AMERIK ANSKI List za slovenski narod v Amenki in glasilo K. S. K. Jednoie 49 v illiH «Joliet,. Illinois*. 13. novembra 1908 I >«-i nil» XV 1£ PRVI AMERIŠKI KAT. MISIJONARSKI SHOD. V Chicagi bodo zbrani odlični prelati iz vseh Združenih držav, Kanade in Filipinov. KONGRES BODE MEDNARODEN Vsa katoliška plemena se združijo k delu za sijajno bodočnost. Chicago, UL. 11. okt—Najvišji dostojanstveniki rimsko-katoliške cerkve v Ameriki in zastopniki papeževi iz Rima se pričakujejo v Chicagi koncem tega tedna, da se pripravijo za prvi ameriški katoliški misijonarski kongres, ki se začne prihodnjo nedeljo. Na kongresu, ki bo mednaroden po svoji obliki, se zbere največje število nadškofov in škofov izza plenarnega koncila (ali popolne skupščine) v Baltimoru. Zastopani bodo cerkveni dostojanstveniki iz Kanade, kakor tudi lajiki (posvetnjaki). Med zadnjimi bo vrhovni sodnik Sir Charles Fitzpatrick. Kongres je pod pokroviteljstvom zveze "The Catholic Church Extension Society of the United States”. Načelnik te organizacije je Rev. Fran- Priseljevanje. New York, 9. nov. —Agenti raznih parobrodarstvenih črt se vsled zbolj-šave tukajšnjih obrtnih in delavskih razmer napenjajo na vse moči, da se spet oživi priseljevanje, ter pošiljajo nebroj kabelogramov ih pisem čez morje, v katerih poročajo o pomnoženi obrtni delavnosti. Agentom onstran morja je naročeno, obvestiti vse povrnjence, ki so plačali povratni vožnji listek, da je čas za njihovo zopetno selitev v Združ. države ugoden. Čeprav se je pa priseljevanje v zadnjem času spet nekoliko dvignilo, vendar mislijo v interesovanih krogih, da se ne bo zelo pomnožilo pred koncem enega meseca ali morda do začetka spomladi._________________ Smodnikamica zaposlovala. Norfolk, Va., 9. nov. — Velika tovarna združbe “American Cigar Co.” v tem mestu, ki je bila zaprta tri mesece, je začela danes spet poslovati s 400 delavci. Poslovodja Long je naznanil, da se bo število delavcev kmalu zvišalo na 500 in morebiti celo na 700. “American Cigar Co.” spada k “American Tobacco Co.” Koruzna letina. Washington, 9. nov. — Po danes objavljenem vladnem poročilu cenijo PETROLEJSKI TRUST ZOPET ZMAGAL. Prošnja zaveznega oblastva za zopetno obravnavo priziva odklonjena. BONAPARTE OSTRO GRAJAN. Ampak Standard Oil Company še nikakor ni sklepčno zmagala. cis C. Kelley, D. D. Kanadski slični znesek letošnje koruzne letine v Zdru- •rganizaciji predseduje Rev. A. E. Burke, D. D. Chicago, 111., 11. nov. — Misijonar- Ženih državah na 2,642,687,000 bušljev. Pridelek na aker je bil letos povprečno 26.2 bušlja, proti 25.9 v lanskem ski kongres, ki se bo vršil v Chicagi letu, in proti 25.6 kot povprečni pride-•d dne 15. do 18. novembra, bo prvo lek zadnjih desetih let. Kakovost ko-katoliško zborovanje svoje vrste v zgo ruze je letos 86.9 odstotka proti 82.8 •ovini te dežele. Poleg mnogoštevilnih prelatov bo navzočih na stotine-duhovnikov in več tisoč odličnih laji-kov od vseh strani Združenih držav. To zborovanje bo gotovo značilo začetek nove dobe v cerkvenem delu v tej deželi. Vzpodbudilo bode misijonarsko delovanje, ki bo dalekosežno v svojih učinkih. Premil, nadškof Quigley je, ki je že v lanskem letu in proti 84.3 kot povprečna kakovost zadnjih desetih let. Največ koruze pridelujejo države Illinois, Iowa, Nebraska, Missouri, Texas, potem Kansas, Indiana, Ohio, Oklahoma itd. ____________________ 84 leten ljubosumnež. Chicago, 111., 11. nov. — Standard Oil Company, znana pod imenom petrolejskega trusta, je v svojem boju z zavezno oblastjo zopet zmagala. Za-vezno okrožno prizivno sodišče, katero tvorijo sodniki Groscup, Seaman in Baker, je včeraj dopoludne' odklonilo prošnjo zavezne oblasti, ki je zahtevala obnovo razprave o prizivu, ki ga je svojčas podala Standard Oil Company proti globi v znesku $29,240,000, katero ji je prisodil sodnik Landis. S tem se potrja prvi razsodek zaveznega prizivnega sodišča in razdira kazenska razsodba sodnika Landisa. Če se sedaj zavezni oblasti ne posreči, spraviti zadevo pred zavezno višje sodišče in tam dobiti zase ugoden razsodek, potem so bile dolgotrajne pravne obravnave, ki so se tukaj vršile pred sodnikom Landisom, vse zaman in tožba se bo morala obnoviti v zaveznem distriktnem sodišču. Vsekako zavezna oblast ne bo opustila boja. Morda bo zavezno višje sodišče naprošeno, pečati se s to zadevo. Če pa najvišje sodišče v deželi ne bo hotelo zaslišati tožbe, potem je zavezna oblast izčrpala vsa svoja sredstva in tožba je sklepčno odločena v korist Standard Oil-kompaniji. V prošnji navedene razloge zaveznega oblastva za obnovo obravnave je zavezno prizivno sodišče skoro popolnoma prezrlo, ali bolje rečeno, niti zmenilo se ni zanje. Samo dve v prošnji navedeni točki sta se vpoštevali v odloki zaveznega okrožnega prizivne Za pogorelce v Chisholmu. Chisholm, Minn., 9. nov. — Za pogorelce Slovence tu na Chisholmu so poslali: Društvo sv. Cirila in Metoda v Toweru, Minn. $5.00; društvo sv. Petra in Pavla v Toweru, Minn. $5.00; Mr. Anton Stefanič $3.00; Mr. John Brula $1.00; Mr. Joseph Stonič $1.00; Mr. John Majerle $1.00; Rev. I. E. Schiffrer v Ely, Minn, je nabral $10.25. Skupnih milodarov je torej doslej $26.25. V imenu slovenskih pogorelcev na Chisholmu izrekam vsem dobrotnikom pre = rčno hvalo. Pričakujemo še od druzih rojakov pomoči. Rev. John Tscholl, župnik. Avtomobil ga je povozil. St. Louis, 10. nov. — Dr. David D. Thompson, urednik lista “Northwestern Christian Advocate” v Chicagi, je bil tu sinoči po nekem avtomobilu povožen in hudo ranjen. Prepeljali so ga v St. Luke’s hospital, kjer je umrl za ranami. Dr. Thompson je prišel iz Chicage semkaj zadnji četrtek, da se udeleži necega zborovanja. Viroqua, Wis., 11. nov. — V napadu damo sprožil to misel misijonarskega ljubosumnosti je 84 let stari Eland kongresa. Že dolgo let je razmišljal ; Olson usmrtil svojo za eno leto mlaj-potrebo.da se ameriško ljudstvo navda šo soprogo in potem poskušal usmr-z višjim čutom dolžnosti, kolikor se j titi samega sebe. Olson je večkrat tr-*iče misijonov. Kakor mnogi drugi, j dil, da neki farmarski hlapec njegovi ga sodišča in na koncu se generalni je tudi on čutil, da misijonarski duh, ^ ¿eni preveč gleda v oči. Sin zakon- .zavezni pravdnik Bonaparte in distrik-jvosebno med katoliškimi lajiki, pre- i skega para je našel mater mrtvo in v dolgo dremlje. Upanje ga napolnjuje, krvi ležečo, z rano na glavi, zadano dar bo ta kongres vzpodbudil duhovni- j s sekiro. Očeta je našel na vrvi visečega in iz grozne rane v trebuhu krvavečega. Starec umre za rano. ke in ljudstvo k vpoštevanju priložno sti, ki leže pred durmi. Družba “Ex-teusion Society” mu je na srečo ponudila potrebno orodje, da izvede svoj •očrt. Naloga, ki jo je imela ta družba rešiti, ni bila lahka. A znatno •lahkočena je pa bila po radostnem »•delovanju najbolj priljubljenih duhovnikov in lajikor v mestu Chicago, a predvsem po svetu in vzpodbudi jKomiL nadškofa. Program je sledeči: V nedeljo 15. »ovembra ob 10. uri 30. min. slovesni spcovod prelatov iz katedralnega “col-hsge-a” v katedralo Sv. Imena. Ob ijt. uri slovesna pontifikalna maša, katero bo daroval apostolski delegat pajacev, Most Rev. Diomede Falconio, ■t D: Pridigo bo imel premit. nad- šfcoi James H. Bleak iz New Orleansa, Ob L uri 30 min. bo luncheon za gftdtc pri premil, nadškofu chicaškem. •b f. ari 30 min. bodo pontifikalne ve-čeruice v vseh glavnih cerkvah chica-aiK tu pridige o misijonarskem duhu. V ponedeljek, torek in sredo se bo vrši kongres. Na kongresu se bodo eiiali razni spisi o misijonski delavno st» i» potem razpravljali. Delegatje bodo vzpodbujani, da se svobodno izrazijo o svojih nazorih v nadi, da se .takisto dosežejo praktične posledice. Kjer bo skoro trideset narodnosti zastopanih na kongresu, bodo razprave jako zanimive. Izmed petnajst tisoč katoliških župnij v deželi pošlje vsaka po dva delegata. Polegtega bodo po delegatih zastopana razna katoliška društva, tako da bo to skupščina duhovnikov in lajikov v gotovem smislu »ajvečja, kar jih je kdaj bilo. Zborovanje se bo vršilo v First Regiment Armory.____________________ Papežev jubilej. Rim, 9. nov. — Papež je sprejel danes člane svetega zbora, ki so mu čestitali k petdeseti obletnici njegovega vstopa v duhovski stan. Kardinale je vodil kardinal Serafino Vanutelli, ker je kardinal Oreglia, najstarejši v zboru nekoliko bolan. Svetemu očetu je bi-1* izročenih $4000 v zlatu in kardinal Vanutelli je izrazil čestitke vseh čla-»t>v sv. zbora povodom jubileja. Papež je zahvalil čestitalce in prijazno ■agovoril vsacega posebej. Pokazal je veliko zlato kolajno, ki je bila kovana k jubileju ustanovitve južnoameriške g* kolegija r Rimu. Ta jubilej in papežev jubilej sta se obhajala istega dne Vlaka se zadela, 11 mrtvih. New Orleans, 11. nov. — Enajst ljudi je storilo smrt, ko sta pri Little-woodu, 12 milj od tu, trčila skupaj dva vlaka, a ranjencev je vsepolno. Nesreča se je pripetila, ko se je vlak New Orleans & Great Northern-že-leznice zaletel ob konec Northeastem-vlaka. Prizori, ki so se doigravali na kraju nesreče, so bili baje strahoviti. Vzdihi umirajočih in pogled na grozno okrnjena trupla so napravljali nepozabne občutke. tni pravdnik Sims ostro grajata za način, v katerem sta prosila za ponovno zaslišanje. “Sodniki lahko po vsej pravici pričakujejo,” je rečeno v odloki, “da pravdniki, delujoči v višjih sodiščih, nele poznajo običajne strokovne izraze, nego da jih tudi ne zlorabljajo v to, da razširjajo kriva razumevanja o razsodbi, ki vzbuja splošno pozornost.’ "Prošnja zavezne oblasti”, tako je rečeno v odloki zaveznega prizivnega sodišča, “dvomi nad pravilnostjo tistega dela naše prvotne odloke, ki se tiče podatkov sodnika nižje stopnje in pravi, da ne more verojeti, da je to- Ostavka avstrijske vlade. Dunaj, 10. nov. — Cesar Franc Jožef je včeraj po prvem ministru baronu Becku izročeno ostavko cele avstrij ske vlade potrdil. Kakor se je mislilo, je sedanjemu ministru notranjih zadev, baronu Bienerthu, zaupan nalog, sestaviti novo koalicijsko (zvezno) ministrstvo. Finančni minister o-stane bržkone Poljak pl. Korytowsky. V novo ministrstvo pa vstopi tudi princ Alojz Liechtenstein, vodja kr-ščnskih socialcev. Srbi osumljeni požiga. BOLGARI ZA REPUBLIKO? V bolgarski državni zbornici je prišlo do prav znamenite republikanske demonstracije. FERDINAND PREoBLASTEN. “Ječa za Slovence”. Budimpešta, 8. nov. — V Ljubljani na Kranjskem se je pred pristojnim sodiščem končala velika pravda proti udeležencem krvavih (?!) protinem-ških izgredov, ki so se pripetili v .tretjem septembrskem tednu in povzročili vojaško vmešavanje. Štirinajst Slovencev, ki so se odlično udeležili izgredov, je bilo obsojenih v ječo od 2 tednov do 6 mesecev. Cela vojska prič je bila pozvana. (Tako poroča chicaški “Westen und Daheim”. Res, ubogi Slovenci v stari domovini, ki imajo vse, samo pravice ne. Pa prišel bo dan...) _____________ Samoslovenski ulični napisi. Dunaj, 10. nov. — Na Kranjskem je deželni odbor izdal odredbo, ki je vsemu Nemštvu udarec v obraz. Odsvojili pristašev in več članov vladne j redba ukazuje odstranitev vseh dvoje-stranke je hudo napadalo carja Fer- žičnih uličnih napisov iz vsega uprav-dinanda. Rastoči vpliv krone je bil j nega okraja in napravo samosloven-obsojan kot poguben za ljudske svo- skih uličnih tabel. (K tej brzojavki bode in ministri so bili svarjeni, da | dostavljamo, kar piše ljubljanski “Slo- Napredni Bolgari nočejo klečeplaziti pred knezi po nemškem načinu. Sofija, 11. nov.—V bolgarskem parlamentu se je danes pripetila znamenita republikanska demonstracija med razpravo o odgovoru na prestolni govor. Vlada ni mogla nadzirati niti Dunaj, 9. nov. — V sosednem, od Dunaja dve avstrijski milji oddaljenem sedežu okrajnega glavarstva Korneu-burg sta zgoreli dve vojaški skladišči. Po ognju napravljena škoda znaša pol milijona kron. Najsumljivejše pri tem požaru pa je. njegov domnevni vzrok. Po vseh znakih gre za požig, in ta požig zvračajo na srbske odposlance, ki ’¿c nekaj časa bivajo na Dunaju. Suin vzbuja seveda velikansko pozornost, in uvedena je najstrožja preiska- ni. va, da se tudi dožene, kdo so bili po magači požigalcev. narod ni voljan, tako drago plačevati za novo krono ali škodovati svojim koristim v zadovoljstvo vladarjevih želj. Zelo viharna je bila razprava in culi so se klici “izdajstvo”. Predsednik in ministri so zaman poskušali to početje zadržati, kajti velika množina poslancev je z veliko napetostjo poslušala govornike. Poslanec Nakov jc izjavil, da bi morala biti bolgarska neodvisnost v smeri republike, a ne v smeri monarhije. Krona, je rekel, je mnogo večja nevarnost za ljudske pravice nego teoretično turško podložništvo. Poslanec Soderov je zaklical, da je ustavna vlada že nekaj let v Bolgariji bajka, ker si je knez Ferdinand nepo-stavno prisvojil vodstvo vnanjih zadev in skoro popolnoma vodstvo notranjih zadev, tako da so ministri samo še donde ali punčike. Vmestitev nove kraljevske krone se je zgodila na velike stroške narodnih koristi, na izgubo dobrohotnosti velesil, na izgubo najboljšega tržišča za bolgarske poljedelske pridelke in obrtne izdelke — Turčije —• in na skoro gotovo izpraznitev državnega zaklada v svrho plačanja odškodnine Turčiji. Ti izreki so bili živahno pozdravlja- “Kralj leda" v zaporu. New York, W. nov. — Pred nekaj dnevi zaradi ponarejanja m zlorabe bančnih denarjev v 15 letni zapor v kaznilnici obsojeni bivši “kralj ledu”, Charles W. Morse, mora začasno ostati v tukajšnji ječi, ker je tukajšnje zavezno okrožno prizivno sodišče odklonilo, staviti obsojenca proti poroštvu na svobodo, dokler se ne začne— bržkone dne 3. dec. — dokazovanje o “Writ of Error”, izdanem na korist njemu. A svojo prošnjo bo Morse menda še enkrat predlagal. Cela družina blazna. Homatije v Perziji. Petrograd, 10. nov. — Po uradnih poročilih iz Teherana namerava nazadnjaška stranka, odpraviti parlament ali državni zbor. Rusija, ki je zajedno z Anglijo večkrat svarila šaha pred tako nevarnim korakom, je sklenila, e-nergično ugovarjati proti nameravanemu državnemu prevratu. Položaj v severni Perziji napravlja ruskemu uradu vnanjih zadev mnogo skrbi. Ru- Nemški cesar na Dunaju. Dunaj, 6. nov. — Nemški cesar je danes dospel v grad Schoenbrunn, dunajsko predmestje, da poseti cesarja Franc Jožefa. Prihod nemškega cesarja smatrajo kot dokaz za to, da Nemčija drži z Avstrijo glede balkanskega vprašanja. ski prekucuhi iz Kavkaza, ki so se ženka v tem slučaju bila spoznana za | pridružili Satar khanu, kažejo sovraž- krivo svojega prvega prestopka. Trditev zavezne oblasti, da je z besedo ‘toženka’ mišljena Standard Oil Company of Indiana in ne Standard Oil Company of New Jersey, je napačno. Sodnik, ki je prisodil globo, je jasno izrekel, da je Standard Oil Company of New Jersey v resnici kriva stranka in Standard Oil Company of Indiana samo po imenu toženka v tem slučaju. Skoro vsaka beseda, ko jo je sodnik izrekel, ko je izustil razsodbo, se je tikala Standard Oil-kompanije iz New Jersey. — Standard Oil-kompanija je bila po dvoletnem prizadevanju zavezne oblasti spoznana za krivo, da je sprejemala od Chicago & Alton-železnice popustek (rabat) za petrolejske poši-ljatve iz Whitinga, Ind., v St. Loui9 in East St. Louis. Če bo potrebna ponovna obravnava tožbe in se bo končala z nadaljnjim porazom zavezne oblasti, potem še vedno ne bo kon Upper Sandusky, O., 9. nov. — Gospa Pricilla Abers, 60 let stara, njeni otroci, William, 23, Ella, 20, in May, > čan boj proti Standard Oil-kompaniji. 