaditi na Tezni, ka ga ne do drugi meli za hempo, pa ka nede samo vači tan seda no zija. Vsi, puce pa čehi, te tak mogli gor hejati z vašimi foks-trotlni. — Tistega pa mo tak ali tak celo leto cijovali: fiinkištna liikja, či keri ali nebi priša. Igrali bojo provi cigoni.
Oča Habjaničovega oče, ki včosih sploh tak na veko počmigovlejo no še mojo zaj poleti zimske glaže gor natekje-ne — so rekli — da do vsakšega, ki je ne s Prlekije, zgrabili za šijak, tepa ga z rasohami v betnavski ribnik podiirnoii. Jaz bi jim to verva, ker so uni že od nekdaj zveličan bili, no so po našen Lotmerki takši mir in red napravili, ka še je veter ne viipa pihati. Baban pa so tudi takši stroh naredili, ka so jih od samega šklepetaja vsi narejeni zobje viin skapali. Potlan pa so pr cirkvi lidje poslušali oznanilo: »Kera je zački zobe zgi-bila. naj si pride po je v krčmo can urobn oksn!« To do nan Habjaničov stric še vse natenčno razložili, deremo Prleki vkiip — na fiinkištni pondelek ali.
Jurjevanje v Narodnem domu,
katero je priredilo sinoči Podporno društvo za revne učence v Mariboru, bi bilo zaslužilo po svoji kvaliteti večjo pozornost naše publike, zlasti še radi namena prireditve. Zal smo pa zopet opazovali isto, kar smo videli pri mladinskem koncertu Glasbene Matice, da je izostalo skoro vse ono občinstvo, ki ima sicer polna usta fraz o nadebudni mladini, ki je naša bodočnost, ki pa v dejanju svoje ljubezni do mladine nikdar ne pokaže: ne napram revni, in ne napram oni, ki za to revno mladino žrtvujejo dneve in tedne, da bi nudila občinstvu umetniški užitek, ki naj omogoči omiljenje bede med revno mladino. Ukusu te naše publike pač bolj prija zamorska eksotičnost, da-si ne nudi prav nič umetnosti! Prireditev, na kateri so sodelovale deška in pa druga dekliška meščanska šola, in ki je bila obenem posvečena spominu stoletnice rojstva slovenskega komponista g. dr. Benj. Ipavca, je nudila izreden umetniški užitek, v kolikor je to mogoče zahtevati od šolske mladine. Naša stara znanka ga prof. Druzovičeva je zapela štiri Ipavčeve pesmi in žela buren aplavz. Učinkovit je bil nastop zelenega Jurija ir v zvezi s tem rajalni nastop malčkov in deklet. Tudi dr. Ipavčeva opereta »Tičnik«, ki se je na istem odru v Narodnem domu prvič igrala ravno pred 20 leti, je dosegla lep efekt. Mladinski orkester pod vodstvom g- Šušteršiča je pokazal, da so vmes dobri bodoči propa-gatorji glasbene umetnosti.
Porodniško-ginekološki oddelek
splošne bolnice (porodnišnica) se je zaradi čiščenja prostorov začasno preselil v prostore bolnice na Tržaški cesti. Pa-cijentinjč se začasno sprejemajo tamkaj.
mariborsko giečalisče
REPERTOAR.
Sobota, 10. maja ob 20. uri »Rigoletto«, Gostovanje ge Tinke Wesef-Polla. Navadne operne cene. Kuponi. Zadnjič.
Nedelja, 11. maja ob 16. uri »Materinski dan«. Prireditev slovenskega ženskega društva. — Zvečer ob 20. uri »Cariči-ne Amazonke« pri znižanih cenah. Kuponi.
Pondeijek, 12- maja. Zaprto.
Torek, 13. maja ob 20. uri »Adieu Mimi«, ab. A. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Pondeijek, 12. maja ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov-
Iz gledališča. V nedeljo, 11. tm. ob 16-uri kot prireditev ženskega društva »Materinski dan«, ob 20. uri pa se ponovijo Parmove »Caričine Amazonke«, najboljša slovenska opereta pri znižanih cenah in kuponih. — Nova izvirna drama znanega slovenskega dramatika dr. Alojzija Kraigherja »Na fronti sestre Žive« doživi svojo prvo uprizoritev na slovenskem odru v najkrajšem času. Režira g. J. Kovič.
Letovanje v Martinščici pri Sušaku.
V Mariboru sprejema prijave za letovanje v Martinščici Zdravstveni dom. Prijavni rok je do 28- maja. Prijavnice se dobe v domu, kjer se tudi vrše predpisani zdravniški pregledi brezplačne. Letovanje se bo vršilo v dveh skupinah in sicer v mesecu juniju samo za moške učence srednjih šol, v mesecu avgustu pa samo za učenke srednjih šol. in ljud-sko-šolsko mladino obojega spola. Sprejemajo se samo zdravi otroci. Cena enomesečnega bivanja na letovanju znaša Din 900. Celo vsoto mora prijavljenec plačati pri Zdravstvenem domu do 15. junija. Natančna obvestila o odhodu itd-javimo pravočasno.
Smrtna kosa.
Sinoči sta umrla v splošni bolnici 27-letni mizarski pomočnik Anton Repnik in 301etna soproga mehanika Glavne pošte Mariia Dariš. Blag jima spomin! Rekrutacija letnika 1910.
Glavni nabor za mesto Maribor se bo vršil v dneh 16, 17., 19-, 20. in 21. maja v Ciambrinovi dvorani, Gregorčičeva u!. št. 29. Rekrutna komisija prične poslovati vsak dan točno ob 7. zjutraj ter se morajo naborni obvezniki predstaviti re-krutni komisiji točno ob določeni uri.
Vse, kar ste do danes videle v filmu, prekaša v lepoti velefilm
..DV03E MLADIH SUC
Ob premijeri spremlja film V ©J A Š !€ A GODBA
Pri de v KINO „U N 1 O N"
2009 Din je poklonila
Posojilnica v Narodnem domu mariborskemu gasilnemu^društvu in reševalnemu oddelku-
Zlet k Sv. Juriju ob Ščavnici.
Da se moralično podpre prvi javni nastop in akademijo Sokola pri Sv- Juriju ob Ščavnici, gre tudi iz Maribora večja skupina Mariborčanov. Odhod ob pol 7. zjutraj izpred hotela Orel. Le, če bo zelo močno deževalo, se zlet ne bo vršil. Odpeljemo se preko Sv. Lenarta, Sv. Trojice, Ivanjcev, G. Radgone (ogled vzorne kleti Cl Bouviera), Slatine Radenci (ogled zdravilišča, po želji večine tudi kopanje tam), Kapele (kosilo) k Sv. Juriju. Ob 15. nastop. V Maribor dospemo okoli 21. ure Stroški za vožnjo 50— 60 Din, Prijave sprejema danes še g. Zemljič, hotelir Orla. Zletnikom se priporoča točnost.
Novi obrtni zakon in trgovski ter privatni nameščenci.
V torek, dne 13. tm. se bo vršil ob 20. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu« za vse nameščence zelo važen sestanek, na katerega se bo poročalo o določbah v predlogu za novi obrtni zakon, ki se tičejo pravic in dolžnosti nameščencev in tozadevni spretninjevalni predlogi od strani nameščencev. Ker bo s tem zakonom določena usoda nameščencev za nedosledno dobo, je v skupnem interesu potrebno, da se nameščence o tem pravočasno obvesti. Dolžnost vseh je, da se. sigurno udeležijo sestanka. Zveza privatnih. nameščencev Jugoslavije, podružnica v Mariboru.
v ivi a r i i) o r u, utic io. v. _
■ -	.•••	.	ma m iimiiiilP
Protituberkulozna liga v Rušah.
V četrtek 8. tm. se je pod vodstvom upravitelja ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delacev v Mariboru vršil v občinskih prostorih v Rušah sestanek radi ustanovitve krajevne proti-tuberkulozne lige v Rušah. Ob zelo !ep> udeležbi je sklicatelj v kratkem nagovoru obrazložil važnost in pomen protitu-berkuloznih lig. Po kratki debati se i1; konstituiral naslednji pripravljalni odbor: predsednik g. Anton Krejči, ravnatelj tovarne za dušik in predsednik zveze indu-strijcev, podpredsednik g. Alojzij Majcen, šolski upravitelj v Selnici, odborniki: g. Munda Matija, kaplan, g. Hinko Bregant, šolski upravitelj, ga Ana Bregant, učiteljica, ga Ana Ambruš, učiteljica, gdč. Franja Konečnikova, učiteljica, g. dr. Adolf Zorec, zdravnik, g. Janko Bernhard. obratovoaja, gdč. Rozika Be-čcla, uradnica, g. Alojzij Urbas, župan v Selnici in g. J. Stiebler, župan v Gradi-šču.	^
KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE
ivan !n Helena Kvas. Aleksandrova c. 32
Mati.
Spesnila Lj. Poljanec, vglasbil V. Mirk. Knjižica posvečena — materi! Namenjena predvsem šolskim odrom, kjer bo resnično pesniško občuteno in izraženo delce v skladnosti s kompozicijo v narodnem duhu gotovo doseglo lep uspeh, kot ga je že pokazalo lani v gledališču o priliki materinskega dneva. Tudi cenena knjižica sama bo marsikateri materi v razveseljiv dar. Naroča se na naslov; Mirk. Poljanec, Maribor, Gosposka 52. kjer se dobe tudi skladbe-
Materinska proslava v-gledališču.
Slovensko žensko društvo vabi v nedeljo, dne 11. maja k materinski proslavi, ki jo bodo priredile ob 16. uri v mestnem gledališču učenke 2. dekliške meščanske šole in 3; in 4. dekliške osnovne šole pod vodstvom strokovne učiteljice Jele Levstik v prid ferijalni koloniji ob morju in za sklad v podporo revnih mater.
20 kaznjencev pogojno odpuščenih.
Danes zjutraj je tukajšnja moška kaznilnica odpustila v smislu <Soločb novega kazenskega zakona in s pooblastilom g. ministra pravde 20 kaznjencev pogoj' no. Razen dveh, ki sta Dalmatinca, so vsi Slovenci, deloma iz Slov. goric, iz | Kranjske itd. Izročeni so bili predstojm-štvu mariborske policije, da jih instradi-ra vsakega v njegov kraj bivališča.
Pokvarjena mladina.
Razni paglavci stikajo za golobjimi jajci ter jih kratkomalo pobijejo. Na raznih mestih je najti napol razvite mrtve mladiče. — Ker so gnezda tu pa tam nedostopna, preganjajo valeče samice s — fračami. Ako pomislimo, da imamo letos silno mnogo hroščev in goseničje nadloge, je tako ravnanje vredno vse obsodbe. Nekaznovanje takega »veselja« pa vodi mladino v srčno surovost! Ponesrečen avto.
Pri mostu med gostilno Celcer in ko* vačem Krebsom na cesti med Spod. in Zg. Sv. Kungoto so danes zjutraj našli ležati ob cesti luksuzni avto, limuzino znamke Steyr, št. 2 — 250, z razbitim prednjim delom. Zraven ni bilo nikogar. Avto je ravno včeraj prevzela od tvrdke Ornik avtomobilska tvrdka Pelikan. Kdo se je vozil v avtu, ki je ponesrečil tam menda krog polnoči, trenutno še ni zna no-
Da ne bo pomote.
Da ne bi kdo po nepotrebnem sumničil g- Viljema Rozmana, trgovskega pomočnika, sina kamnoseškega mojstra na Pobrežju, izjavljamo, da on ni identičen z Viljemom Rozmanom, ki je bil aretiran radi osumljenja udeležbe pri vlomu v Gradišču v Avstriji.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče' »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z naboljšim uspehom- »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Sigurno trajni in sijajni, krasni vodni in trajni kodri edino-le v salonu Anton Flieger, Maribor, Slovenska ulica 7. En poskus, in Vi ste moj stalen obiskovalec.	1393
Kavarna »Park«.
Koncert s spremljevanjem harfe ob
vsakem vremenu v kavarni »Park«-
1378
Sv. Pankracij na Radljah
PRED OTVORITVIJO PRVEGA PLANINSKEGA ZAVETIŠČA NA KOBANSKEM.
HUMANIK
V BARVAH OD
PLATNENEoo D60-
pravilnaobIika
O vrveniu na telovadišču studenškega Sokola
NEKAJ MISLI OPAZOVALCA LIMBUŠKEGA ROMANJA.
V nedeljo bo izvršil pri Sv. Pankraciju župnik od Sv. Jurija na Remšniku Pavlič blagoslovljcnje prvega planinskega zavetišča na Kobanskem, nakar je bo otvoril načelnik mariborske podružnice SPD dr. Senjor. K temu planinsko in narodno važnemu dejanju bodo pohiteli vsi prijatelji prirode, zlasti še oni, ki ljubijo va-ovita sredogorja z daljnimi in tujimi •azgledi ter samoniklo in patrijarhalno tobansko ljudstvo, katero poseljuje mi-:ne obmejne kope, nad katerimi čuvajo proti severu gozdnati hrbti. Na skrajnem vzhodnem nosu, od Radeljskega prelaza proti vzhodu se razprostirajočega, Radlje imenovanega grebena, leži v višini ?00 m ena najlepših kubanskih razglednih točk in ena najlepših planinskih krasot v Podravju sploh, Sv. Pankracij.