18 let stara, iz Carey, O., so očividno j Podane so še druge tožbe proti petro-vsi danes naenkrat zblazneli. Zaprli j lejskemu trustu, ki se potem takoj in zagradili so duri, zadelali okna in začno, namenoma polili s petrolejem svoje pohištvo, postelje in preproge, nakar so hišo zažgali. Sosedje, ki se jim je čudno ravnanje zdelo sumljivo, so prodrli v hišo in rešili stanovalce. Prepeljani so bili semkaj, obdolženi požiga in dejani v zapor. Francija in Nemčija. Pariz, 10. nov. — Vnanji urad je bil danes iz Berolina obveščen, da sta francoski poslanik Cambon in tajnikov nadomestnik v vnanjem uradu baron Waechter danes popoludne podpisala dogovor v slučaju Casablanke. V tem slučaju je šlo za nemške begune iz francoske vnanje legije, in 10 dni je bilo razmerje med Francijo in Nemčijo skrajno napeto, da se je že govorilo o možni vojni. Sedaj je stvar poravnana, ker se je nemški ce Rusija hoče konferenco. Petrograd, 10. nov. — Ta teden so se začela resna pogajanja, da se Av-stro-Ogrska in Turčija dovedeta do sar udal in je torej Francija zmagala, tat«, da privolita v nameravano bal- ker so bile njene zahteve pripoznane kansko konferenco. Pogajanja se bo-' in je Nemčija izrekla svoje obžalo 4« vršila bržkone dlje časa. I vanje. ljivost proti ruskim uradnikom in trgovcem, in tako utegnejo prisiliti Rusijo k odporu z orožjem. Bivši senator ustreljen. Nashville, Tenn., 9. nov. ■— Bivši zavezni senator Edward Carmack, urednik tu izhajajočega lista “Tennessean”, je bil danes popoludne na ulici ustreljen in usmrčen. Morilec je Robin Cooper, sin polkovnika Duncan B. Cooperja. Carmack je šel po 7. avenue v severni smeri, ko mu zdajci prideta nasproti “colonel” Cooper in njegov sin Robin. Koj se je začelo streljanje. Mladi Cooper je iz revolverja dvakrat ustrelil, Carmack samo enkrat. “Colonel” Duncan je tudi potegnil revolver, pa baje ni streljal. Carmack je bil na mestu mrtev. Robin Cooper je ranjen, a ne smrtno. Streljanje je bilo vrhunec politične razprtije, nastale vsled nedavne prvotne volitve za guvernerja, v kateri je bil Carmack poražen, nakar je v svojem časopisu zbadal Cooperja v daljših člankih in vkljub svarilu še davi objavil neko zabavljico proti njemu. Viljem IX- v škripcih, Berolin, 9. nov. — Hardenov magazin “Zukunft” je bil zaplenjen ve vseh knjigarnah po pruskih kolodvorih. Zaplenjeni so vsi iztiri zadnje številke, najdeni po prodajalnicah. Oblasti so takisto zavzele »tališče k Hardenovim spisom, v katerih se cesar Viljem poziva, naj se odpove prestolu ali pa naj v bodoče molči in omeji svoj delež na osebni vladi, dokler ne bo prepozno, kajti s svojim političnim čvekanjem spravlja Nemčijo v neprestano nevarnost. Socialdemokraški poraz. Dunaj, 8. nov. — Pri dunajskih de-želnozborskih volitvah so sijajno zmagali krščanski socialisti. Med 48 mandati so jih dobili le pet soc. demokrati, ki so se bahali, da dobe 12 poslancev. Nemški nacionalci in svobodomisleci so popolnoma poraženi, ker niso Dunajčani poslali v nižjeavstrijski deželni zbor nobenega liberalca ali svobodomisleca. Po dosedanjih poročilih so tudi po ostalih mestih zmagali kršč. soc., razven v Bruckti, kjer je bil izvoljen en soc. demokrat, dr. Karol Ren-ner. S sijajno zmago kršč. socialcev je dokazano, da si je pridobila kršč. stranka na Nižjem Avstrijskem trdna tla. Veselo je, da med nižjeavstrij-skimi meščanskimi sloji nima trhli liberalizem in odurno novodobno svobodomiselstvo nikakc zaslombe, nobenega vpliva. Avstrijci zapustili Novipazar. Plevlje, 28. oktobra. — Včeraj je bil povodom odhoda avstrijskih častnikov iz Plevlja v turški vojaški kazini banket, katerega se je udeležilo 60 turških častnikov. Turški poveljnik je navdušeno napil avstrijskemu cesarju, avstrijski generalmajor pa sultanu. Prebivalstvo obžaluje odhod avstrijskega vojaštva. Andree-jevo truplo? Kodanj (Kopenhagen), 11. nov. — Truplo profesorja S. A. Andree-ja, ki je leta 1897. poskušal, doseči z zrakoplovom severni tečaj, je baje najdeno na labradorski brežini. Od kapitana danskega parnika “Inga” semkaj dospelo pismo namreč, datirano z dne 30. septembra, poroča, da je kapitan Chaler od ameriške ladije "Pclope” našel v severnem Labradoru križ z imenom “Andree” in da se je pod tem križem nahajalo truplo z zabojem raznih 9pisov. Črnagora In Srbija. Kotor, Dalmacija, 6. nov. — Crna-gora je vpoklicala vse bojazmožne ljudi od 16. do 51. leta ter jih koncentrirala v posameznih opremnih okrajih in jih oborožila; zdaj se vadijo v streljanju. Na Lovčenu so Črnogorci postavili težke topove ter zgradili pred streli varna municijska in proviantna skladišča. Gros črnogorske vojske se zbira okoli Nikšiča, manjši oddelki zahodno od Podgorice in Virpazarja. Črnogorci bodo skušali skozi Dugc-zareze in Bilek prodirati proti Mostam, deloma v Sandžak, dočim bodo z manjšimi oddelki poizkušali zasesti Spizzo, kjer so avstrijske pozicije maloštevilne. — Kar se Srbije tiče, je ondi prva kategorija vsa mobilizirana, to je nekako 100,000 mož. Zadnja dva rezervna letnika sta že zdavnej mobilizirana. Pričakuje se mobilizacija II. kategorije. Avstrijska vojna uprava je na videz mirna; sodi se pa, da je vse pripravljeno. venec” z dne 26. oktobra, namreč: V slovenskih občinah slovenski krajevni napisi! Ta glas se sedaj razlega po celi deželi, ko je toliko kot gotovo, da dobi Ljubljana nove, samoslovenske ulične napise ter pokaže vseslovenska stolica tudi na zunaj svoj slovenski značaj. Z dežele se nam od mnogih strani poroča, da je povsod silno razburjenje vsled naročil nekaterih okrajnih glavarstev, naj županstva odstranijo samoslovenske krajevne napise in jih nadomestijo z dvojezičnimi. Občinski odbori se pritožujejo na deželno vlado, in gotovo bo v tej zadevi povzdignil svoj glas tudi deželni odbor in odločno povedal, da ne dovoli z« dvojezične deske nobenega kredita iz občinskega premoženja. Po deželi pa že sedaj izjavljajo tudi hišni posestniki, da na svojih poslopjih in zemljiščih pod nobenim pogojem ne dovolijo izobesiti dvojezičnih napisov, ampak le samoslovenske. Vipavski župani so naznanili deželni vladi, da ne morejo garantirati za red, če se popolnoma slovenskim občinam vsiljujejo dvojezični napisi. Če smejo biti na Češkem in Moravskem v čeških vaseh samo češki krajevni napisi, zakaj bi ne bili samoslovenski napisi tudi na Kranjskem! Svetujemo deželni vladi pravočasno, naj ne napravlja samosloven-skim napisom sitnosti in ovir. Slovenci imamo zase isto pravico, kakof drugi narodi po drugih kronovinah-Kar smejo drugi, zakaj bi tega ne smeli mi! Za Slovence na Kranjskem ne bomo priznavali ukaza, ki je kriva tolmačenje parag. 9. v zakonu o ljudskem štetju. Deželna vlada pozna vo ljo in zahtevo prebivalstva. Ni treb« mnogo modrosti, da izbere pravo pot, S. L. S. je pomedla iz deželnozborske dvorane dvojezični zapisnik, in našla bo sredstva, ako bi napovedala deželna vlada Slovencem na Kranjskem boj, da izvojuje z znano svojo odločnostjo tudi samoslovenske krajevne napise. S. L. S. je obračunala z baronom Heinom in trpela ne bo proti slovenskemu ljudstvu nobenih Heino vi h razmer v kakršnikoli drugi oblik»* V deželnem zboru dobi deželna vlad« od poslancev S. L. S. tak sprejem,, kakeršnega si bo sama pripravila. Kakor prejšnja leta, postopali bomo proti vsakemu, ki ne priznava pravic slovenskega naroda.) Mrtvorojen princ Dunaj, 9. nov. — Kneginja Zofija Hohenberg, roj. grofica Chotkova, soproga nadvojvode Franca Ferdinanda,, avstrijskega prestolonaslednika, je po. vila mrtvega sina. Kneginja boleha za influenco. Sardoú pokopan. Pariz, 11. nov. — Victorien Sardou, največji francoski dramatični pisatelj zadnje dobe, ki je umrl dne 8. oktobra, je bil danes tukaj pokopan. Pogrebni obredi so bili preprosti, ampak presunljivi, Vlada bi bila rada posvetila mrtvecu državen pogreb, ampak Sardou je vedno izražal željo, da se pokoplje tako preprosto kakor mogoče. Niti cvetic ni bilo pri pogrebu na njegovo posebno željo. Vendar so se njegovemu truplu izkazale vojaške časti, ker je bil svojčas odlikovan z ve likim križem častne legije. Nadaljnji gozdni požari. Nashville, Tenn,, 9. nov. — Gozdni požari napravljajo v Tennessee veliko škodo, istotako v severni Alabami in v zapadnem Kentucky. V zadnjih devetih dneh je bilo uničenega lesa v vrednosti na stotisoče dolarjev. Po ozemlju požarov ni več deževalo že izza julija meseca. “Napredak” nehal izhajati. Hrvatski tednik “Napredak”, ki ga je izdajal in urejeval g. G. A. Skrivamo v Allegheny, Pa., je šel rakom žvižgat) da se tako izrazimo, kakor gre isto pot marsikaj lepega med slovanskimi priseljenci v Ameriki. “Napredak” je hit najstarejši hrvatski list v tej deželi iti je izhajal že 17. leto. Res milo se nam: je storilo, ko nam je pošta naznanila, da je poleg “Hrvatske” sedaj tudi “Napredak out of business”. Ameriškim Hrvatom želimo več napredka. Išče se sposoben mož za knjigovodstvo, ki je zmožen slovenskega in angleškega jezika tudi v pisavi. Več pove: Amerikarski Slovenec, Joliet, Severovo Zdravilno milo. Tega ne prekosi nobeno milo. Utrdi obrazno barvo proti solncu in vetru. Obvaruje kožo proti raznim boleznim. Cena 25 centov. Prodaje se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Joliet, 111., 11. nov. — Globoki vodovod od Chicage do New Orleansa •zir. Mehiškega zaliva jc sedaj zagotovljena stvar. Za načrt je bilo predzadnji torek oddanih skupaj 640,555 glasov, nič manj nego 95,637 več, kakor jih je bilo treba, da se načrt nemudoma predloži državni postavodaji v nadaljnje ukrepanje, oziroma v po-•blaščenje za izdajo bondov za $20,-*(X),000, katera svota se porabi za podaljšanje, razširjenje in poglobljenje kanala v naši državi. Globoki vodovod od jezera do zaliva bo tako važen in dalekosežen glede deželnega in svetovnega prometa, da ga bo v tem oziru presegal samo še Panamski kanal naj tej poluti. Kupčiji Združenih držav bo neizmerno koristil in posebno še državi Illinois. Pa predvsem tudi Jolietčani in prebivalci Will countyja so lahko veseli. Med našim mestom in Lockportom bodo znašali stroški za izvršitev kanalskega načrta $7,000,000 in zaposlenih bo do 3,000 delavcev pri gradnji. To pomenja, da bo za vsace-ga delavca dovolj dobrega zaslužka in da bo mestno prebivalstvo narastlo. Sedaj bo imela besedo državna posta-vodaja, ki se bo v svojem zasedanju ječala s tem vprašanjem. Po sprejetju dotične postave bo imenovana komisija, ki bo vodila in nadzirala delo. In zavezna vlada bo dovršila, kakor je obljubila, kanalsko gradnjo izven države Illinois, —- Alderman Anton Nemanich, novoizvoljeni predsednik K. S. K. Jed-note, je bil zadnje tedne prav zelo bolan na obistih, a veseli nas sporočiti vsem njegovim premnogim prijateljem in znancem, da se bolniku zdravje polagoma vrača in upati je, da bode vkratkem spet čil in čvrst, kakor je bil vedli!}, -—Vročinsko bolezen so imeli zadnji dni: Mrs. Anton Grahek, Mrs. Geo. Lobas in Mr. Math Geržian iz Romeo, a vsi so prestali nevarnost, kakor nam poroča dr. Ivec. — Koliko je vredna služba državnega pravduika? Mr. William D. Heise je izjavil okrožnemu sodniku A. O. Marshallu, da je vredna nekaj nad $5,000 na leto po sedanjih pristojbin-skih dohodkih. Izza 1. marca 1905 do 1. marca 1907 je državni pravdnik prejel v globah in pristojbinah $11,045 (prvo leto $3,002.85 v globah in $1,-397.75 v pristcÇbinah, skupaj $4,400.60, a naslednje leto $4,938.25 v globah in $i,706.15 v pristojbinah, skupaj $6,644,-40, torej nad $2.000 več nego prvo leto!). Največ dohodkov je imel državni pravdnik od preganjaja salu-■arjev zaradi kršenja nedeljske postave. V bodoče pa bo to drugače. Novoizvoljeni državni pravdnik, George A. Barr, bo dobival na leto $5,000. To ko stalna plača za državnega pravdni-k» v bodoče. Ko nastopi novoizvolje-■ec svojo službo, lahko salunarji vzkliknejo: Rešeni smo! -— Nič manj nego 41, reci: edenin-štirideset, salunarjev je bilo v ponedeljek pozvanih pred okrajno sodišče *a odgovor, ker so baje imeli svoje salune odprte ob nedeljah od 20. septembra do 25. oktobra. To je pač lepo številce žrtev razmer, ki jih je ustvarila zloglasna prohibicija. Med “grešniki" je bilo 5 Slovencev, oziroma 12 Slovanov. — Kako bo vreme to zimo? Brzojavka iz Kankakee pravi: Profesor Spot Chamberlain, vremenski prorok krajevne slave, prihaja na dan s svo-jbn prorokovanjem za to zimo. Profesor izjavlja, da nebeška znamenja zagotavljajo hudo zimo s trimesečnim mrzlim vremenom. “Začenši okoli dne 20. decembra,” je rekel profesor, dne 20. decembra,” jc rekel profesor, “bo začelo deževati, Koj nato se vreme ‘izpremeni v mraz in naslednje tri mesece bo grdo šel sneg dvanajst- do petnajstkrat. Ledu bo vsepolno. Nekoliko mraza bomo imeli že pred dvajsetim, ampak ne preveč. To moje pro-rokovanje je utemeljeno na najskrb-»ejšem opazovanju izza avgusta meseca. Prorokoval ga nisem prav sedem let, ampak sedaj sem gotov, da zadenem.” Profesor je čez poletje far-maril in ni mogel obračati vse svoje pozornosti vremenu, ampak odslej bo imel manj dela kot “kmet” in zato namerava obveščati občinstvo in posebno farmarje o vremenskih hudomušnostih. — Fonarejalec denarja George Belknap (ali Charles Riley) iz Chicage je bil v Jolietu zasačen v soboto zvečer *a samem dejanju, ko je izdajal ponarejene srebrne dolarje v nekem salu-nu. Kot ponarejalec denarja Belknap baje nima para v Ameriki. Šele pred nekaj meseci je bil izpuščen iz kaznilnice. v Leavenworthu, kjer je moral presedeti petletno, dobo zaradi ponarejanja denarja. In sedaj ga bo spet sodila zavezna oblast zaradi istega pre stopka. Izdala ga je baje njegova žena Annie Belknap, ker ni hotel vkljub ponovnim svarilom opustiti sramotne •hrt'. Prijeli so ga detektivi. V ponedeljek je bil prepeljan v Chicago, kjer bo sojen. — Krasno vreme imamo, ampak zima se vendar bliža zagotovo, kajti divje gosi in race so se začele seliti proti jugu, kjer ostanejo do spomladi, da se potem spet vrnejo na sever. In krilate jate okusnih ptičev so spravile pokoncu vse naše lovce in nedeljske “jogre”, ki ne zamude nobene lovske sezone, da se ne bi odlikovali. Kačih deset milj pod Jèlietom je posebno lepo lovišče, tam ob vodi in med lešče-vino na nekem gričevju. In tja so jo udarile zadnjo nedeljo tri skupine naših lovcev na vozičkih in avtomobilih. Slučajno so se sešli tamkaj vsi trije oddelki, ne da bi se bili poprej zmenili. Med njimi so bili gg.: Benedik Luka, Benedik Chas., Grahek William, Košiček Anton, Simonich Matt, Sitar Joe, Strutzel John, Stukel Joe in njegov sin. In neki udeleženec nam je o tem imenitnem lovu sporočil sledeča dejstva: "Zajcev je bilo kot listja in trave, divjih gosi in rac pa nekaj manj — to se pravi, bile so tam za široko vodo, a čez vodo mi lovci nismo mogli, ker so bili mostovi podrti. Pa prava reč — saj jc bilo tostran globoke vode dovolj zajcev in pa domačih gosk in rac. In te niso manj okusne, si je mislil moj tovariš, ki je nosil poleg risanke najnovejšega sistema tudi izvrstna očala, tako da je videl divjo raco v neki kokoši, nazadnje pa vendar zadel le svojega psa “glih v prša”. In drugi gospod kolega je pa pogodil namesto zajca prav lepega mačka, pa njegov lastnik, bližnji farmar, je bil kmalu na licu mesta in naš “strelja-vec” je moral odrajtati $5.00, hočeš-nočeš-moraš.” In še več podobnih dogodivščin imajo na vesti naši jogri, vendar jih vest nič ne peče, ko pripovedujejo o svojih “činih”; pripovedujejo jih namreč v jeziku, ki se imenuje “jogrovska latinščina”, da jih ne more vsakdo umeti in ovaditi zaradi prestopa lovskih postav, ali ka-li! Našim jogrom ustrežemo z boljšim poročilom, kadar bomo znali po latinsko, kakor znajo oni sami, Dotlej jim pa želimo še več lovske sreče. — Letošnji mesec oktober je bil najbolj suh oktober v desetih letih, izimši lanskega. Toplina in mraz sta se pa zelo menjavala. Dvakrat v mesecu, dne 17. in 21., je poskočil toplomer na 85 stopinj, kakor že ne v petnajstih letih, izimši oktober 1897, ko je enkrat kazal 96 stopinj. — Prodajalnica tvrdke A. J. Schroe-der, 1101 North Hickory st., je v nedeljo zarana zgorela in napravljena skup na škoda znaša nad $4,000. Okoli treh po polnoči je stanovalce .¡nad proda-jalnico vzbudila strašna eksplozija, ki je pretresla vso soseščino; povzročila sta eksplozijo gasolin in kerosin vo-zadju prodajalnice. Pravijo, da je neznanec vlomil in zažgal. i I Cleveland, O., 9. okt. — Sedaj, ko so predsedniške volitve minule, ko. smo se otresli denarne krize, in ko se zopet vse povrača v stari tir, se mi zdi, da se je tudi v slovensko naselbino v Clevelandu povrnila neka zadovoljnost, ki jo je opažati med ljudstvom. Med toli viharnimi volitvami — večina nas je bilo za Bryana, drugi zopet za Tafta — je bilo tudi v naši naselbini kakor drugod več strank, ki so pa sedaj, ko so volitve končane, zginile kot pomladanski sneg. Tudi tisti, ki nismo bili za g. Tafta, smo zadovoljni in se čutimo nekako varne, in upamo, da nam je prihodnjost zagotovljena. Stari red in mir se je povrnil v našo naselbino, kakor je videti; saj smo pa tudi zaslužili po prestanih tolikih krizah, denarnih in drugih. In kakor pristni Amerikanci, tako smo se tudi mi po teh krizah mirno oprijeli vsak svojega dela, da vsak nekaj pripomore po svojih močeh za blagor in povzdi-go naše naselbine. Da smo Slovenci v Clevelandu gotovi, da se povrnejo stari mirni časi, se je videlo zadnjo nedeljo. Naši napredni mladeniči in dekleta so pod vodstvom našega spretnega organista in pevovodje Matej Holmarja, priredili igro s petjem. Da se je igra tako dobro obnesla, se je zahvaliti v prvi vrsti našemu izvrstnemu pevovodji, ki je vodil celo stvar, in ki se mu je tudi zahvaliti, da vlada med pevci složnost; kar je ena najtežavnejših stvari na svetu. Petje je bilo naravnost krasno in nas je kar očaralo; posebno pa je očaral nas g. Fran. Perme s svojim mogočnim baritonom, ki je pel lepo pesem “En starček je živel.’ Le škoda, da je naša šolska dvorana premajhna za njegov obsežni glas, ki bi lahko delal čast vsakemu gledališču. Presenečeni smo bili tudi glede igre, kajti nikdo ni pričakoval, da imamo take igralne moči v naši naselbini. Igrala se je igra “Kazen ne izostane.” Daši so vsi igralci brez izjeme zaslužili pohvalo, vendar moramo še posebej o-meniti gospoda Fran Lunka; on je takorekoč “find of the season" za naš oder. Akoravno je bil prvič na odru v svojem življenju, vendar je svoj del tako izvrstno igral, da je občinstvo kar monopoliziral. “Čevljarja” je s svojim domačim dialektom in živahnim kre-tanjem izvrstno pogodil. Želimo, da se taka gledališka moč ohrani našemu odru, in upamo, da bo nas g. Lunka še velikokrat zabaval. Splošna navdušenost med fanti je kazala, da se zavedajo, kje je napredek za mlade ljudi in kako si lahko pridobijo zaslug za napredek naše naselbine. Čast našim fantom, da so se tako zavzeli za napredek naše fare, ker s prirejanjem iger ne koristijo samo sami sebi, ampak tudi splošnemu občinstvu. Na ta način se ljudje začno zanimati za napredek in se ne samo zabavajo, ampak se tudi izobražujejo. Kako se v naši naselbini vse povrača v stari tir, se razvidi, ker je bilo toliko občinstva. Vsem je zabavni večer prehitro minul in težko smo se ločili iz prijazne dvorane. Druga vesela novica je ta, da se misli resno na zidanje nove farne cerkve S\. Vida. Izvedel sem iz verodostojnih virov, da je naš priljubljeni župnik Rev/ Ponikvar ves vnet za to. To je vesela novica za nas vse kakor za vsakega naprednega Slovenca v Clevelandu. Naš g. župnik, Rev. B. Ponikvar, si je s svojo uljudnostjo in ne-pristranostjo pridobil splošno zaupanje med farani. Zato gotovo ne bode nobene ovire —- denarna kriza je minula — da se ne bi izpolnila že davno gojena želja vseh clevelandskih Slovencev. Tako bode nam dana prilika, da se postavimo v vrsto drugih naprednih slovenskih naselbin, kakor so Jo-liet, Calumet in So. Chicago. Opazovalec. So. Lorain, O., 11. nov. — Kap je zadela znanega Johna Kramaršič. Bil je pri istej priči mrtev. Časa ni bilo, da bi prejel sv. zakramente, ker je moral tako naglo v večnost. Bodi Bog milostljiv njegovi duši. A. K. So. Chicago, 111., 11. nov. — Slovensko dramatično društvo “Zvezda” bo priredilo veseloigro Gašper iz Zakotja v treh dejanjih dne 22. novembra v Frank Medoshevi dvorani. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Rojaki iz okolice in drugod se vabijo najuljud-neje k tej zabavi. Nikomur ne bo žal, kdor nas poseti na ta večer. Martinovo je že tudi tu m kdor še ni krstil vina, bo lahko storil pri mas, kjer imamo dovolj pristne domače kapljice ter z veseljem zapel ono staro pesmico; Vince g gore, greje srce. Odbor. Springfield, 111., 9. nov. — G. urednik A. Slovenca, prosim Vas, da bi mi teh par vrstic uvrstili v Vaš priljubljeni list, kateri že marsikatero hišo obišče na okolu. Novic nimam kaj pisati, ker se sedaj ni nič novega posebnega prigodilo, z delom, ki smo večinoma premogarji, pa gre bolj srednje. Sušo imamo tudi hudo, tako da si mora že marsikateri vodo kupiti. Pišem pa ta dopis najbolj namenjen Slovencem v Springfieldu in okolici, da bodemo imeli sejo dne 22. nov. 1908 v onem šolskem poslopju na So. 15. cesti & Lurel St. Za ta svet smo imeli že več sej in govoric, da bodemo imeli to v naši lasti, na kar smo tudi pripomogli vsak po svoji moči. In sedaj se je to zgotovilo, da je ---------------------------,-------------jf 4 Ne jemljite ponaredkov. ? Otrpnele mišice. Ni bolečine, ki bi ne bila dosegljiva z zunanjo rabo zdravila, ki presega vsa druga, in to je: Severovo Olje sv. Gotharda. Zoper natega, odrge, rane, bolne ali otrpnjene mišice, protin in nevralgijo ni boljšega zdravila. Cena 50 centov. Mogočna tonika. življetiski blzatn Prodajejo se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA kratkem času zgraditi belokranjska železnica, ki bo tekla, tako se zagotavlja, uprav čez premogovo ozemlje na Metliko in Karlovec. Črnomelj sigurno dobi postajo in — ako bodo razmere ugodne — še posebej premogovo na-kladišče. Kolikega pomena bo ta gospodarska pridobitev za sedaj tako o-samljeno in gospodarsko zapuščeno Belokrajino, si je pač možno misliti. Zaraditega mora vsak pravi rodoljub z veseljem pozdraviti započetje pogumne .trojice, ki ne štedi ne truda, ne novcev, da bi ustvarila za Belokrajino tako važen vir domačega blgostanja. Ko bode delo v premogovniku do dobra razvito, mogli se bodo ondotni domačini, večinoma izseljeni v Ameriko, zopet povrniti v mili domači kraj. Da bi se pa premogovnik čimhitreje razvil, se je omenjena trojica odločila razširiti svoj delokrog in v to svrho ustanoviti družbo z večjim prometnim kapitalom, V ta namen hoče sedanja družba sestaviti konzorcij, ki bi zložil glavnico 60,000 K. Polovica se obrne za odkup sedanjih pravic, polovica pa se naloži za razširjenje podjetja. Kon-zorcijski deleži znašajo po 500 K. Priglasila k udeležbi se naj pošiljajo na naslov “Slovenske premogovne družbe v Črnomlju” v roke g. Fr. Šetine, nadučitelja v Črnomlju. ^Strokovnjaki so ležišče premoga jako ugodno ocenili, med drugimi tudi rudarski strokovnjak Seeland, bivši rudniški glavar v Celovcu. Slovenec. Ime na škatljici. Ime “Severa” na škatljici kaže, da so Severove jetrne krogljice najboljše zdravilo zoper zabasanost, bolna jetra in druge, nerede. Cena 25 centov. Dobite jih v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pozor! Slovenci, zdaj je čas, da si kupite zimske spodne in vrhne obleke, kakor tudi tople moške in zimske čevlje. Cena je seveda najnižja. Kdor pri meni kupuje mu dam knjižico v katero se mu vpiše cena kupljenega blaga. Ko se do $25.00 dobi isti nagrade $1.25, a ko se nabere do $50,00 dobi $2.50 in za $100.00 dobi $5.00, to je vrednost v blagu. Pridite in prepričajte se! FR. JURIČIČ, 1001 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Grlo. Za čištenje grla v vsakem slučaju nereda, snaženje nos^ in čedenje raznih kožnih odrgnin, je Severov Anti-sepsol nenadomestujoče zdravilo. Rabi se lahko od zvunaj in znotraj. Cena 25 centov. Dobite ga v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. The Eagle N. Chicago St. Joliet, 111. BLAGO ZA ZIMO. Moške obleke. Fine tople obleke $5.00 Obleke najnovejše mode po ....$10 in $15 Volnene moške obleke so po $15, $18, in $20 Moške vrhne suknje so po . $10 in naprej Deške obleke so po $2, $3.50 in $5 Oblek za mladeniče najnovejšega kroja, delo jamčimo so sedaj po $10 in $15 Pohištvo. Železne postelj vsake velikosti prodajamo po $1.65 Modroče raznih vrst po $2.25 Blazine, par po 50c Odeje in posteljina po 75c Blanketi so sedaj po 65c Fine gugalne stole po $2.25 Omare z ogledalom po $7.50 Mize za kuhinjo po $1.50 Imamo tudi popolno zalogo pohištva za obednico, spalne in spre- jemne sobe. Obiščite vas, da si ogledate blago. Peči. Naše takozvane Peninsular peči so najboljše najtrpeznejše in naj- cenese. Peninsular Oak peči po $5.00 Peči za gretje so po $28.00 Jeklene peči za gretjez z $25.00 Mi želimo, da kupujete potrebščine pri nas. Pridite in se prepri- čajte, da si res prihranite denar na našem blagu. THE EAGLE Slovenska prodajalna. ^ 406-8-10 N. Chicago St. JOLIET, ILLINOIS FRANK SAKSERiCO “GLAS NARODA’ Se nahaja od sedaj naprej v 82 Cortland Street To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort' lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice KRANJSKO. — Slovenska trgovska šola otvori z dnem 16. novembra tega leta pripravljalni razred in zadružno šolo. — Revizija trase za belokranjsko železnico je bila dne 26. oktobra in naslednje dni. — Deželna kultura. Deželni odbor je sklenil resolucijo na vlado, naj se pogozdovanje Krasa razširi tudi na politične okraje Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Vinska letina na Vipavskem je izredno bogata. Cena moštu je tako nizka, da sc stroški pridelovanja komaj izplačajo. — Letošnji lovi na Kranjskem so v splošnem zelo zanimivi in bogati. Srn in zajcev je obilo v logaških, borovniških in vrhniških gozdih. Obilo je te divjačine tudi v kočevskih hribih in v Gorjancih, kjer tudi lisic, kun in jazbecev ne manjka. Mnogo je tudi divjih golobov, rac in zlasti jerebic, ki so izvrstno prezimile. .