Dan hoda rabi planinec iz Maribora preko Sv. Križa, Žavcerjevega vrha, Ostrega vrha in Kaple. Ogledal, spoznal in užival bo na kčbanskilj gozdnih idilah, pestrosti kultur, harmonični enotnosti kmetij in na neskončnih razgledih v Štajersko. V planinskem zavetišču pri cerkvi sv. Pankracija pa bo zvečer zasanjal planinske sanj, iz katerih ga bodo jutranje solnce in nebeške panorame na avstrijski kot jugoslovanski strani podile proti zahodu čez Kapunarjev vrh, Radeljski prelaz k Sv. Primožu pod Lipo, preko doline Bistrice na Pernice, Či-čkove peči in Košenjak, da vidi vso raznoliko milino in da začuti vso sentimentalnost Kčbanskega, planinsko deviškega sveta. In na povratku s Košenjaka v Dravograd bo zahrepenel po novih planinskih idealih, ker se je v svojih planinskih občutjih na Kobanskem razvadil. Kobansko je kot film, ki predstavi človeku toliko lepot, da izgubi planinec merilo za njih ocenjevanje in uživanje.
v Cela vrsta poti vodi k centralni točki Kobanskega pogorja k Sv. Pankraciju. Poleg že omenjene najdaljše poti ob jneji iz Maribora ali iz Dravograda, kaže žuboreči Brezniški potok najbližjo cesto. S postaje Brezno-Ribnica prekoračimo Dravo in dosežemo vasico Brezno, odkoder nas zabava slabo uro hoda Brezniški potok do Koležnikove gostilne. Tu se povzpnemo na levo., da dosežemo župno cerkev najstarejše lavantinske fare, ki je obenem edina fara. ki je bila od ustanovitve lavantinske škofije pa do danes vedno lavantinska. Nekdaj šumo-vito, s pragozdovi pokrito pokrajino so kolonizirali v sredi srednjega veka šentpavelski benediktinci. Z gospodarskim in številčnim razvojem prebivalstva pa je postal (1201) hrbet, na katerem stoji cerkev sv. Jurija, cerkveno-upravno središče za vse ozemlje od Radeljskega prelaza pa do Čermenice. Kot amfiteater se dviga, okoli provincijalno baročne cerkve na jugu Pohorje, na zahodu Peca, Plešivec in Savinjske planine. Na vzhodu nas pozdravlja košati Pokrežni* kov vrh, od Golice pa se vlečejo Radlje, ki pošiljajo s Sv. Pankracijem pozdrav Arvežn in Kapli. Še slabo uro hoda med polji, travniki in gozdovi in mimo kmetij in že nam cerkev usmeri pogled na avstrijsko Štajersko, ali pa nas zaplete gozd v svoj senčni objem, ali pa nas poštena kapljica dvigne v razpoloženju in hotenju. Lep je popoldanski povratek v Marenberg in Vuhred skozi Vas, ali pa mimo Št. Janža na Suhi, ki skrito Čuva nad umetniško dragocenimi freskami in lepimi cerkvenimi klopmi. Še hvaležnejši, sploh ena najlepših kobanskih poti, včasih pokrajinsko tih, včasih prešeren je povratek preko Kapunarjevega vrha, Radeljskega prelaza, Sv. Treh Kraljev, Sv. Primoža pod Lipo na Vuzenico.
Remšniška pokrajina je ljubka, remš-niški človek je samorasel na trdi grudi, katero gnoji s svojimi potnimi sragami. Remšniška zemlja je Remšničanu trda mačeha, ki je ljubeznjiva samo lesotržcu v Dravski dolini. Tragika Remšnika obstoji v konfliktu lepote pokrajine z bridkostjo življenja človeka, ki živi na njej. Sv. Pankracij pa stoluje nad Remšnikom; Sv. Pankracij strne pod svojim ho-ricontom toliko zemlje, da ustvari v naj-Popolnejši režiji razgled, v katerem iz-Kine v vesoljstvu planinstva Remšnik in *sa njegova tragika.
Na jugu leži gozdna gmota Pohorja. Bele cerkvice Sv. Ignacij, Sv. Janž na Orlici, Sv. Anton in Sv. Primož ga delajo slikovitega in vodijo oko nad Vuhredom preko Velike Kope in Kremžarjevega vrha na Plešivec in Peco. Tam za cerkvijo sv. Uršule na Plešivcu strmi v nebo Raduha, od katere se preko savinjskih gorskih očakov pogled ustavi za Peco na Obirju in Ojstercu. Južna Golica in Radlje same zastirajo s svojimi šumami <n vzpotinami pogled proti nebesni točki zahoda, od koder se razteza proti severu gruda Golice proti gornještaierskim Alpam. Golica, ki je kronana z najvišjim vrhom Korico, z značilno planinsko golico, loči kot masivni prazgodovinski nasip valovito Srednjo Štajersko od visokih Alp in kaže veličastno nasprotje proti srednjepodonavskim nižinam, ki zahajajo v skrajni vzhodni obzor. Na sknj-nem severu se nadaljuje Golica v severovzhodni smeri v Glein- in Fischbacher-Alpen, ki izoblikujejo skupaj s Kobanskem na jugu proti vzhodu odprto sred-nještajersko kotlino. Velika strmina, s katero se znižuje Sv. Pankracij proti dolini Čakave, omogoča, da leži Srednja Štajerska planincu na Sv. Pankraciju kot na dlani. Vinorodna severna koban-ska pobočja, ki rodijo znani »šilher«, preidejo v dolino Čakave, kjer leži na zahodu na vznožju Golice Ivnik, takoj pod Sv. Pankracijem Osek in severovzhodno od ribnikov, tam kjer se Čakava obrne proti Solbi pa Št. Janž. Pogled v zahodne Slovenske gorice obvisi na Arvežu in Lučanah, na dveh trgih, ki sta bila izhodišče germanizacije severnega Kobanskega in zahodnih Slovenskih goric. Severno od Čakave leži prag Greith imenovanih vinskih goric s središčem pri Sv. Ulriku, kjer se izredno jasno vidita cerkev in grad. Bela Solba je zarezala strugo v dolino, ki omejuje Greith pro ti severu. Visoko na pobočju Golice čepi Sv. Ožbolt, blizu katerega izvirajo Čakava in Bela Solba. koiih gornje doline se nad cerkvijo Sv. Pankracija jasno vidijo. Zvonik nekdaj tudi za kobanske Slovence važne romarske cerkvc v Zelenem Travniku zapelje pogled preko Greithu sličnih goric v dolino Črne Solbe. Kot vlada nq dolinama Čakave in Bele Solbe ‘šv. Ožbolt, tako stoluje nad dolino Črne Solbe Sv. Ana nad Schwanbergom, na vzhodu predno se Črna Solba približa Beli pa kaže svoje bele stene in sive strehe Gleinstatten. Vizirna linija Sv. Pankracij—Zeleni Travnik odkrije v podaljšanju za Črno Solbo radi bogatih zbirk slik in orožja znani grad Holleneck in zadaj za Holleneckojn gradova Lands-berg in po svoji trti važni Wildbach. Ti kraji ležijo že v dolini Laznice, iz katere se v jasnem vremenu prikaže GroC Florian. Pri jasnem vremenu se odkrije tudi Gradac, kateri se skriva pod vznožjem Scliockla. Med dolnjo Laznico in združeno Solbo se svetijo viničarlje in cerkvice Sausala in na jugovzhodnem koncu Sausala sekovski grad, pod njim pa Lipnica, na horicontu preko sekovske-ga gradu pa po svoji levji podobi s Sv. Urbana znani Riegersburg- Južno od njega pravtako na horicontu izginjajoči Hochstraden pa nas vrne iz tujine v domače Slovenske gorice tam vzhodno in severno od Lučan. Kapla s Sršenovim in Pokrežnikovim vrhom pa nas zppet udomači v Dravski dolini. Remšniku in Po-horiu.
Kobanski sv. Pankracii ;'e zavetnik vinskih goric na svojem severnem pobo-čiu in vznožju. V nedeljo pa postane prvi zavetnik planincev in kot tak jih vabi k sebi z vso bolestjo Remšničana, prav-tako pa s svojim planetarno neskončnim in rajsko divnim razgledom. Stiriacus.'
Papeški denar pride v promet.
Iz Rima poročajo, da pride v najbližjih dneh v promet papeški kovani denar iz zlata, srebra in brona. Na eni strani bo slika papeža, na drugi pa vatikanski grb. Seveda ta denar ne bo imel gospodarskega pomena, ker se v Vatikanu samem ne da ničesar kupiti in tudi vatikanski nameščenci ne bodo dobivali plač v vatikanski valuti. Ta denar bo v prvi vrsti namenjen za to, da ga bodo dobivali tujci za spomin, zlasti zbiralci denarja raznih držav.
Jaz prav rad poromam ob nedeljah popoldne proti Limbušu, Laznici, Bistrici in Rušam. Iz mesta jo zavijem preko brvi in ob Dravi v Studence; od tam pa ob progi mimo Sokolskega doma skozi gozdiček, črez polje in travnike, pa sem v prijaznem Limbušu. Dasi dobre kapljice ne zametujem, vendar mi je glavno udoben izprehod, na katerem opazujem naravo in ljudi ter se tako iznebim vsaj za par uric na teden vsakdanjih skrbi in težav. In ravno ta pot nudi toliko prilik za opazovanja in toliko izprememb, kakor malokatera v naši okolici.
2e v Studencih opazim vsakokrat velike gruče ljudi, ki postajajo s svojimi malčki na pešpoti ter opazujejo življenje in vrvenje na prostornem letnem telovadišču studenškega Sokola pred njegovim domom- Pa se zares izplača postati in opazovati to številno sokolsko družino od najmlajših do mišičastih članov, ko se gibljejo, telovadijo in igrajo in skačejo na obširnem telovadišču, na katero lije solnce svoje tople žarke, boža in krepi mlada in prožna telesa. Ta prostor je za telovadbo na prostem naravnost idealen. Še bolj pa je razveseljivo, da se tega sokolsko društvo v Studencih zaveda v polni meri in uporablja in izrablja to priložnost ob vsaki priliki.
Ni potreba, da si ravno Sokol in se razumeš kaj na telovadbo. Zadostuje že, da si le misleč in opazujoč človek, ki te zanima življenje naše mladine, pa sc nehote ustaviš in opazuješ vse to veselo vrvenje na telovadišču, ki je živo, kakor na mravLiišču. In kljub temu, da telovadijo hkrati vsi oddelki; moška, ženska deca, gojenke, naraščajniki, člani in članice vsak svoje vaje, in je pogled na vso to raznoliko družino zelo pester, vendar ni opaziti na telovadišču dirindaja, ampak vlada red in disciplina. Je to nekaj posebnega, ki se more doseči le z daljšo vzgojo in razumnim postopanjem.
In če pri vsem tem upoštevaš, da vsa ta pestra družina obstoji iz naših delavskih slojev od najmlajšega do najstarejšega, potem je tvoje začudenje še večje, še večja pa tudi tvoja zadovoljnost. Saj ravno ti ljudje so bolj potrebni zraka in solnca, kakor kaierikoli drugi. In tu ga imajo dovolj!
In ta vzorna sokolska družina priredi svojini najmlajšim poseben praznik. Nastopila bo samo deca, katera presega sama dobro stotico v družini. Nastopi v raznih telovadnih igrah, skupinah in ra-jalnfh nastopih, ne pa na orodju, za katero je še preslabotna.
Vsaka stvar na svetu sc razvija in iz-popolnuje- Žalostno bi bilo, ko bi temu naravnemu zakonu ne sledila tudi telesna vzgoja naše mladine. Kakor ubiramo nova pota pri notranji duševni vzgoji, prav tako jih moramo iskati v zunanji, telesni. Brez zdravega telesa ni zdrave duše. Telo mladostnika pa zahteva harmoničnega razvoja, ne pa enostranskega. Vsi deli telesa, vse mišice morajo biti zapo-
slene v pravem sorazmerju. V tem se je pri nas v preteklosti mnogo grešilo, kar je privedlo do enostranskega telesnega razvoja. Mladina, še nedorasla in nerazvita, se je često silila na orodje, ki je zahtevalo preveč sil in naporov. VsJed tega je često izgubila veselje do telovadbe in sc nagnila k športu, ki ji nudi več igre, zabave, razvedrila. Že v naravi o-troka pa je, da se igra. Igra je zanj delo, zabava in razvedrilo. Pri pravi igri se razvijajo vse telesne — pa tudi duševne —- sile harmonično in vsestransko. Ta princip upošteva tudi sokolska telovadba. Zato opušča neprimerna orodja in u-porablja pred vsem igre in rajalne nasto* pe zlasti pri svojih najmlajših, pri deci-Tako obeta nedeljska prireditev studenškega Sokola s svojim nastopom mladine res nekaj posebnega. Saj naše male smo že od nekdaj radi gledali pri sokolskih prireditvah, jih občudovali in se prav od srca zabavali pri njihovih kretnjah, ki so jih izvajali z vso resnostjo in važnostjo odraslih telovadcev. Vsaj jaz sem imel pri takih prilikah več užitka, kakor pa pri kakih vratolomnih članskth vajah. In z menoj tudi drugi.
Uueljaulienje novega uoznega reda 1930-31
V noči od 14. na 15. maja stopi o polnoči na vseh progah državnih železnic v kraljevini Jugoslaviji, kakor tudi v vseh drugih državah, novi vozni red v veljavo.
V mednarodnem prometu ostanejo tudi po novem voznem redu vsi dosedanji brzi vlaki v prometu v več ali manj spremenjenih legah.
Po novem voznem redu bo vozil na progi Pragersko—Budimpešta in obratno dnevni brzl vlak skozi celo leto dnevno redno in bo imel na Pragerskem zvezo na dnevni brzi vlak za — odnosno iz Trsta.