— Državna podpora za savski most pri Tacnu. Ministrstvo javnih del je dovolilo za popravo savskega mosta pri Tacnu podporo v najvišjem znesku 50,400 kron, t. j. 30 odstot. na 164,000 proračunjenih stroškov, pod pogojeni, da se zagotovi pokritje ostalili stroškov in da se ne bo pobiralo mostnine. ~ Velik požar. Dne 21. okt. je v Suhorju pri Košani 13 posestnikom pogorelo dvajset poslopij. Vsled silne burje in hude suše se je ogenj hitro razširil. Zgoreli so vsi pridelki, obleka in orodje. Uboštvo je nepopisno, zima je pa pred durmi. Škode je do 80,000 kron. — Ogenj je dne 17. okt. zvečer okoli osmih vpepelil pristavo “Pred mostom” hotelirja Jakoba Peternela z Bleda, ki je sedaj že drugič v enem letu pogorel. Na pristavi je imel mesar Zrimec, ki je letos tudi že v drugič pogorelec, 14 krav, katerih ni bilo mogoče rešiti iz ognja. Škoda je precejšnja, ker je bil Peternel le za majhno svoto zavarovan, Zrimec pa čisto nič. Sumi se, da je bilo zažgano. Pristovnikova rodbina, ki je že spala, si je je-dva rešila golo življenje. — Velik požar je divjal dne 16. okt. t gozdih nad Dovjem na Gorenjskem. Gozdovi so zgoreli 5 kmetom. __ Veteransko društvo v Jesenicah na Gorenjskem ima že 45 članov. Po veljevanje bo slovensko. Prvič bo javno nastopilo 2. decembra ob cesarje vem jubileju. — Iz Ljubljane, 19. okt. Za žrtve 20. septembra in spomenik je došlo blagajniku “Združenega narodnega od bora” doslej 12,942 K 52 h, za ranjen ce v bolnišnici j« došlo g. dr. V. Gre goriču 6484 K 93 h, narodne dame so' nabrale okolu 2000 K. Vsega skupaj je torej nabranega okolu 21,427 K 45 h. — Na grobu narodnih mučenikov dne 20. septembra so zapela na Vseh svetnikov dan v “Zvezi slovenskih pev skih društev” združena ljubljanska pevska društva ob pol 4. popoludne tri žalostinke. — Maščevanje Koslerjeve pivovarne. Kakor znano, so dobili v Ivosler-jevi pivovarni oni vojaki, ki so pozneje streljali na Slovence, pijačo. Ker so se ljudje jeli puntati in niso hoteli več piti Koslerjevega piva, je pivovarna odpustila iz službe več slovenskih delavcev. ~ — Ljubljanske demonstracije pred graškim višjim deželnim sodiščem. Graško višje deželno sodišče je dne 24. oktobra obsodilo Javornika Andreja, ki je bil obsojen v Ljubljani na šest tednov, v šestmesečno, Pirnata, ki je bil obsojen v Ljubljani na dva tedna, v dva meseca, in Kadunca, ki je bil obsojen v Ljubljani na dva tedna, tudi v dvomesečno ječo. Javornik je bil obsojen, ker je rekel ob demonstracijah Rudholzerju, naj zapre trgovino, Pirnat, ki je bil aretiran ob šišenskih protibelgijskih demonstracijah in ki je klical, ko so ga tirali orožniki v zapor: “Slovenci pomagajte”, Kadunc pa, ker je vrgel za dragonsko patruljo kamen, ne da bi koga zadel. — Občni zbor “Kranjske hranilnice’^ Uradni list “Laibacher Zeitung objavlja poročilo obč. zbora “Kranjske hranilnice”. Predsednik dr. Schoep pel je poročal o zadnjem naskoku na hranilnico ter izjavil, da so se dvignile visoke svote, vsled katerih bo morala hranilnica svoje dajanje hipotekarnih posojil omejiti. Uložilo se je od 19. septembra do 19. oktobra okolu enega milijona kron, dvignilo pa skoraj šest milijonov 400,000 kron. ____Aretacije v Novem mestu. V Novem mestu so bili na ukaz iz Gradca aretirani radi zadnjih dogodkov trgovca Bergant in Durini, kapelnik Poula, županov brat Hans Ogoreutz in delavec Anžin. — Razburjenje v Novem mestu je velikansko. — Nemci med seboj. V ljubljanski kavarni pri “Slonu” sta dva častnika 27. pešpolka zabavljala navzočim nemškim gostom. Nekaj časa so gostje zbadanje poslušali, potem je pa vstal neki gost in častnikoma povedal jako ostre besede. Zahtevi častnikov, naj prekliče svoje besede, gost ni seve ustregel, rekel je pa, da sedaj vidi, v koliko so bila resnična izvestna poročila nemških listov! — Ljubljanske demonstracije in — južno-ameriški časopisi. Ljubljanski “Slovenec” je prejel iz Buenos Airesa (Argentina) izrezek časopisa “La Na-cion”, ki je najuglednejši in zelo razširjen v celi južni Ameriki,-iz katerega posnema, da se je dne 21. septembra z Dunaja brzojavilo, da so bile demonstracije v Ljubljani naperjene proti Nemčiji in da je vojaštvo zaradi tega v demonstrante streljalo, ker so ti klicali: “Smrt Viljemu!” Tako se razvija fantazija žurnalistov na tako veliko daljavo! — Nova maša. Dne 28. okt. sta bila v Rimu posvečena č. g. Anton Prešeren in č. g. Ciril Ažman, ki sta darovala prvo sveto mašo na praznik Vseh svetnikov. — Smrtna kosa. Na Dunaju je u-mrl stražmojster v cesarjevi telesni straži, podpolkovnik v pok. Aleksander vitez Skrem, v starosti 52 let. Za časa okupacije Bosne in Hercegovine je slavno služil v našem domačem pešpolku št. 17. — Umrl je hišni posestnik g. J. Škof, star 71 let. — Umrla je vdova strojevodje južne železnice gospa Ivana Fortič roj. Potisek, mati g. Josipa Fortiča, revidenta južne železnice. — Umrl je v Novem Mestu vpoko- jeni nadučitelj g. Karol Krištof, star 80 let. * — Nesrečen padec. Franc Horvat iz Davče vasi pri Žužemberku je peljal iz Ljubljane blago za trgovino. Pri Šmarju je padel z voza ter se tako poškodoval, da je 17. okt. vsled poškodb v bolnišnici umrl. —• Nesrečna smrt. Selce nad Škofjo Loko: Dne 17. okt. pop. je padel na Studenem pri Selcih posestnik Fr. Grošelj raz voz in se ubil. V četrt ure je bil mrtev. — Kamen jo je ubil. 19. okt. ob pol 8. uri zjutraj je 201etna Rotija Čop s Sv. Križa nad Jesenicami napravljala butarice v gozdu. Kar prileti okrog 100 kg težak kamen, jo zadene v hrbet in bila je pri priči mrtva. Dvanajstletna sestra, ki je bila zraven, je ostala nepoškodovana. Kamen je sprožil e-den hlodov,-ki so’ jih spuščali po drči. — Strašna nesreča v Škofji Loki. Dne 22, okt. se je ponesrečil v Škofji Loki pri popravljanju kolesa v Kre-sovem mlinu Valentin Osredkar, tesarski mojster. Padel je na kolo. Kolo mu je zmečkalo glavo. Bil je takoj mrtev. Bil je blag mož. — Pobegnila sta iz zapora prostaka 17. pešpolka Ivan Krauland iz Srednje vasi pri Kočevju in Franc Peklar iz Radeč. — Srbski bojkot avstrijskih izdelkov čuti že tudi tovarna na Savi. Veliko blaga, poslanega v Srbijo, je prišlo nazaj. Vsled pomanjkanja naročil i-majo delavci manj dela in manj zaslužka. Zlasti v oddelku, kjer se iz-delavajo žica in žeblji iz žice, morajo delavci večkrat neprostovoljno poči vati. — V Idriji je odstavil dež. odbor župana Šepetavca in razpustil občin ski zastop. — V Trstu zaprli so 52 let starega mizarja Franceta Senčarja iz Logatca, — Španski sleparji zopet pošiljajo po Kranjskem svoja pisma, v katerih vabijo ljudi, naj jim gredo na roke pri “iskanju zakladov”. — Dobra prijateljica. Ana Jung-wirtova živi z neko tovaršico že dalje časa v prijateljskih razmerah v mestni ubožnici ljubljanski. In s svo jim spretnim jezičkom si je znala pri dobiti njeno popolno zaupanje, kar je te dni tudi pošteno izkoristila. Izve dela je namreč, da ima sorodnike na Viču. Šla je torej k njim in jim solzami v očeh potožila, da je zjutraj vsa udana v voljo božjo njihova sorodnica v njenih rokah izdihnila svojo blago dušo. Naredili so ji seveda primeren mrtvaški oder, kakor se to med prijatelji spodobi, mrtvaške “šolne” ji je pa ofla nabavila, za kar je potrošila 2 K 40 v. Sorodniki so bili ginjeni te velike prijaznosti, povrnili so Ani Jungwirtovi izdatek ter jo pridržali pri obedu. Po kosilu pa so dali na preči in tudi usmiljeno prijateljico povabili na voz, kar pa je ta odklonila, češ, da se ne sme voziti. Prišedši t ubožnico so vprašali, kje imajo mrli ča, takrat pa pride sorodnica živa in zdrava po stopnjicah. Bilo je seveda mnogo presenečenja na obeh straneh in konec je tvorila ovadba proti dobri prijateljici Ani Jungvvirtovi, da dobi plačilo za svoje usmiljeno srce. — Medved v koruzi. Iz Dolenjskega se poroča ljublj. “Slovencu” sledeča zanimiva zgodbica: Med Čabrom in Babinem poljem je prilomastil koruzo na neki njivi srednje velik medved in hrustal Štoke (late), da se je kar kadilo. Nek pes ga je izsledi! in privabil nekaj fantičev iz vasi, kateri so medveda s kamenjem pregnati v gozd. — Prošnje za pomiloščenje. Rezervno moštvo cesto vlaga prošnje za o-prostitev od orožne vaje, čeravno je zoper nje že vpeljano kazensko postopanje zaradi opuščene zglasitve ali kakega drugega vojaškega pregreška. Iz tega je razvidno, da ti ljudje sploh niso dovolj poučeni, in da ne vedo o splošni amnestiji, katero je izdalo Nj. Veličanstvo z Najvišjim odlokom z dne 26. novembra 1907. Če se torej izkaže, da je tak prosilec zakrivil svoje kaznivo dejanje še pred pričetkom jubilejnega leta, to je pred 2. decembrom 1907., naj se zglasi pri pristojni politični oblasti (v Ljubljani pri vojaškem uradu v Méstnem domu) ter da svojo tozadevno prošnjo na zapisnik, da bo deležen Najvišjega pomilošče-nja. — Socialni demokratje so igrali ob štrajku popirnega delavstva čudno vlo go. Na Sorškem polju jih sicer ni, nekaj jih je še pač v Vevčih. Stavko-kazje je najgrše ob delavskih bojih. In glavni stavkokaz je bil višji sodrug Fink v vevški popirnici, ki je ves čas delal in ni stavkal. ‘Ta Fink je ob predzadnjem vevškem štrajku igral veliko vlogo. Bil je celo' predsednik štarikarskega odbora. Zdaj pa je kazil stavko. V Podgori je bilo delavstvo pričetkom,stavke pripravljeno, da stavka. Sicer je v Podpori že razpadla soc. dem. organizacija, nekaj rdečih puranov je pa seveda še v Podgori. Te je nakuril Ante Kristan tako, da so preprečili štrajk. Peljal še je nalašč za to v Podgoro. ŠTAJARSKO bi klicali na pomoč, in časniki bi pisali o slovenski nestrpnosti in hujskanju! — Tretjič razveljavljene občinske volitve. Razveljavljene so zopet občinske volitve v Medgorjah na. Koroškem v prvem razredu vsled slovenske pritožbe ter se bodo vršile že tretjič. Nasprotnikom mora dajati lekcije že koroška deželna vlada. To pove nekaj! PRIMORSKO. — Ptujski trgovci že z dopisnicami beračijo po okolici za slovenskimi odjemalci. “Novi Slov. Štajerc” je priobčil tako dopisnico nekega ptujskega trgovca. Gospodi tedaj že huda prede. Tako je prav. Zob za zob! — Namen ptujskih nemškutarjev uničiti ptujskega “Sokola” s tem, da so spravili vaditelja g. Poša iz službe pri Muhitschu, se seveda ni dosegel. Skrbljeno je, da g. Poš ostane v Ptuju. Škodo te gonje bo čutil samo trgovec Muhitsch. — Šolska afera v Lajteršpergu pri Mariboru je končana na ta način, da ostane Slovencem štirirazrednica, Nemci in nemškutarji pa obdrže svoje paralelke. — Konkurz je razglašen za premoženje A. Preuza, špecerijskega trgovca v Celju. — Konkurz je razglašen tudi za premoženje g. Iv. Vošnjaka, posestnika usnjarne in elektrarne v Šoštanju. G. Vošnjak je odložil deželno-zborski mandat. Zastopal je. slovenjegraški kmečki volivni okraj. — Ponesrečil se je bi. Zidanega mosta sprevodnik Frass. Nekaj tovornih voz je skočilo s tira in jeden je pokopal nesrečnega sprevodnika pod seboj. Fras zapušča vdovo in pet otrok. — Ustrelil se je na Dunaju v Pra-tru A. Butta, sin stavbnega svetnika v Celju. — Ustrelil se je v Gradcu dne 24. oktobra 18 letni trg. akademik Jože Roškar iz Rtuja. — Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem 251etni filozof Lakner k 3 dnevnemu zaporu zaradi ptujskih izgredov. Pred sodiščem je bil seveda nedolžen kakor ovca. — Obsojeni so bili pred istim sodiščem 30 letni Jernej Brezočnik, 161etni Avg. Pavlič, 21 letni Ignac VVeinberger, 20 letni Janez Prosenjak k 10 mesečnemu zaporu, ker so ubili 6. avgusta t. 1. bi. Marije Puščave v pretebu hlapca Švejgerja. — Porotno sodišče v Celju je obsodilo Pavla Sternada iz brežiškega o-kraja zaradi uboja na 3 leta težke, z enim postom mesečno poostrene ječe. Sternad je v nekem prepiru z ročico tako obdelal fanta Dobravca, da je ta v brežiški bolnišnici umrl. — Nadalje je bil obsojen Franc Pšeničnik iz Globokega v brežiškem okraju k 4 mesečni ječi, ker je svojega očma s palico tako udaril po glavi, da je. čez noč na škednju, kjer je spal, umrl. Očim je rad pil in se doma prepiral z ženo in pastorkom. V, takem prepiru ga je tudi pastork udaril po glavi. Bil je le obsojen zaradi prestopka silobrana. — Tržaško ljudskošolsko vprašanje. Naučno ministrstvo je imenovalo pet učiteljev za slovensko ljudsko šolo v Trstu. S tem je storjen prvi korak za - podržavljanje C. M. ljudske šole v T rstu. — Amerikanci se še vedno vračajo. Dne 17. oktobra je prispelo s parnikom Avstro-Amcrikane "Argentina” 273 izseljencev. 