V poletni seziji, t. j. v času od 15. ju« nija do 15. septembra bo vozil nov brzi vlak iz Splita, preko Zagreba—Ljubljane—Jesenice za Milnchen in Berlin ter istotako iz Trsta preko Podbrda za Mfin-clien in Berlin ter obratno. Na Jesenicah se združita oba vlaka iz Splita in Trsta, v obratni smeri pa se delita.
Potniški vlaki, v kolikor so spreme* njeni, so se prilagodili mednarodnem prometu ter splošnim željam in potrebam posameznih krajev. Med Ljubljano m Mariborom bo po novem voznem redu zopet vozil nočni potniški vlak.
Popolni vozni redi so razvidni in no* vih stenskih voznih redov, ki so razobe-šeni na vseh postajah.
Glede posebnih izletniških vlakov s 50% popustom voznih cen ob nedeljah m praznikih bodo določbe o uporabi pravočasno objavljene pri potniških blagajnah.
marmor«*! V F c r R N T K TuTrš
V M a r 1 n 6 1 n. dne W. V ! 5j0»
|WPH»7 !CTPr7-y,p *. _;
Sokolstvo
Sokolsko društvo pri Sv, Juriiu ob Ščavnici ima jutri, v nedeljo 11. im. ob
15.	uri svoj prvi nastop, zvezan z akademijo. Glej dnevne novice.
Spored nastopa sokolske deee v Studencih v nedeljo 11. maja. Ob 11. uri štafeta z obroči po Ciril Metodovi ulici v Studencih. Ob 16. uri nastopi na telovadišču pri Sokolskem domu in sicer:
1.	moška deca mlajša — tekmovalni teki; 2- starejša — natezanje vrvi; 3. ženska starejša — »Marička«; 4. moška starejša — »Udari onega!«; 5. ženska mlajša — rajalni nastop; 6. moška mlajša — rajalni nastop s palicami; 7. moška starejša — »Poslušam kovača«; 8. ženska skupno — »Na pomoč!«; 9- moška mlajša — rajalni nastop; 10. moška starejša — skok v višino; 11. ženska starejša — igra z žogami; 12. moška starejša— gugalnica; 13. ženska starejša — »Gozdič je že zelen«. Konec ob 18. uri.
Spori
Pred odločitvijo.
Jutri bo padla v Ljubljani končna odločitev, ali bo ISSK Maribor ali SK Ilirija prvak dravske banovine. ISSK Maribor odpotuje danes ob 17.20 v Ljubljano. Izgledi so vsakakor na strani Maribora,
ki vodi z razliko dveh golov. Ako bo »Maribor« tako igral kakor zadnjo nedeljo, je vsako eventuelno presenečenje izključeno. Upamo, da bo ISSK Maribor častno zastopal barve našega mesta in se vrnil s ponosnim naslovom prvaka dravske banovine!
Športne prireditve v nedeljo.
Ob 15. na igrišču SK Železničarja: prijateljska old boys tekma SK Rapid; SKŽelezničar. Sodnik g. Amon.
Ob 16.30 na igrišču SK Železničarja: mednarodna tekma SK Dona\vitz:SK Železničar. Sodnik g. Bizjak.
Tekme se vršijo ob vsakem vremenu.
SK Železničar, nogometni odsek.
Postava moštva proti SK Muri: Jug, Jančič, Kositer, Glavič, Čiček, Urbančič, Kohout, Bačnik, Lorber, Antoličič, Goli-nar; rezerva Seničar. Navedeni igralci morajo biti točno ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru.
Ilirija protestira ...!
SK Ilirija je vložila pri LNP protest proti zadnji tekmi Ilirija :1SSK Maribor, ki je, kakor znano, končala z rezultatom 5:3 v korist ISSK Maribora. Svoj protest utemeljuje s sojenjem sodnika dr. Planinška. LNP bo na prihodnji seji poslovnega odbora razpravljal o tem protestu ...
PRAVI '%MHS1P
vedno
odlična kakovost!
Sestanek plavačev.
Vodno-sportni odsek ISSK Maribora sklicuje za pondeljek,' dne 12. trn. sestanek plavačev, ki se bo vršil ob 19.30. uri v posebni sobi hotela »Pri zamorcu«.
Pomorska razorožitev v praksi.
Britten, predsednik pomorski komisije v reprezentantski zbornici Zedinjenih držav, je najavil, da bo predložil zakon o gradnji vojnih ladij s stroškom ene milijarde dolarjev (56 milijard dinarjev), s
čemur bo tekom 10 let dosežena pariteta z Vel. Britanijo na morju.
Zračna proga Berlin—Šangaj.
Iz Nankinga javljajo, da je bila te dni med kitajskim ministrstvom za promet in med nemško Lufthanso sklenjena pogodba za organizacijo zračne proge Berlin—Šangaj. Letala bodo pristajala v Nankingu, Tientsinu, Pekingu, Kalgaru, Urgi in Moskvi. Proga bo otvorjena po-četkom junija.
fDominiaite te CMD
Neve razglednice!
Izšlo je 60 krasnih posnetkov Maribora in okolice. Za preprodajalce odgovarjajoče cene. Trgovina s papirjem F. Novak, Gosposka ulica. Založba 173 krajevnih posnetkov.	1256
Hiša s trgovskim lokalom,
lepa enonadstropna z mansardo, brez popravil, dvoriščno poslopje in velik vrt, na prodaj pod ugodnimi pogoji. 'Maribor, Magdalensko predmestje- Dopisi pod 400.000 na upravo »Večerni-ka.	1348
Predtiskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic ■ v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Oddam v najem lepo zračno sobo
. solidnemu gospodu. Vpraša se v trgovini Kravos, Aleksandrova c. 13. 1317
Priden vajenec
se takoj sprejme pri A. Sajko, krojač za civil in uniforme, Ob železnici S.
1368
Sprejmem gospodično
kot sostanovalko. Vetrinjska ulica 24 pri Kosiču.	1366
Nemščino ,
poučujem uspešno in poceni. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6.	1044
Godbeno društvo »Lira«
vabi mladeniče od 11. leta naprej, ki imajo veselje do godbe in dober posluh, v prvi vrsti obrtnike iz Maribora in okolice. Pouk na pihala in godala. Priglasijo naj se v gostilni Krčevinski dvor ob Tomšičevem drevoredu vsak torek in petek ob 20. uri. Sprejme tudi godbenike, ki so že vešči enega ali drugega instrumenta.	1367
Strojepisna soba H. Kovač,
Maribor, Krekova ulica 6. Strojepisje, razmnoževanje, prestave. Pouk za posameznike v trgovskih predmetih.
1043
Mizarstvo Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22 izdeluje najsolidneje pohištvo vseh vrst in notranje opreme ter renoviranja. Cene nizke! XV
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Aiitofot ?