47 jih je ostalo v Trstu, ostali so: se odpeljali domov na Ogrsko in Hrvaško. |—.Od Sv. Lucije pri Oprtlju se piše: Trgatev pri nas je končana. Bila bi najboljša, kar jih pomnijo tukajšnji stari ljudje, ko bi imelo grozdje in vino vsaj približno primerno ceno, — Trgovca s človeškim mesom so zaprli v Trstu, in sicer 25 let starega Josipa Jakopiča, ki je skupaj z nekim drugim poštenjakovičem pripeljal iz Celovca dve dekleti, 25 let staro Marijo M. ter 27 let staro Marijo H., ter jih prodal zvodniku Ivanu Križanu za —34 kron. Tudi zvodnika so aretirali, pa zopet izpustili, ■—Smrtna.kosa. Dne 15. okt. ji umrl č. g. Franc Pavletič, vikar v Fojani. Umorila ga je zlatenica, dasi je trajala samo štiri dni. — V Gorici je umrl uči-teljiščnik France Petelin. —■ Umrl je v Barkovljah učiteljišč-nik III. tečaja Filip Starec, star 18 let. — Vojna ladija — ušla. Gospa burja je avstrijski vojni mornarici zagodla nekaj, kar se ji doslej v Trstu še ni pripetilo. V noči od 23. na 24. okt. je burja pobrala novo vojno ladjo, največjo v avstrijski mornarici, in, da ni bilo istrske obali, bi bila ista morda srečno ušla kar — na Benečansko. Tri dni je divjala v Trstu silna burja. Hitrost: 85 km v uri. Več oseb je prevrnila in poškodovala. Raztrgala je celo verigo nove oklopnice “Nadvojvoda Franc Ferdinand” v ladjedelnici sv. Marka in ladjo gnala skoro do Izole, kjer se je zarila v plitvino. Drugače se oklopnica ni poškodovala in jo so izvlekli. —Spinčičeva 601etnica. Dne 23. ok- tobra je dovršil znani istrski politik in dež. poslanec Vek. Spinčič 60 let svojega na borbah in zmagah za hrvatski in slovenski narod v Istri tako bogatega življenja, še na mnoga leta! HRVATSKO. —- Dr. Josip Stadler — škof v Dja-kovu? “Die Drau” prinaša vest iz sve-čeniških krogov, da ima dr. Josip Stad ler največ šans, da postane Strossma-yerjev naslednik. — V Zagrebu je umrl ravnatelj višje ljudske šole v Slunju in pisatelj g. Iv. Devčič. — Samoumor sodnika. Sodnik občine Novigrad-Podravski, Andro Ciganovih, se je obesil. -— V .smrt na vešalih sta bila v Zagrebu., obsojena Agata Kušan in Fran Golubič, ki sta bila obtožena zavratnega umora na Franjiei Pekič iz Obo-rova. Obsojenca sta prijavila ničnostno pritožbo. — Razbojniki so ubili gozdarja Josipa Honkc iz Vranove na Hrvatskem ko je šel skozi gozd k izplačevanju delavcev, in je imel pri sebi večjo svoto denarja, ROJAKOM priporočam svojo Costilno,^a tjer se toči vedno sveže pivo, žgan)« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SlsiofT, N. W. Phone 6ot,. ii3> N. Hickory St., Jolict Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chioago Sts. OLIET, ILL. Rojaki! Kadar pišete ali delate trgovino z onimi, ki imajo oglase v “A. S,”, omenite naš list. Pri sodniji. Sodnik: Ali vas ni sram, ukrasti svojemu tovarišu v spanju ves denar?” Zatoženec: “Izvolite oprostiti, gospod sodnik, ali naj bi ga bil prebudil, ko je tako lepo spal? Meni se je smilil!” DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............ 50 kron, za 20.50 ........... 100 kron, za 41.00 ........... 200 kron, za 102.50 ........... 500 kron, za 204.50 .......... 1000 kron, za 1018.50 .............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Točim izvrstno pivo, katero izd%<. luje slavnoznana Joliet Citizen* Brc*. wery. Rojakom se topla priporočam Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograd^ Hill Girt Vineyard*’ I'fv'v Dobro vino od 35o do 45o gal„ . staro vino po 50o galon, ries-ling vino po 55o *** galon. Tudi rai- p°Si 1 j am prirten ’ drožnik in fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite □& Stephen Jakše, —Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal The Joliet Notion M RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. KOROŠKO. — Kaj vse si dovolijo c\ kr. žan-darji na Koroškem! V Žihpolju na Koroškem je zažgal žandar Golob javno v gostilni slov. katoliški list “Mir”, da bi pokazal svoje sovraštvo do Slovencev! Upamo, da bode dobil svoje plačilo, če je še kaj pravice v Avstriji. Sicer pa: Bolj ko nasprotniki zatirajo Slovence, bolj vstajajo. — Kaj vse briga celovško .trgovsko in obrtno zbornico. Proti slovenskemu uradovanju posebno proti slovenskim obravnavam pri okrajnem sodišču v Celovcu, se je oglasil v celovški trg. in obrtni zbornici svetnik Keller. Predlagal je pritožbo na justično ministrstvo. Kakšen krik bi zagnali nemški listi, če bi storila tak korak proti nemščini trgovska zbornica v Ljubljani. Vse ministre in svetnike Amerikansk! Slovenec U »ta novi jen ]. 1891. prvi, največji in najcenejii slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja 5? vsaki petek SL0TOKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači’ $i.oo na leto; za Evropo proti ■ predplači $2.00 na leto. popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 500 Uredništva telefona Chi. 1541. voditelji teh predstav, od katerih 80-pričakovali, da bodo s svojimi resnimi vtiski ugodno vplivali na. ljudsko življenje. S Francoskega je mrtvaški ples prešel v 16. stoletju na špansko in pozneje na Angleško. Po knjigah in slikah je starofranco-ski mrtvaški ples prišel prav do naših dni. Na zidovje pokopališča “Des In-nocents” v Parizu so naslikali ceio vrsto najobičajnejših prizorov mrtvaškega plesa z verzi vred. Ko sta čas in vreme hotela začeti uničevanje istih, so jih s tiskom in lesorezom ohranili potomstvu. Slike so se hitro širile in bile pospeševane prav posebno v samostanih. Tako so se torej vedno spet lotevali slikarji stare snovi za nove slike. Najsi je še tako različno pojmovanje posameznih umetnikov, v enem se vsi uje- STOTISOČ SPREOBRNJENCEV NA LETO. Pri spremembi bivališča prosimo »aročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO. -Joliet, III. CERKVENI KOLEDAR. 15. nov. 16, “ Nedelja Leopold, voj. Pondeljek Edmund, škof. 17. 18. 19. 20. 21. Torek Sreda četrtek Petek Sobota Gregorij, škof. Odon, opat. Elizabeta, kralj. Feliks, spozn. Darovanje M. D NOVEMBRSKE MISLI. Težki sivi megleni pajčelani usmiljeno zagrinjajo umirajočo prirodo. Svoj krasni, pisani plašč je slekla. Usahel in medel pada list za listom na zemljo, hladno in žalostno Šumija v suhem li stju, tiha otožnost obhaja človeško sr cc. Kar je pomladi sinje nebo zakri valo, poletja zlata krasota razganjala, temu daje temačna jesenska megla obliko, in strahotno stopa do nas: opomin na minljivost in smrt. Kakor žive mičnosti lepih letnih dob sedaj samo še v spominu, tako zre tudi dušno oko sanjavo nazaj v zlate dni Življenja. Kje je ostalo smejoče, ža' reče majsko jutro brezskrbne mlado stl? Kam so izginili težavni, vroči in vendar tako osrečujoči dnevi dela in borbe? Ali bo že tresoča se roka utr gala vse sadove, ki zore? Kje so tisti, ki so z nami igrali in vriskali, ki so z nami delali in se poganjali, ki so v poželjivem hrepenenju pričakovali z nami žetve? Odpadli so raz sveže drevo življenja: zločest črv je obglodal nežni, kipeči brst, vihar je neusmiljeno odtrgal polnorazviti cvet, železni zakon prirode je presekal zreli sad. Vsi so šli, in mi zremo plašno in prašaje navzgori: Kako dolgo še? Navzgori zremo, in čeprav se rosni pogled pogreza na tiho nebo, oko sv. vere sledi osvobojeni duši v one jasne višine, kjer so otrte vse solze. Saj to je največja in najsvetejša tolažba žalujoče duše: misel na svidenje, vera na občestvo vojskovalnc, trpeče in zrna govalne cerkve. Vera na obstanek razmerja živih do duhov umrlih je ta ko zelo potrebna človeškemu srcu, da jc bila lastna skoro vsem ljudstvom in veram, izza najstarejših časov. Ta vera je bila in je dostikrat bolj ali manj v blodnji, kakor kažejo običaji pri pogrebu in mrtvaških opravilih raznih narodov. Krščanstvo s svojim vzvišenim u-kom o vstajenju in večnem življenju vidi v telesu tempelj Sv. Duha in pobožno skrbi tudi za mrtvo odejo. Ljubeča zvestoba preobleče nemega spal-ca za zadnje potovanje, krasi njegovo ležišče s cveticami in mu pritisne v premrle roke znamenje odrešitve. Me dta luč milo obseva mirno-ozarjeno obličje pokojnikovo, in zvesti prijate !ji so pobožno zbrani na mrtvaški Straži. V posvečeno zemljo se položi trud ni romar, z blagoslovom duhovnikovim se družijo molitve žalujočih: naj počiva v večnem miru. Skoro bi vpri čo take slike vzkliknili: Smrt, kje je tvoje želo! Ampak Gospod je rekel: vrniti se imaš v prah, iz katerega si vzet! Kot kazen je prišla smrt na svet, in groza jo spremlja. Thanatos je ve Ijal pri starih Grkih kot pošiljatelj smrti ter je bil pri bogovih in ljudeh zoprn. Temu primerno so ga slikali kot grdogledega bradača z obrnjeno baklo. Rimljani so si mislili boga smrti s črnimi krili j kijem ali kladivom in tehtnico. V poljudnih predstavah srednjega veka se prikazuje poleg z mrežo in zadrgo ali koso tudi kot pi skač in godec. Naslanjaje se na to so pač nastale mnogotere podobe takozvanega mrtvaškega plesa, na katerih je smrt na slikana v najrazličnejših oblikah, ved no skrivajoč okostje in plesaje spremljajoč vse rodove in stane do groba. Taki mrtvaški plesi so bili v 14. stoletju na Nemškem in Francoskem običajni tudi kot dramatične predstave. Duhovniki so bili povečini prireditelji in "Razliko delati proti skozinikozi poštenemu državljanu, ker pripada kaki posebni cerkvi ali ker ni, kakor Abraham Lincoln, javno prizna! svoje po- Število spreobrnjencev v katoliško korščine nobeni cerkvi, je nasilje pro- cerkev v Združenih državah vzbuja poti tisti svobodi vesti, ki je eden izmed zornost naših bratov v Evropi, pravi temeljev ameriškega življenja. newyorski "Messenger”.' Številke, ob- “Upravičeni ste vedeti, ali je mož, javljene v zvezi s poročili o misijonih, ki išče vaših glasov, mož-poštenjak, v naših cerkvah, se zde velike tistim, brezmadežen v svojem življenju in ča- ki ne pomislijo na relativno ali odnos-stivreden v vsem svojem občevanju s no vrednost statistike. Petnajst tisoč, svojimi bližnjimi ter sposoben po svoj- precenjeno letno število spreobrnjen-stvih in namenu, pravično delovati v cev na Angleškem, je prav veliko v pri velikem uradu, za katerega kandidira; meri s petindvajset tisoč za Združene ampak upravičeni niste vedeti reči, ki države, ker je katoličanov na Angle-zadevajo edinole njega in njegovega škem samo petina našega števila in Stvarnika. | samo osmina celega števila prebival- “Če je primerno ali prav, nasproto- cev, docim je nas okoli šestina vsega vati kacemu možu, ker je unitarec — ! našega {prebivalstva, kakor je bil John Quincy Adams, na j Skrbna in ponovna preiskava o šte-primer, kakor je Rev. Edward Everett vilu spreobrnjencev v katoliško cer-Hale, začasno kaplan v senatu in A- kev v tej deželi nas je prepričala, da Kanal le Manche namerava preleteti knez Balotov s svojim aeroplanom, ki vozi z naglico 80 do 85 km. Sedem ponarejevalcev denarja so zgrabili v Bruselju. Ti so že. več mesecev s pomočjo žensk in otrok ponarejali srebrn denar. majo: v potrditvi, da strahotni ženi s koso nihče ne uide. Vsi so njeni | meričan, na čegar življenje so vsi do- se jih tri- ali štirikrat 2š,0u0 vzpreje-kosi zapadli: mladi in stari, bogati in bri Američani ponosni — potem bi bi- ma vsako leto. Zal, da moramo vsa-ubogi, kralji in berači. Enemu se bliža lo jednako primerno, podpirati ali na- ko cenitev smatrati za bolj ali manj kot prijateljica in rešiteljica, drugemu j sprotovati kakemu možu zaradi nje- domnevno, dokler nimamo zanesljive kot neusmiljena rušilka sreče. Da bi le vse vedla po temni dolini v jasne višine! VERA IN POLITIKA. Kaj mislita o tem nadškof Ireland in predsednik Roosevelt. govih nazorov o opravičbi po veri ali ali spricane statistike. Jako malo ver-načinu podeljevanja zakramentov ali skih redov ali posvetnih duhovnikov, evangeliju o odrešitvi po dobrih delih., ki misijonarijo, vodi zapiske o spre-Če zagazite na tako stranpot, potem obrnjencih, in celo tisti, ki prav skrbni prav nikake meje, kjer bi se mogli no poročajo, ne razlikujejo vedno med Iznajdba cesarja Viljema. Nemški cesar je iznašel neko zavornico za železniške vlake in avtomobile, ki bo ž njo mogoče ustaviti vozila, čeprav bi navadni zavor odpovedal. Češke Budjejovice, 21. oktobra. Dognano je, da so Nemci pomazali spomenik cesarja Jožefa II. in nato zvalili krivdo na Čehe, da so vprizorili protičeško demonstracijo. Kitajski časopisi poročajo na podlagi japonskih podatkov, da so japonski vojaki in orožniki od meseca julija 1907 do 31. avgusta 1908 ustrelili 13,000 Korejcev. V kakem razmerju sta si vera in politika v Združenih državah? Ali je mogoče, da postane katoličan predsednik Združenih držav? V sledečem navajamo dva odgovora na ti vprašanji. # ❖ * Nadškof Ireland je predkratkim v svojem govoru v St. Louisu rekel: "Možnost je za katoličane, če so vredni. Čul sem trditev, da ne bo nikdar katoliškega predsednika Združenih držav. To je vse nesmisel. Če se pravi mož predstavi, ga bodo Združene države izbrale in ne bodo delale razlike zaradi njegove vere, marveč ga bodo izvolile zavoljo njegove sposobnosti. Nikdar več se ne bo delala razlika proti kacemu kandidatu za predsednika zato, ker je njegova žena katoličanka. Zagotovljeni ste lahko, da bode, če se to spet kdaj zgodi, kandidat, ki I ga je nominirala tista stranka, poražen tako gotovo, kakor je dve in dve štiri.” ustaviti, da bi bilo prav. “Toliko glede Vaših ugovorov do g. Tafta, ker je unitarec. Sedaj pa k Vašim ugovorom proti njemu, ker misli- onimi, ki se vzprejemajo vsled in začasa misijonov, ter onimi, ki so jih župniki pridržali zaradi poučitve, katere so navadno deležni med misijoni. Sa- te, da sta njegova žena in brat rim- mo šestnajst škofij poroča število spre ska katoličana. Slučajno nista, toda obrnjencev, skupaj 4,000, ampak te ni-ako bi bila ali ko bi bil on sam rimski kakor niso največje škofije, niti niso Aeroplan brez motorja. Znani zra-koplovec Wright se je izjavil, da bo v kratkem zgradil aeroplan brez motorja. Wright pravi, da ni treba motorja, ako se hoče letati po zraku ter hoče to s svojo novo iznajdbo dokazati. "G. Taftovo versko prepričanje je čisto njegova zasebna reč, in ne predmet za javno razpravo in politično razlikovanje,” pravi predsednik Roosevelt v pismu na J. C. Martina v Day-tonu, Ohio, katero je objavil v nedeljo zvečer in ki v njem odgovarja številnim dopisnikom. Predsednik pravi, da je odložil objavo pisma do sedaj, da se izogne vsaki agitaciji, ki bi vplivala na volitev. Pismo slove: "Dne 6. nov. 1908. — Dragi gospod: Prejel sem Vaše pismo, ki se glasi deloma takole: “ ‘Dočim se skoro splošno zahteva, da naj se vera ne vmešava v politiko, se vendar ne more zanikati, da se vmešava, in množina volivcev, ki niso katoličani, ne bo podpirala moža za kak urad, posebno za predsednika Združenih držav, ako je rimski katoličan. “‘Odkar je bil Taft nominiran za predsednika po republikanski stranki, se je neprestano raznašala govorica kot vzrok za neglasovanje za Tafta, češ, da je nevernik (unitarec) ter da sta njegova žena in brat rimska katoličana.... Če sočuvstvuje z rimskokatoliško cerkvijo, ker sta njegova žena in brat katoličana, bi to bilo nedopustno za zadostno število volivcev, da ga premagajo. Z druge strani, če jc nevernik, bi to gotovo pomenjalo poraz... To pismo pišem edinole v svrho, da dam g. Taftu priložnost, naznaniti svetu, kako je njegovo versko prepričanje.’ — “Prejel sem mnogo tacih pisem kakor je Vaše med volitvenim bojem, izražajočih nezadovoljstvo z g. Taftom iz verskih vzrokov; nekatera, češ, da je unitarec, in druga, češ, da je sumljiv sočuvstvovanja s katoličani. Odgovoril nisem na nobeno teh pisem med volitvenim bojem, ker sem smatral za nasilje samo razpravljanje tacega vpra sanja kot je kacega človeka versko prepričanje z namenom, vplivati na politično volitev. Ampak sedaj, ko so volitve končane in ko je priložnost za mirno preudarjenje, kaj je s takimi predlogi, kakor ga Vi izražate v svojem pismu, želim odgovoriti, in izbral sem v odgovor Vaše pismo, ker omenjate oba ugovora, splošno navajana proti g. Taftu; namreč, da je on unitarec in tudi, da je sumljiv sočuvstvovanja s katoličani. “Vi prosite, naj Taft ‘naznani svetu, kako je njegovo versko prepričanje’. To je čisto njegova zasebna reč in zadeva med njim in njegovim Stvarnikom, zadeva za njegovo vest; in zahtevati objavljenje iste pod kaznijo političnega razlikovanja, je zanikati prva načela našega načina vladanja, ki jamči popolno versko svobodo in pravico vsakemu človeku, delovati v verskih zadevah kakor mu svoja vest veleva. “G. Taft me ni nikdar vprašal za svet v tej reči, toda ko bi me bil vprašal, bi mu odločno svetoval proti temu, da javno povdarja svojo versko prepričanje. “Zahteva, naj kak kandidat izjavi svoje versko prepričanje, ne more dru-zega pomenjati, nego da se bode delala razlika za ali proti njemu zastran njegove vere. Razlikovanje proti spo-znavalcu jedne vere pomenja povračilno razlikovanje proti spoznavalcem drugih ver. Neizogibna posledica tacega ravnanja bi bila opustitev naše resnične svobode vesti in povratek k strašnim razmeram verske razprtije, ki se je v tako mnogih deželah izkazala usodepolno pravi svobodi, pravi veri in vsemu napredku v prosveti. katoličan, potem ne bi imel nihče najmanjšega povoda, ne podpirati ga za predsedniški urad. “Vi pravite, da ‘množina volivcev, ki niso katoličani, ne bo podpirala moža za kak urad, posebno za predsednika Združenih držav, ako je dotičnik rimski katoličan’. Jaz mislim, če pravite to, da grdo obrekujete svoje bližnje sodeležane. Niti trenotek ne mislim, da bi se na množino naših sodržavljanov ali kako znatno število istih moglo vplivati s tako ozkosrčnim svetohlinstvom, da ne bi hoteli glasovati za kacega skozinskozj poštenega in sposobnega moža, “’fter ima slučajno posebno veroizpovedanje. “Tako pomišljanje naj bi se nikdar ne smatralo kot vzrok za podpiranje ali nasprotovanje kandidatu za političen urad. “Ali veste, da je mnogo držav v tej Uniji, kjer je sedaj večina prebivalcev katoliških? Jaz bi očital v najostrejših izrazih katoličanom v onih državah (ali v katerihkoli državah), ako ne bi hoteli glasovati za najsposobnejšega moža, ker bi bil slučajno protestant; in moja obsodba bi bila istotako ostra za protestante, ki bi nasprotno ne hoteli glasovati za katoličana. “V javnem življenju — to z veseljem povem—sem poznal mnogo mož, ki so bili izvoljeni in vedno spet izvoljeni v urad v okrajih, kjer je bila velika večina njihovih volivcev različnega ve-roizpovedanja. Poznam katoličane, ki so mnogo let zastopali volivce povečini protestante, in poznal sem protestante, ki so mnogo let zastopali volivce povečini katoličane; in med kongresniki, ki ga' posebno dobro poznam, je bil neki mož judovske vere, ki je zastopal okraj, v katerem je bilo komaj nekaj judov. Vsi ti možje že po samem sodelovanju v političnem življenju izpodbijajo obrekovanje, katero ste izrazili proti svojim ameriškim bližnjikom. “Jaz mislim, da bo ta ljudovlada obstajala mnogo stoletij. Če bo tako, potem bodo brez dvoma med njenimi predsedniki protestantje in katoličani, in bržkone ob istem času judje. “Jaz sem dosledno poskušal kot predsednik delovati v zvezi s svojimi tovariši Američani katoliške vere, kakor upam, da bo vsak bodoči predsednik, ki bo slučajno katoličan, deloval s svojimi tovariši Američani prote- stantovske vere. Ako bi bil ravnal drugače, bi čutil, da sem nesposoben zastopati ameriško ljudstvo. “V moji vladi sede začasno bok ob boku katoličan in protestant, kristjan in j ud, vsak mož izbran, ker je po mojih mislih posebno sposoben, vršiti v prid vsemu našemu ljudstvu dolžnosti urada, v katerega sem ga imenoval. V nobenem slučaju njegovo versko prepričanje nikakor ne vpliva na vršitev njegovih dolžnosti, razun da ga še bolj vzpodbuja, delovati pravično in pošteno v njegovem razmerju do vseh ljudi. “Ista načela, ki so me vodila pri imenovanju članov moje vlade, najvišjih uradnikov pod mano, uradnikov, katerim sem zaupal izvrševanje vseh važnih činov moje uprave, so načela, po katerih bi se morali ravnati vsi dobri Američani pri izbiranju, bodisi ob volitvi ali imenovanju, mož za katerikoli urad od najvišjega do najnižjega v deželi. Vaš udani “Theodore Roosevelt. “Mr. J. C. Martin, “Dayton, Ohio.” Življenska moč. Učenjaki doslej niso bili vstanu razjasniti vira takozvane življenske moči, to je, moči, ki nas čuva v zdravju in jakosti. Vsi se pa ujemajo v tem, da hrana obnavlja izžete in mrtve celice telesne, kar kaže, da brez primerne hrane ni zdravja in ne življenja. Zatorej je neizogibno potrebno, občuvati prebavila v popolnem redu in, bržko opazimo izgubo slasti ali telesne čvrstosti, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince pripravi telo, da sprejema in prebavlja hrano ter tako zalaga vsak delček našega ustroja s hrano. Izvrstno je pri vseh boleznh želodca in črev. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Tuji podjetniki na Srbskem. Na Srb skem so skoraj vsa večja obrtnijska in trgovska podjetja v rokah tujcev. Do-zdaj so na primer imeli rudo- in pre- v njih spreobrnitve najštevilnejše. Provincija enega verskega reda, ki je y nji misijonarilo okoli sto redovnikov, je vzprejela povprečno 1,000 spreobrnjencev za dobo zadnjih petindvajsetih let. Po tem merilu bi vsakih 1,000 duhovnikov vzprejelo kacih 10,000 spreobrnjencev, in skupno število duhovnikov, ki misijonarijo, bi jih vzprejemalo najmanj 100,000 na leto. To število se utegne zdeti prav veliko, ampak je prav majhno, če vpoštevamo število duhovnikov in število vernikov, posebno vernic, ki vodijo dvomljivce v katoliško cerkev; in majhno je tudi v primeri s številom katoličanov in z ogromnim nekatoliškim prebivalstvom, na katero vplivajo. Redkokdaj je kak goreč duhovnik, da ne bi imel kacega spreobrnjenca v pouku, in v stoterih same tanih je kapela dostikrat prizorišče v. krsta, pri katerem se duhovnik in novospreobr-njenec prvikrat srečata. Zanimivo bi bilo, vedeti število katoličanov, ki so prišli v katoliško cerkev pod takimi okoliščinami, v nasprotju s številom spreobrnjencev predvsem ali samo vsled misijonov v naših cerkvah; in zanimivo bi nadalje bilo vedeti, v katerem razmerju ostajajo oboji spreobrnjenci verni in zvesti. AMERIŠKE ŽELEZNICE. Omrežje ameriških železnic je že razvito v velikanski meri, kar pojas-nujejo predvsem številke. Dne 30. junija 1907 so merile železnice v Združenih državah 228,128 milj, kar je več nego merijo vse evropske železnice skupaj, nad šestkrat več nego dolžina vseh železnic katerekoli posamezne evropske dežele in trikrat več nego dolgost železnic vesoljne Velike Britanije. Ameriške železne ceste bi opasale zemeljsko oblo skoro desetkrat ali se raztegale od zemlje do meseca. Nove črte, zgrajene samo v fiskalnem letu 1907. in obsegajoče 5,-362 milj, so presegale skupno železniško omrežje na Japonskem. Kapitalizacija železniških črt je znašala nič manj nego $18,558,881,437 — okoli dvajsetkratni narodni dolg v bondih. Ako bi bil Adam živel do danes in začel štediti denar izza svojega rojstva, bi bil moral prištediti tristo in petdeset dolarjev vsako uro odtlej, da bi bil danes vstanu odkupiti omrežje ameriških železnic. Služba zakladniškega tajnika očividno ne bi bila “igrača”, ako bi vlada hotela prevzeti železnice. Skupni dohodek iz železnic, nečisti in čisti, leta 1907. je presegal vse, kar je bilo kdaj znanega. Nečisti dobitek je znašal $2,602,757,503 ali trikratni dohodek vladni ter šestindvajsetkrat-no imensko in polpetkratno dejansko glavnico Standard Oil-družbe. To se pravi, dohodki iz železnic bi odkupili vso glavnico Standard Oil-kompanije v manj nego treh mesecih. Čisti dohodek iz železnic je znašal $961,354,681 — ravno zadosti za vladne stroške Združenih držav za eno leto. Te številke nam pomagajo umevati, zakaj so železniški poslovolje lani tako bridko za zlo vzeli poskuse, podvreči jih uredbi državnih in deželne vlade. Šlo jim je tako dobro, da so seveda ugovarjali vsakemu vmešavanju. Čisti dobički na miljo so bili $3,-700 v letu, zaključenem dne 30. junija 1907, proti $3,580 leta 1900. in $3,129 leta 1905., in obe zadnji leti sta bili “zlati”; $2,668 leta 1901. in $2,272 v zelo ugodnem letu 1899. Čisti dobički na miljo so stanovitno naraščali vsako leto od 1895 do 1907. Številke za 1907 niso bile nikdar nadkriljene poprej in proiti utegne mnogo časa, da bodo spet presežene. Poznana povsod. Severovi praški zoper glavobol so poznani po vsej deželi. Skazali so se delujoče v tisočerih slučajih. Cena 25 centov. Dobe se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Kadar potrebujete zdravnika oglasite se pri možu, ki ž njim Lhkc govorite v slovenskem jeziku. In tc je? De. Struzinsky. N. Chicago St mogokope v rokah Francozi in sedaj se je ustanovilo novo nemško društvo, ki bode tudi na Srbskem začelo kopati rudo. Verona, 24. oktobra. V Miri pri Ve roni je svinja udrla v stanovanje kmeta Karla Fomarona, ko sta bila kmet in njegova žena z doma in napadla postelji ležeča dvojčka. Ko so prišli stariši domov, našli so na postelji le še nekaj koscev. Slab začetek. Kakor bolgarski “Den” poroča, je prvi ukaz, ki ga je izdal novoizvoljeni ‘(car” Ferdinand, ta, da se je na nedoločen čas odložila dopolnilna volitev poslancev v sobranje. Prvi carski podpis je torej na ukazu, ki se ž njim kratijo pravice bolgarskih občanov. Polmilijonska dedščina brez vrednosti. V kašavski palači grofa Forpacha so našli zazidan zavoj, vreden pol milijona kron, last nekega italijanskega podmaršala, ki je umrl, ne da bi bil komu izdal svojo skrivnost. Oglasilo se je 50 dedičev, a dognalo se je, da so listine zdaj, razven neke, 600 kron vredne srečke, že izgubile veljavo. Slovanski polki ne bodo šli v vojno? Nekateri listi so poročali, da se je minister zunanjih zadev, Aehrenthal, izrazil, da bo Avstro-Ogrska odpoklicala z južnih mej vse slovanske polke in poslala tja le madžarske in nemške. Koliko je na tej vesti resnice, priča dej stvo, da je večina slovenskega spodnještajerskega polka št. 87 že v Bosni Ta polk vendar ne morejo prštevati med “nemške” polke. >♦09» MALI OGLAS >909090900« •♦O04O44O* 9 <080 RABIMO DEKLE ZA DELO V malem restavrantu. Delo je zjutrni in zvečer. Vprašajte popoldne. *R Jefferson St., nad prodajalno. NAPRODAJ LEPA HIŠA S 6 J bami. Velika lota in hlev, blizu 1 vaške cerkve na Landau Ave. obroki. Vprašaj na 203 Henderas* Ave., Joliet. Častnikom groš, vojakom pa knof. V avstro-ogr. delegacijah se je sprejel načrt za zvišanje častniških plač, dočim navadnim vojakom ni dovolilo, da bi dobivali nekoliko več tistih beraških krajcarjev na dan. Počasi “nach und nach” se bo dala vojakom nekaj boljša hrana in prispevki za snaženje in pranje. Japonski mikado je izdal razglas, ki naglasa potrebo sporazumljenja in ožjega prijateljstva z ostalimi narodi, ker le tako je mogoč napredek. Vsem slojem prebivalstva priporoča slogo, treznost in vztrajnost. Razglas je izdal z ozirom na dohod ameriškega bro dovja, ker je hotel jasno naglašati dobre razmere, med Ameriko in Japonsko. Originalen slepar se je te dni klatil po budimpeštanski okolici. V vojaški obleki je hodil okolu kmetovalcev in razglašal, da morajo vsi kmetje, ki imajo še kaj vojaške službe doslužiti, takoj pod orožje, ker bo na Balkanu vojska. Mnogi kmetovalci so sleparja lepo prosili, naj jih oprosti vojaške službe 'n mu dali za to več tisoč kron. Slepar je vzel denar in jim dal črno na belem zagotovilo, da ne bodo šli na vojsko. Proglašenje ustaje v Hercegovini. “Kroatische Korr.” javlja: V Nikšiču so hercegovski emigranti na velikem javnem shodu sklenili, da se v južnem delu Hercegovine uprizori ustaja proti Avstriji, slično, kakor se je 1. 