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Dve sobi,
lepo meblovani, oddam. Vprašati Mag-dalenska ul. 34.	1390
Stanovanja
z dvema sobama v novih hišah oddam. Naslov pove uprava »Večernika«. 1358
Popravila
ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15,	1542
Sobo- in črkosNkanje Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ni. 2.	2231
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Mlctial ttvaco
£ukcecifa
Zgtdovhtakl ronaaa
90
Po temnih ulicah montefortskih je dospela v hišo (javnega lica. nedaleč od velikih mestnih vrat, skozi fatera sta bila pred nekaj dnevi dospela grof Alma in vitez de Ragastens. Vstopila ie, šla po stopnicah v prvo nadstropje in odprla vrata v izbo, razsvetljeno z eno samo brlečo plamenico. Tam je sedel moški in čakal;, bil je oblečen za kavalirja.
»Garconio,« mu je dejala Lukrecija, »jaz se vrnem v taborišče.«
»A jaz, milostljiva?«
. »Ti ostaneš tu, da ga nadzoruješ. Drži se ga noč in dan. Odslej ne sme več storiti koraka, o katerem me ti ne bi mogel obvestiti.«
»Dobro, milostljiva. Lahko mi popolnoma zaupate,« je dejal menih z izrazom neizrekljivega sovraštva.
»Vem. Garconio,« je dejala Lukrecija z zadovoljnim smehljajem. »Ti si zanesljiv služabnik, ker delaš za svoj lastni račun... Toda pazi! Ako te ta človek zagleda. si izgubljen... zlasti potem, kar se bo preikone zgodilo.. •«
Drugo jutro na vse zgodaj, ko so odpirali mestna vrata', je Lukrecija sedla na konja in odjahala. Stražni častnik ni ustavljal osamljene ženske — kajti spoznati je ni mogel, ker ji je njen lahki šal napol zakriva! obraz.
V galopu je zdirjala dalje. Tri ure kasneje je bila prejezdila Peklensko sotesko: v dolgem ovinku se ie ognila, taborišča zaveznikov ter okrog poldneva skočila s konja tik pred Cezarjevim šotorom. Vstopila je.
Cezar je ležal na majhni vojaški postelji ter se razgovarial z nekaterimi svojimi poveljniki. Njegova rana. dasi ne posebno nevarna, mu ie delala vendar krute bolečine.
»Kako?« je vzkliknila Lukrecija ob svojem vstopu. »Ranien si?...«
»Sestra!« je zaklical Cezar-
Ona je napravila neopazno znamenje, ki ga ie Cezar takoj razumel. Brez odlošanja je poslal svoje svetovalce iz šatora.
>Da, ranjen sem!« je odgovoril nato, s surovo kletvijo, ki pa ni Lukreciji niti malo razburila nežnih Ženskih živcev. »Ranien od tega prokletcga Ragasten-Sa. ki podira vse najine načrte, odkar nama ga ie ne-
sreča poslala naproti... Odkod pa ti?... Kaj pomeni ta tvoja odsotnost? ...«
»Iz Monteforta prihajam,« je odgovorila Lukrecija mirno.	.
»Iz Monteforta!« je vzkliknil Cezar.
Mirna predrznost Lukrecije ga je osupnila.
»Če je resnica, si storila nekaj imenitnega!« se je zavzel.
»Tem bolj. ker ti kot uspeh svoje poti prinašam možnost, da se maščuješ.«
»Kaj praviš?«
»Pravim, da je Ragastens najin, ako hočeš!«
Z vzklikom divje radosti je hotel Cezar planiti po-koncu. Toda bolečina ga je zagrabila, da je zakričal iu se težko dihaje zgrudil nazaj.
»Objasni se,« je dejal, ko mu je odleglo. »Lukrecija, če so tvoje besede resnične in če si našla možnost, da spraviš tega človeka v mojo oblast, lahko računaš na mojo hvaležnost. Saj veš, da sem ti še zmirom držal dano besedo! Zahtevaj torej od mene, karkoli ti je drago...«
»O tem se pomeniva kasneje,« ie dejala Lukrecija z usmevom. »Za zdaj na odgovori, kar te hom vprašala. Ali ti je na vsak način do tega. da se polastiš Monteforta?«
»Ako mi je?!... Ali blazniš, da me še vprašuješ? ...«
»Torej nikakor ne bi maral opustiti misli na marš proti Montefortu?«
»Ninkakor ne! Pri satanu, porušiti hočem to gnezdo, kakor sem obljubil očetu, in sejati žito tam, kjer zdaj stoji njegovo obzidje! Zgled mora biu strašen! In tudi bo...«	•
»Vrhu tega imaš pa še drugi vzrok — *e Priznaj!...«
»Da! Vem, kaj hočeš reči!... Res je, hočem, da pade hči grofa Alma v moje roke!...«
»V tem slučaju se moraš požuriti. Nevarnost je. da prideš prekrasno.« se je porogala Lukrecija-
»Tristo hudičev! Ali me prihajaš mučit? Govori jasneje!...«	.
»Kaj naj ti rečem drugega kakor to. da je Ragastens v trdnjavi in da ga mlada Beatrice nič kal nerada ne vidi; prav narobe...«
Cezar je prebledel. Nato je dejal po kratkem ore-mišljanju:
»In ti praviš, da če hočem dobiti Ragastensa v svojo oblast, se moram odreči razrušenju Monteforta? .. .«
»Ali pa delati se. kakor da se odrekaš!«
»Aha, zdi se mi. da se razumeva!«'
Lukrecija se je sklonila k svojemu bratu in mu še dolgo tiho prigovarjala. Cezar jo je poslušal z velikini zanimanjem. Od časa do časa je vzkliknil, bodisi že od presenečenja, od srda ali od veselja.
Naposled je bil pogovor pri kralju. Takrat je Cezar poklical častnika, ki ie stal vedno pred vrati šatora.
»Gospod,« mu je velel, »pošljite mi mojega pribočnika in moje glasnike...«
»Slušam, Svetlost.«
Pol ure kasneje se je no vsem taborišču razširila vest, da pošlje Cezar v Monteforte pooblaščenca, z nalogo, da stavijo zaveznikom ugodne pogoje. Nekateri so odobravali ta ukre p.Drugi. in teh je bilo največ. so dejali narobe, da je sramoten, in so mrmrali med seboj, da Cezar očividno peša in da njegova zvezda bledi... Nihče pa ni slutil resnice...
U.
Bodi hraber, zvest in čist.
Na večer tistega dne, ko ga je bil knez Mantredi sprejel v red Junakov ter mu dal bratovski objem in poljub se je Ragastens napravil proti palači grofa Alma.
Ves dan je že premišljal o dopoldanskem dogodku; ta dogodek je bil gotovo slaven zanj. ker mu ie dajal velik, nenavaden ugled v tistih časih, ko so imela odlikovanj te vrste še globok pomen. No. kasneje so ga izgubljala čimdalje bolj in so postala naposled gol konevncionalen običaj. Zanj, kakor smo dejali, je bil ta dogodek še slaven; toda spravljal ga je v kruto zadrego.
»Bodi hraber, bodi zvest, bodi čist! si je ponavljal.	,
In pri tem se je zavedal, da mu ne manjka nobene izmed navedenih čednosti. Toda izza takega izPJa7 sevanja vesti so se mu vendarle v dnu duše oglašal! zamolkli očitki. Ta mož, ta starec, ki je zahteval žaru najvišie in najsijajnejše odlikovanje ter ga je sam ‘ast“ poročno posvetil v svoj viteški red, je bil — soprog Primavere...
Obhajalo ga je tesnobno kesauje ne zaradi njegove liubezni. nego zaradi koraka, ki ga je hotel storiti. zavedaje se. da si ga vzlic vsemu upiovanju in pre-niru s samim seboj ne more odreči. Kajti že ves dan si je bil ponavljal:
Trgovski lokal v Mariboru
v sredini mesta primeren za veletrgovino, manjšo industrijo, podružnico oddam s 1. julijem v najem. Ponudbe na Hinko Sax, Maribor pod »Trgovski lokal«.	1309
r- ...................      -	■---------- --
Otroški voziček v dobrem stanju prodam. Koseskega ul. 4.	1388
Otomana,
nova Din 440, omare, postelje, kuhinj ska oprava in kredenca radi selitve ceneno 'na prodaj. Židovska 4.	1389
Soinčno meblovaao sobo v bližini Glavnega trga sc takoj od da. Pristan št. 6, I. nadstropje. 1386 l sokolska kroja, slavnostna, v dobrem stanju, srednje in velike mere kupim. Naslov v upra-_ vi.	1371
Desinliciranje stanovanj, pohištva itd. v S urah. Tapetniška dela solidno in poceni, popravila in nova. Posteljno perje se s paro čisti in des-inficira. Kg 12—15 Din. Židovska uli-
__ ca 4-_____________________________ 1385
Elsktroinštalaciie, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul.
16.	Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Oudam
lepo soinčno sobo dvem solidnim gospodičnam ali gospodom. Vprašati v Vojašniški ulici 8/1.	1392
Lepo opremljeno sobo
s popolnoma separiranim vhodom in /. električno lučjo oddam v najem. Vpraša se Cankarjeva ul. 6/1.	1398
Velika klet
nad 250 nr blizu glavnega kolodvora se odda v najem. Vprašati je Zrinske-ga trg 5/1.	1397
Stanovanje in lokal
oddam v najem. Po dogovoru tudi samo stanovanje. Vprašati v upravi.
1387
ihhch c®
LORNIK
KOROŠKA 9-
IB
Posredovalnica Iv. Godina, Maribor,
Tattenbachova ulica št. 19/1 proda: Posestvo, obsegajoče 40 oralov, arondi-rano z bogatim živim in mrtvim inventarjem. Cena 550.000 Din. Posestvo, pol ure oddaljeno od Maribora. Cena 280.000 Din. Posestvo pri Hočah, obsegajoče okrog 18 oralov. Cena 160.000 Din- Posestvo 130 oralov, 2 uri oddaljeno od Maribora, 50 oralov njiv in travnikov, ostalo gozd, deloma za sečnjo. Cena 400.000 Din. Posestvo z gostilno in mesarijo v zakup, na deželi, za dobo 5 let- Dalje hiše, vile, gostilne, trgovine, gozdna in graščinska posestva itd.  ____________________________ 1394
špecijalist za zapestne ure!
Za vsako delo pismena garancija! Za neodgovarjajo-če vrnem denar! Prepričajte se pri Jakobu Mula-vecu, urarju, Maribor, Kralja Petra trg 1.	1356
Gostilna »Krčevinski dvor«,
preje Černovšek otvorjena! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem svoji lastni hiši na Aleksandrovi cesti 79 otvoril gostilno. Točil bom lastno vino iz Slovenskih goric ter preskrbel za točno in vestno postrežbo. Gostje vabljeni! Frac Vogrin, gostilničar. 1372
^!l!!!UI!l!S!!!l!!!!!l!li!lj!l!!!itf]!S!!!!!llll!!l!l!!!!lllil!!ll!l!!llll!!!!lll!l!l!!nilll!!!ill!i!lll!!l!^
tvrdke Maks Durjava & Co„ Maribor, Gregorčičeva 24, so v zalogi še velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz eefirja, poplina, pana-Ma, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni ceiirji, popelini,'sifoni i, t. d. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško ceno.
V zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame.
Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni : Gregorčičeva ulica 24.	1213
za solnčenje, pleteno pohištvo,poinekošare,galanterijo, drobnarije, parfumerijo. vrvatske izdelke, motvoz itd.
1802
nudi najugodneje
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ul 26
<3osti8gia Božič, Sv. Peter
priredi v nedeljo, dne 11. maja koncert s plesom in plezanjem na majniško drevo. Za dobra mrzla in topla jedila ter izvrstno vino in pivo je preskrbljeno.
Za obilen obisk se priporoča 1382	gostilničar.
Važni so tehnični pripomočki! — v' Važni kemični preparati! —
NAJBOLJ VAŽNA PA JE PRVOVRSTNA STROKOVNA IZVEŽBANOST!
Zato dobite naravno lepe, trajne kodre le v salonu	1391
FETTICH - FRANKI1EIM - MARIBOR
Ulica 10. oktobra 3.
Antiseptično preparirana dessnficirana
Guma
je znatno bolj zdrava in zanesljiva, ker je njeno antiseptično in profilaktično delovanje preizkušeno od drž. bakteriološkega zavoda v Pragi Kdor ceni svoje zdravje, sme uporabljati samo PRIMEROS! Zahtevajte jo povsod Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in sličnih trgovinah.
IZJAVA!
1364
Podpisana obžalujem vse besede, ki sem jih govorila zoper Galser Zofijo in Marijo, Teslova ul. 3. Zahvaljujem se, da sta odstopili od kaz. prijave.
ZIZER ANA,
Dnevni BRZOTOVORN! PROMET tvrdke „LOBEG" Lastauto OmnibusbeMebsgeseiisciiaft Wien, na progi
WIEN - GRAZ - MARIBOR
(carinarnica) se otvarja 2. jjuniia 1930
Dunajske in graške zbiralnice prevzemajo pošiljke tudi za
Celje - Čakovec — Varaždin - Konjice itd.
Natančna navodila daje naše zastopstvo za Jugoslavijo:
fcfadčunaroelno odpremnišftfo Stevo Tončič, Maribor, telef. 2230
Ugodna prilika za odpremo blaga v Avstrijo!	1377
Otvoritveno naznanilo.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 26, otvoril trgovino z urami. Izvršujem vse vrste popravil dobro in ceneno z jamstvom.	139G
Priporočam svojo bogato zalogo ur in drugih birmskih daril. Skrbel bom, da bom svoje stranke poslužil vedno najboljše in kar najcenejše!
Priporoča se
IVAN SCHMIDINGER — urar,
MARIBOR — Aleksandrova cesta 26.
Zahtevajte povsod „Večernik!“
Sposobno kontoristinlo
z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, izvežbano in inteligentno moč	1402
sprejme
tukajšnje podjetje. Znanje madjarskega Jezika prednost. — Obširne ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtevkov je poslati na upravo lista pod »Začetnica izključena«.
IZJAVA!
Podpisana obžalujem vse besede, ki sem jih govorila zoper g. Madlarec Marijo, Teslova ulica 3. Zahvaljujem se, da je 1363 odstopila od kaz. prijave.
ZIZER IDA.
Zahvala
Dolžnost nas veže, zahvaliti se javno
Ipslii samoti v MaiiDern
Jurčičeva ulica S
za izdatno podporo ob smrti našega očeta. Priporočamo pristop k tej dobrodelni inštituciji vsakomur.	1365
MARIBOR, dne 5. maja 1930.
Dediči dr. Frlc Jurltsch-a.
Kaj dobimo?
garaža VdLKER, Kersnikova ulica 1 Telefon 2109
1399
Prijave istototam.
Opozarjamo na današnjo prilogo.
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEI
HEROLD
Gramofoni	od Din 298'—			dalje
Mandoline	p	•	136-	M
Violine	1»	*	95-—	n
Gltare	O	9f	207 —	»
Trombe	•	w	505--	n
Koli« harmonike	1»	rt	85-—	»
3S61
PRODAJALNA: TRG SVOBODE
Neva Scherbaumova zgradba
*S6<0iSS	f-iMnKfctittaS
KJUSER-avsiN
MARIBOR
Zlate, srebrne in nikljaste ure za dame in gospode prodajamo po čudovito nizkih cenah.
Za vsako uro garancija!
ajugodnejjSa priložnost sa nakup
^irmsklh daril!
Oglejte si cene v izložbi! Prodaja tudi na obroke!
M. JIGER I,W SIN
urar	1379
MARIBOR, Gosposka 15
4UM«-	^	..c,;t^sai3umtm
TELEFON 280
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA
PAVEL NEDOG
Gosposka ul. 33, telefon 2127 Razlagova ul. 22, telefon 2280
Sivi lasje
dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let Izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80.	1352
LAAAaAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAV
isf	111 umni MBii iniiT ir ltaniii TiainiBTTiNrniinrnrrMNRRSNimnr' p
EKSPORTNA HISA LUNA"
LASTNIK:   ______________________ A.PRISTERNIK
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19
Za pomladansko sezijo, binkoštne praznike in birmo nudim bogato zalogo in sicer:
Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne, drap, sive, rjave in bele moške nogavice od Din 5'- naprej, damske nogavice od I) 7'- naprej, flor nogavice od D 12‘- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D --75 naprej, čipke m od D 1*. naprej. Razni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkurenčnih cenah. Lastna pletilnica in predtiskarija! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbiri po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24*- naprej.
Svilene trake od Din 1'— naprej.	1212
rTTVVVVVVVVTVfTVVVVVVTVTVVVVVVVVVVVVVVVVTVVTVVVTVVVrvvVTVVrVVTVVI
Usodna prilika za nakup
Dne 15. maja 1930 ob 3. popoldan se bo prodala v Mariboru, Gregorčičeva ulica 9, dražbenim potom velika, novozgrajena	1381
lesena baraka
ki se da uporabljati v različne svrhe.
Natančnejša pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Kieser Karl v Mariboru, Aleksandrova cesta 14.
II
15
ter pojedina ocvrtih piščancev s koncertom bo v nedeljo, dne 11. maja
v gostilni	1384
Pavešič (Scherag), Kamnica
Prvovrstna vina in sveže Tscheligi-jevo pivo.
Vabilo
na	1370
rednjobjjnizbor
Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 18. maja 1930 ob 9. url dop., v „Gambrinovl dvorani11 v Mariboru, Gregorčičeva ulica 8
DNEVNI RED:
1. Odobrenje odborovega poročila v preteklem letu.
2. Računski zaključek za leto 1929. in proračun za tekoče
leto.
3. Volitev odbornikov.
4. Volitev treh pregledovalcev računov.
5. Določitev članarine za leto 1930.
6. Poročilo o stanovanjskem vprašanju od 1. maja 1930
naprej.
7. Poročilo o občinskih davčnih zadevah.
8. Poročilo o banskih dokladah in davščinah, zlasti o novi
prirastkarini od vrednostL najemnine.	,
9. Slučajnosti.
Ako bi bil prvotno določeni občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ne glede na število došlih članov.
Vstop je dovoljen samo hišnim posestnikom in članom društva. Eventualne konkretne samostojne predloge izven dnevnega reda je prijaviti v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 8, vsaj štiri dni pred občnim zborom pismenim potom, ker sicer ne pridejo na dnevni red.
Udeležba za člane obvezna!
_	ODBOR.
Umetna svila,
foulard svila,
1313	pralni	delein
v veliki izbiri
Srečko Pihlar
Maribor, Gasposka ul. 5.
PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO PEKRE priredi dne 18. maja 1930 v gostilni gosp. Joška Tomše — veliko
pomladansko veselico
z raznimi zabavami, kakor: godba na vrtu. ples, kegljanje na dobitke, ribolov itd. — Občinstvo se naproša, da poseti to izvanredno veselico. Čisti dobiček je namenjen za odplačilo gasilskega avtomobila. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na drugo nedeljo.	1380
Proda se malo posestvo
v Mariboru, Koroška cesta 95,
obstoječe iz hiše, nekaj vrta in sadonosnika. Ker je pri hiši hlev za štiri konje in dvorišče za vozove, je prikladno za voznike (Fuhrwerkc). Informacije da Strmšek Josip, Celje, StroBmajerjeva ul. 3. pritličje.	1395
Dražbeni oklic.
vi. štev. 367, vi. štev. 327, vi. štev. 321.
Dne 23. junija 1930 ob 10. uri dop., bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) k. o. Zgornji Duplek
b) k. o. Zgornji Duplek
c) k. o. Zgornji Duplek Cenilna vrednost a) Din 1520'—,
b) Din 3978-—,
c) Din 3583-50.
Najmanjši ponudek a) Din 1013 50,
b) Din 2652 —,
c) Din 2342—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.	1369
Okrajno sodišče v Mariboru
odd. IX., dne 23. aprila 1930.
Poiskuslte naše nove pekarske špecijalitefe
Preprodajalci popust! Pošilja se na vse strani!
kakor: Slole a la cokoaette, sijajne v okusu in trajne Samostanske roglJUke Iz francoskega testa
Pravi tirolski sadni kmh (ni za zamenjat z drugimi Izdelki) v vsaki velikosti, trajen
Gastalnskl prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje
Pravi opatijski prapaienoc, Izvrstnega okusa	...
in nii vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljlčhl, pohunJskl upognjenci in vinske palčica, vencasti kolači
Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6
. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA
y Mariboru,