1876. v Nevesinju. Započela se bo guerilla-vojska za življenje in smrt po celi Her cegovini. V to svrho treba stopiti v zvezo z bosansko-hercegovskim odborom v Belgradu. Vojvoda Sočič je v svrho ustaje podaril 100,000 kron. Shod se je končal z navdušenimi vzkli-ci: “Rat Avstriji 1” Ustrelil se je v Gradcu bivši podpredsednik ogrskega upravnega sodišča Emerik pl. Latkoczy. Bil je še le pred kratkim brez pokojnine odpuščen ker je uporabljal svoj vpliv za to, da je proti mastnim nagradam izposloval prosilcem razne koncesije. Ujeli so ga s tem, da mu je nekdo ponudil 60 tisoč kron za izposlovanje koncesije za lekarno in jih je Latkoczy sprejel. Ustrelil se je baje vsled hudih živcev in izjavlja rodbina, da je vzrok Lat-koezjevi podkupljivosti “živčna” bolezen. IZGUBLJEN MAJHEN LO! pes. Barve je bele s črnimi i* sn-menimi progami in dolgimi rujavimi ušesi. Kdor ve zanj naj ga dovede na 1151 N. Broadway, Joliet, UL in POTREBUJEMO ORGANISTA IK Cerkvenika. Ponudbe se naj pošljejo na: Rev. J. Plevnik, 10th St., Wh kegan, I1L NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton SCo-šiček, irrj N. Broadway, Joliet, Vi. ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESB-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potoni dopisovanja. Pojasnila se dajejo zu-stonj. Slovenska korespondenčna šota, Box 181, Station B, Cleveland Ohio. 6na V NOVEM 5c gledišču V NEMANIČEVEM PO S LOP J» --------—se kaže*- “The Devil as the WorlcFs Wonder Electrical Fire King** Trinz. Baloros LIŽE OGENJ IN SE IGRA Z RA*. BELJENIM ŽELEZOM. Podobe se menjajo vsak dan. 1» sebne predstave vsak teden VSI DOBRODOŠLII a W. Breve, preBi Babi. Cueaar.piMl psa W. fi. WUaox, kuti. Cita' National But. Kapital 8100,000.00. BABBBB DlLDlilG.OLIKT.ILt, O brenti se plačujejo od vlog po 8 OD8TOT. NA LETO ter se obrestne svota. če ne dvignjsnn pripiše glavnici na prvi dan nsaacaa januarja in jnHja. Za vsako vsoto, M je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi aa prvi poslovni dan vsaeega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki jb bila «ločena šest mesecev. la banka je odprta od 9. ure xfa-- ra: pa do 4. ure pop. Ustanovljena 1871. MiCoimiyMonalBíÉ Of Joliet Illinois. Kapital m preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne «loge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. POZOR, ROJAKINJEI Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najaižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, d bomo 1 lej postregli z najnižjimi tržnimi conami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehld in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Despk blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogluši se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard nn vogla DES PLAINES IN CLINTON STS. «lo vr«c. g »ovmmu m Orpmiovtoa ▼ Joliet-u, III. dne *. aprila k*94- Inkorpororana v državi Illinois 13. januarja i8g8. Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II. tajnik ...............Joti- Jarc.1221 E. 6Gth St., N. E., Cleveland, O. Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ew;ng ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni sdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Go.Vobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, I1L George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Joaip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa. Josip Zalar, mL, Box S47. Forest City, Pa. URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. ^ ve predsednik, da mora imeti glavni tajnik pri roki vsa pisanja in spričevala predno sme izpisati nakaznico, in ako bi kaj izplačal brez dotičnih. listin, ali ni potem tajnik-odgovtSfeO ia svoje dejanje. Predsednik mora vedeti, da ohrani vse take listine tajnik, čemur bi se kot skrben gospodar že vendar moral priučiti. Podpisani mora- varovati sebe pred nepravilnim poslovanjem in izjavljam tukaj predsedniku, da dotičnih podpor ne bom preje izplačal, dokler ne dobim tozadevnih prošenj in spričeval, podpisanih od predsednika, da so odobrene. Moje mesto ni iskati teh listin, in predsednik bi se moral najprvo prepričati kje je pravi vzrok zadržka, ne pa se delati lepega, nedolžnega in prijatelja siromakov dočim je mogoče le on pravi vzrok zadržka tega izplačila. Sodbo odgovornosti v tem slučaju prepuščam podpisani z lahko vestjo vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. JOSIP DUNDA, glavni tajnik. * Za kratek čas. $0*040+CV*>0*e«0*0*0>0»C*QÍ PRISTOPILI CLAML K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 13393 Andrej Žnidaršič, roj 1889, spr. 12. nov. 1908. Dr. št. 128 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13394 Franc Zorc, roj 1882, 13395 Janez Panijan, roj 1867, spr. 12. nov. 1908. Dr. št 135 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 13396 Janez Afrič, roj 1877, spr. 12. nov. 1908. , Dr. št. 125 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 13397 Janez Sotina, roj 1889, 13398 Franc Klun, roj 1882, spr. 12. nov. 1908. Dr. št. 107 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13399 Janez Maček, roj 1879, spr. 12. nov. 1908. Dr. št. 102 člana. It društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 13400 Marko Šoštarič, roj 1882, spr. 12. bot. 1908. Dr. št 43 članov. K društvu sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 13401 Valentin Mikuluš, roj 1864, spr. 12. nov. 1908. Dr. št 67 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 13402 Janez Kastelec, roj 1883, spr. 12. nov. 1908. Dr. št. 118 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13403 Janez Kure, roj 1886, spr. 12. nov. 1908. Dr. št. 39 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13404 Janko Sakoman, roj 1889, spr. 12. nov. 1908. Dr. št 47 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13405 Anton Vinter, roj 1875, 13406 Franc Petač, roj 1875, spr. 12. nov. 1908. Dr. št 64 članov. K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, OI11., 13407 Alojzij Korošec, roj 1890, spr. 12. nov. 1908. Dr. št 34 članov. PRESTOPILI ČLANL Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 12434 Venceslav Gregorič, 9. nov. 1908. I. dr. št. 145 članov. II. dr. št 118 članpv. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10193 Janez Žitnik, 9. nov. 1908. I. dr. št. 80 članov. II. dr. št. 62 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., k društvu sv. Družine 5, La Salle, IH., 10256 Mihael Omerza, 2. nov. 1906. I. dr. št. 117 članov. II. dr. št 127 članov. SUSPENDO V ANI CLAML Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil. 7623 Franc Žafran, 9. nov. 190g_ Dr. št 176 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, 12227 Jožef Kozan, 2. nov. 190g_ Dr. št. 27 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8067 Miko Rudman, 13152 Janez Štepic, 9. nov. 1908. Dr. št 231 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9414 Jožef Zalar, 11608 Franc Govekar, 12991 Anton Varšek, 9. nov. 1908. Dr. št 81 članov. IZLOČENI ČLANL Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 9535 Mihael Paljug, Z nov. 1908. Dr. št 26 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 9105 Franc Kastelec, 9. nov. 1908. Dr. št. 117 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12189 Jakob Pešelj, 5. nov. 1908. Dr. št. 38 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu vit sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3851 Marija Livk, roj 1879, spr. 12. nov. 1908. Dr. št. — članic. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3852 Pavlina Gašperič, roj 1883, 3853 Frančiška Fister, roj 1868, spr. 12. nov. 1908. Dr. št. 20 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 1667 Uršula Grabljevec, zdaj Malinarič, 9. nov. 1908. I. dr. št 101 članico. II. dr. št. 24 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 3737 Helena Kozan, 2. nov. 1908. Dr. št. 9 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3688 Marija Majer, 9. ■ov. 1908. Dr. št 23 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3165 Marija Putkovic, 9. »ov. 1908. Dr. št 72 članic JOSIP DUND A, glavni tajnik K. S. K. Jednote. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA. Dotičnim dedičem, katerim je bilo izplačilo posmrtnine do X. gl. zbor. K. S. K. Jednote odloženo in pri istem od konvencije odobreno, se da s tem »aznanje: Pisal sem g. Jos. Dunda, gl. tajniku Jednote, dne 13. oktobra, da »aj kaj hitreje mogoče istim dovoljene svote izplača. Obenem sem mu tudi pisal, da naj izplača tudi onim onemoglim in poškodovanim članom, katerim je bilo dovoljeno deloma od posmrtnine. Da pa g. Jos. Dunda, gl. tajnik Jed-■ote, do zdaj še tega ni storil in izdelal nakaznice niti čekov za izplačilo do-tičnikov, temu nisem jaz kriv. Obračam se do dotičnih oseb, katere imate kaj za dobiti od K. S. K. Jed-»ote, da naj ne pišite meni takovih pisem, da jaz Vaš denar zadržujem in da zanj pijem i. t. d., ker denar ni pri meni, niti ni moja želja, da bi se denar dedičev brez potrebe zadrževal, ker dobro vem, da takovo poslovanje (brezpo-trebno zadrževanje denarja, do katerega so dediči oziroma sami opravičeni in katerega reveži težko pričakujejo) nikakor ne služi Jednoti v čast, nego škoduje Jednoti: ker skozi to člani in članice kakor tudi oni, ki bi pristopili k Jednoti, izgubijo zaupanje do uradnikov in do cele organizacije. Člen I. stran 10. se glasi: Ko je bilo naznanilo o smrti kakega uda potrjeno, izdela tajnik nakaznico na blagajnika i. ,t. d. (ta svota se naj izplača takoj, kakor hitro so vse listine in pobotnice postavno podpisane.) Tedaj tem potom se obračam do g. Jos. Dunda, gl. tajnika Jednote, da naj blagovoli v Jednotinem glasilu pojasniti (dokazati) vzrok, zakaj da zadržuje izplačilo posmrtnin, za onemoglost in za poškodnino, katero je dotičnim osebam konvencija dovolila in do katerega so reveži opravičeni? Nadajoč se, da g. Jos. Dunda, gl. tajnik, ustreže mojim zahtevam s tem, da odgovori na ta dopis Z velespoštovanjem JOHN R. STERBENZ, preds. K. S. K Jednote Pred sodiščem. Sodnik: “Vi torej priznavate, da ste ukradli v gostilni ‘pri zeleni muhi’ pečenko iz kuhinje? Kaj veste povedati v svoj zagovor?” Uzmovič: “Gospod sodnik, prosim, pečenka je bila tako zasmojena, da ni bila nič vredna; še jesti je nisem mogel.” ❖ Sodnik (starčku, ki toži soseda, da ga je pretepel): “Oče, ali je bil kdo navzoč, ko vas je sosed tepel?” Starček (naglo): “Seveda, gospod, jaz sem bil navzoč.” * Sodnik: “Vi ste okrali gospodarja, pri katerem ste služili; ali si upate tajiti?” Zatoženec: “Da, gospod sodnik, če mislite, da to kaj pomaga, že utajim.” * Sodnik; “Obdolženi ste, da ste na trgu ukradli jajca, surovo maslo in moko. Kaj porečete nato?" Zatožena žena: “Prosim, poslušajte, gospod sodnik: Človek ne more vsak dan jesti žgancev, tudi jaz bi rada časih kolač jedla. V moji kuharski knjigi je zapisano: Vzemi moke, jajec in surovega masla! To sem tudi storila. Ako kaj takega ni dopuščeno, prosim, naj slavno sodišče ne dopusti, da bi sc odslej tiskale take knjige.” • Sodnik: “Obdolženi ste, da ste ponarejali denar, zakaj ste ga ponarejali?” Obtoženec: “Ker sem imel premalo pravega denarja.” » Sodnik: “Saj sem vam vendar jasno povedal, da se podpišite čisto pod moj podpis, sedaj ste se pa podpisali prav spodaj v kot.” Kmet: “Ne zamerite, gospod sodnik, nisem se upal tako blizu vas.” s Kmet pride k sodišču podpisat zapisnik o neki zemljeknjižni stvari. Sodnik ga vpraša nekako zaničljivo: “Ali znate vi tudi pisati?” Kmet pokaže nerazločni podpis sodnikov na povabilu in pravi: “Če ni treba bolje, nego je to, tedaj znam.” ♦ Sodnik: “Dokazano je, da ste ukradli trgovcu Robiču zlato uro z verižico vred. Tukaj je pet prič, katere potrdijo, da so vas videle, ko ste uro jemali.” Zatoženec: “Jaz vam pa dovedem, ako želite, dvajset prič, katere tega niso videle.” * Kmet je moral pri sodišči precej dol go čakati; da bi si pregnal dolgčas, ki ga je tri, vzel je iz žepa zavoj tobaka in ga rezal na mizi. Uradnik, ki to opazi, razjezi se in zakriči osorno: “To je pa že preveč!” “Ni preveč ne,” odgovori kmetič mirno, “ker je za ves teden.” * Tat, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine, najde listnico z novci ter jo spravi. Bil je zato poklican pred sodišče. Sodnik ga vpraša: “Ali nisi čital v novinah, da je treba listnico vrniti gospodarju?” Tat: “Da, da, čital sem, čital, a mi- slil sem, da se tiče to naznanilo le poštenih ljudij!” * Slaboznan pretepač je bil obtožen, da je v tepežu tovarišu zdrobil nos. Ko mu sodnik to očita, odvrne zatoženec: “Kaj, jaz da bi mu bil nos zdrobil? To nikakor ni mogoče, razven, če je imel prej poknjenega!” * Sodnik: “Ti si ukradel kravo! Ali ne?” Cigan: “Le verigo, gospod sodnik; toda verigo sem vzel s seboj le tako mimogrede; da je visela krava ob nji, tega pa nisem vedel!” Sodnik reče tatu: “Kako moreš ubogemu krčmarju ukrasti nož in žlico, ko mu nisi plača ne jedi, ne vina?” “Da,” odgovori tat, “prodati sem hotel nož in žlico, da bi bil plačal ubogemu krčmarju jed in vino.” Niso doma. “Ali so gospod doma?” “Niso ne; rekli so mi, naj vam povem, da jih ni doma!” “To je res ljubeznivo! No, povejte tudi vi gospodu, da se jim priporočam. Zajedno jim recite, da me ni bilo tukaj!" Pameten gospodar. “Zakaj so tvoji voli tako pitani, dasi jim pokladaš le suho slamo?” vpraša kmet soseda. “I to je lahko,” odgovori sosed, “kupil in nataknil sem vsakemu volu zelene naočnike, kakor jih nosijo nekateri mestni gospodiči, in tako se mojim volom suha slama zdi zelena. Voli mislijo, da jim pokladam zeleno sočno travo, in prav dobro se rede.” Kmet in prerok. Šaljivec vidi kmeta, ki je splezal na bukev, kako seka veliko vejo, na kateri stoji z obema nogama. Šaljivec reče: “Bedak, kaj delaš? Stopi na drugo vejo, sicer padeš ti in veja.” “Bog me ne prevari! Hodi ti po svojih potih,” odgovori kmet. Toliko da doide oni človek, že pade kmet z vejo na tla in reče: “Duše mi, oni človek je prerok!” To rekši hiti za njim, pokliče ga in mu reče: “Ti si prerok, ki vse veš, povej mi, kdaj bodem u-mrl?” “Takoj, da le tretjič žari ga tvoj o-sel,” odgovori mu oni. Kmet naloži drva in začne na vso silo goniti osla proti domu. Ko ugleda osel na poti drugega osla, zariga, a kmetič naglo odveže svoj pas, omota ga oslu okolo gobca in ga pritegne, kolikor najbolj more, rekoč: “Kaj rjoveš! Ali ti je bilo kaj sile?” Osel ne more dihati skozi nozdrvi (nosnice) in se zaduši, kmet pa razloži raz njega drva in jih nese domov, govoreč: “Treba ti ni bilo rigati; a jaz rajši vidim, da pogineš ti, negoli jaz.” Oompagnjje $ G-enerale ? Transalantiqtt* FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrv* tako. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE »/mo H. P. LA LORRAINE 22.000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H, P. Potniki tretjega razreda dobivajo -rezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St, N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop (lik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, UL A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, I1L --- J —> “O'—»» — “ — / - — — ' w * °<»ul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo. Kje ie najbolj varno niložsa denar Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron. Rezervne^’ —ilria-^a je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska j« največji in najmočnejii denarni zavod t* vrata po vtem Slovenskem. Sprejeme uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj» hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega le mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jlltiiea, papilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno vernost sa val deaar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. N,i“TV*i,““ FRANK SAKSER 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE. N. E CLEVELAND, O. ■iWAWAVAWiVMVWWiV. VAWW.V,V/AV.WWWVft NASLOVNIK t. govcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. Naznanilo. Naš zastopnik g. Jos. J. Peshel se mudi v mestih Chisholm in Hibbing, Minn. On sme prejemati naročnino na list. Rojakom ga priporočamo. Uprav. “A. S.” Nad milijon vredne bisere poneveril je 66 letni Ludovik Goldschmidt v Parizu, ki je lani priigral v eni noči pol-drug milijon frankov. ODGOVOR J. R. STERBENZU. V gorenjih vrsticah toči g. Sterbenz krokodilove solze sočutja nad ubogim stanjem onih sočlanov, katerim je konvencija v Pittsburgu dovolila podporo, in katerim, kot pravi g. Sterbenz, jaz podpisani zadržujem izplačanje podpore. Poživlja me na odgovor, ki tu sledi: Vprašam g. Sterber.za, kdo je odnesel od zborovanja one prošnje in spričevala sočlanov prosečih podpore. Gotovo jih je moral on vzeti s seboj in pomešati v svojo torbo, ako jih pa ni vzel, pa bi moral vedeti kje so te listine, saj je imel na zborovanju le on pravico ukazovati in govoriti. Pravi, da se mora vsaka stvar izplačati kakor hitro so listine v redu. Podpisani nimam •dih listin še do danes, izvzemši od onega člana r St. Louis, katere sem prejel «rož par dnevi, in kako torej morem potem izplačati dotične podpore. Ali ae Najbolj varno naložen denar JE V SLOVENSKI Mestni hranilnici ljubljanski Vlog nad 27 milijonov kron, rezervnega zaklada nad 900.000 kron. Za varnost denarja je porok mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Sprejemajo se tudi vložne knjižice =eh prekomorskih črt J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet. 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna. WOLK & PRAŠNTKAR,200VŽ Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing). STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanie denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja. VOGRtN ANTON. 307 Ruby St. Iz delovalec >n popravljalec čevljev VOGRIN ANA. 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife). ROCKDALE. ILLINOIS. MARENTICH ANA. 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna. DERNULC & BUŠCAJ, 500 Moen Ave., slovenska gostilna. SOUTH CHICAGO. ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greeabag Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA. NOLLE C. 5170 Butler St., aaacrtiki hotel. DINAN C. M., 5151 Butler St Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, lil. Slovanski tvorničar društvenih o4-cnakov (badges), regalij, kap, baadei n zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-coloir na zahte.anje zastrmi VW.Y.V.V.V.V.W.V.W.V.A 'StassBn & Stepta Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. ÍJAVIM í x > rA ii r* Kupuje in prodaja zemljišči v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro ti ognju, nevihti ali drugi po škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar sko ati oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. ‘AWVVWAWVWWVWVVVVV^ ß NAŠ DEDEK. (Nekaj vojaških spominov. Napisal Danimir.) Kadar srečam na ulici oddelek voja- kov, pred njim častnika na iskrem vrancu, vsakokrat mi iznova ožive spo-niini na ono dobo, ko sem i jaz stopal v tcdi modrih vrstah, s' telečnjakom na hrbtu in s puško na rami, pred nami pa je jezdil ponosno in samozavestno kakor mogočen vojskovodja naš "dedek”, kakor smo vsi brez izjeme imenovali našega stotnika. Ne vem, kje in kdaj 'je dobri ta priimek, vsekakor ga je moral imeti že precej dolgo, kajti moštvo celega polka ga je zvalo le dedka, nikoli drugače. J Sil je to mož nekako srednje postave, pa ne morda čokast in debel kot so navadno ljudje te vrste, ampak tenek in gibčen kakor mladenič v dvajsetem letu, četudi smo mu že prištevali kakih oseminštirideset,, In naš dedek je bil ponosen na ,to, da mu dolga leta še niso upognila hrbta, ampak je bil še vedno raven kakor sveča. Kolikokrat nam je dejal na vežbališču, kadar ni šlo vse po njegovi volji in je bil obenem dobro razpoložen: “To ste vojaki; kaj vas ni sram, da se držite kakor zakrivljeni borovci! Name poglejte, čeprav sem star in sem že mnogo skusil, o tem vi niti pojma nimate, sem vendar še vedno isti kot sem bil pred tridesetimi leti. Saj pravim, dandanes se rode še samo pohabljenci in pokveke.” Tako nam je govoril le tedaj, kadar je bil dobre volje. Tedaj smo se vedno na tihem veselili, kajti vedeli smo, da nam ne bo hudo, če je naš dedek začel tako govoriti. Saj je bil skoro ■vsakokrat konec njegovih besed: “Ab-tretn — lialbe Stunde Rast”, kar je pomenilo za nas, da smo lahko legli cele pol ure na mehko travo in si odpočili. Toda le redkokrat smo bili tako srečni, da je bil naš dedek v dobrem razpoloženju. Kajti cesto ga je naj-brezpomembnejši dogodek mogel tako razburiti, najmanjši vzrok tako naglo razjeziti, da mu je naenkrat pošla vsa dobra volja. Tn takih trenotkov smo se bali vsi. Kar zatrepetali smo, če smo opazili zjutraj na stotnikovem obrazu lahno meglico, znak nevolje. “To nam bo danes zopet huda,” zašepetal je marsikateri vojak svojemu sosedu, “glej, dedek zopet ni dal sladkorja “Ahilu”. Da se nisem rajši o-glasil zjutraj “marod”, pa bi sedaj lahko ostal doma.” Tudi meni je prišla večkrat ta blažena želja, kadar sem videl, da je bil dedek slabe volje. To je menda začutil tudi njegov “Ahil”, kakor je zval stotnik svojega konja. Ne vem, kaj je bolj vplivalo nanj, da je povesil glavo in je kakor naenkrat ugasnil žar njegovih svetlih oči, ali to, da ni dobil sladkorja, ali pa to, da je bil dedek slabo razpoložen. Morda pa je imel usmiljenje z nami, sluteč, kako se nam bo godilo slabo. Zapustili smo dvorišče vojašnice. Nesreča je hotela, da smo takoj v drugi ulici srečali visokega dostojanstvenika z rdečimi hlačami. Jedva ga je zagledal dedek, se je takoj obrnil proti nam in dejal: “Gospod general pride.' Če mi ne boste marširali, kakor jaz hočem, da se bp zemlja tresla, ne boste okusili danes tople juhe. Posebno ti tam. Filipovič, pazi, da se ne izpodtakneš.” Vsem je zaplalo srce močneje ob teh besedah, vsi smo si želeli na tihem, da bi srečno dospeli mimo generala. Morda pbtem izgine dedku ta slaba volja. General se je približal. “Kompani rehe —"šalit!” je velel dedek. Stopali smo, da se je tresla zemlja naokoli. Na obličju generalovem se je videla zadovoljnost. Toda, oj — smola! Menda so se res zarotili vsi slabi duhovi danes zoper nas. Filipovič, ki je korakal nekje bolj vzadi, se je res izpodtaknil in padel. Vsled tega se je polotila zadnjih vrst nekaka zmešnjava, nastalo je nemirje in le desetniku, ki je bil poslednji, se je bilo zahvaliti, da je v hipu napravil zopet red, tako, da stotnik tega niti zapazil ni. General je samo malo zamrmral: “Das is a nete Kselšaft”, ter se ni brigal več za nas. Ko smo bili že izven mesta, se je dedek zastavil ter vprašal, kaj da je dejal gospod general. Desetnik Opol-sky mu je takoj odločno odgovoril: Gospod stotnik, pokorno javljam, gospod general so rekli: “Dobro, dobro In tedaj je naenkrat izginila megla nevolje raz lice stotnikovo, lahno se je nasmehnil, njegov Ahil je zarezgetal, kakor bi bil slutil, kaj se je zgodilo, ter v urnem teku ponesel zopet dedka pred naš oddelek. gospod general ogledati naš polk, in sicer vsako stotnijo posebej. Že zgodaj zjutraj je prišel to nedeljo naš dedek v vojašnico. Navadno je prihajal ob nedeljah šele krog pol-desetih. Cela stotnija se je morala zbrati na dvorišču. In dedek je prišel in nam dejal: “Kakor znano, bodo jutri inšpicirali gospod general naš polk in seveda tudi našo stotnijo. Poznajo vas že od tiste dobe, ko smo jih srečali na ulici in so vas radi vašega lepega marširanja pohvalili. Torej glejte, da si jutri ne skazite dobrega mnenja, ki ga imajo gospod general o vas. Saj veste, naša stotnija je bila vedno najbolje izvež-bana, največkrat pohvaljena od naših predstavljenih. Pripravite se torej na jutri, imate danes cel dan časa dosti, da stvar dobro izpade,.če ne, pa itak veste, kaj vas čaka. — Abtretn!” Čudno, da danes pri obedu nikomur ni dišala juha. Nekateri se je niti dotaknili niso. Najbolj zamišljen in potrt pa je bil desetnik Opolsky. “Jutri to izgubimo gotovo,” je dejal ostalim, “saj nas general že pozna. In kaj, če nas izda stotniku, kako slabo smo mu zadnjič “defilirali”, nihče ne pojde o veliki oči dpmov, pol leta ne dobimo dovoljenja za “ibrcajt”, saj pravim, rajši služim pri drugi stotniji 3 leta kakor tukaj en mesec.” “Kaj bi se držal kakor bolna kura,” je dejal prostak Filipovič, “vesel bodi kakor sem jaz in ne delaj si iz tega tako velikih skrbi; nekako bo že minulo, je zadnjikrat tudi.” “Kar molči rajši, ti imaš najmanj vzroka tako govoriti, rajši se napravi jutri bolnega in ostani doma, da zopet ne boš vsega skazil,” mu .je odvrnil z osornim glasom desetnik Opolsky. Navsezgodaj že smo bili v ponedeljek zjutraj pokonci. Vse je bilo pripravljeno za odhod, na obleki ni bilo n;ti najmanjšega madeža; jermenje se je bliščalo kakor novo. Pred odhodom si nas je ogledal seveda tudi naš dedek in čudo, da nikogar ni grajal ali ozmerjal, kakor je bila to ob sličnih priložnostih njegova »avada. Danes je bil menda z vsem zadovoljen. Morda pa raditega, ker je bil FJlipovič danes “marod”. Drugo-krat bi ga bil morebiti kaznoval zato, da se javi brez posebnega vzroka “marod”, danes mu je bilo to celo ljubo. Na vežbališču nas je že pričakoval visoki dostojanstvenik z rdečimi hlačami. Stotnijo za stotnijo je izkušal. Naša je bila po naključju zadnja. “Še nekaj trenotkov in pogoreli bomo,” je zašepetal s strahom Opolsky. General je poklical stotnika ter mu dal nalogo, katero imamo izvršiti. Nič težkega, hvala Bogu, vse smo izvršili v veliko zadovoljnost pričujočih čast-kov. Toda h koncu je prišla na vrsto še “defilirka”. General je kimal, bil je navidezno zelo zadovoljen. Toda mi še nismo bili mimo njega. Še se nam lahko ponesreči. In res je hotela u-soda, da smo imeli “smolo”. Ravno, ko smo korakali vštric njega, je padla nekemu vojaku puška na tla. General je to seveda zapazil in takoj zakričal: “Her hauptman, štrafen sie den man, zim tage ajnclarest.” (Gospod stotnik, kaznujte tega moža s sedem dni zapora.) Lahko si mislite, kakšen vtis je to napravilo na našega dedka. Postal je rdeč, kakor kuhan rak, in v prvem hipu ni našel besede. Še le črez nekaj časa, ko smo se že malo oddaljili od geherala, .je začel s psovkami in grožnjami. Zgodilo se je res tako, kakor je včeraj prerokoval Opolsky. Nihče ni dobil več dovoljenja, dotični pa, ki mu je padla puška na tla, je sedel v ječi, toda ne sedem dni, mpak mnogo dalje. In jedva je prestal to kazen, dobil je že drugo, tako da cele tri mesece ni prišel iz kazni. Nas dedek pa se dolgo ni mogel potolažiti. Nikoli več ni izginila meglica nevolje z njegovega obličja. Vedno je bil resen, njegov glas je postal osoren, njegove besede trde. Za vsako malenkost je kaznoval. Bili so to res neznosni dnevi. Premišljevali smo, u-gibali semtertja, kako bi ga zopet potolažili. Bližal se je njegov god. To bo najboljša prilika, smo si mislili. In res je pomagalo. Okrasili smo mu pisarno z duhtečim zelenjem, O-polsky in še dva druga desetnika pa sta mu čestitala ter ga obenem prosila odpuščanja. To je vplivalo. Še isti dan je odpustil vse kazni, njegovo obličje se je zopet razjasnilo in tudi nam so zasijali s tem lepši dnevi. Med nami pa je postalo živo in veselo, vsi smo se zahvaljevali vrlemu desetniku, ki nam.je s tem odločnim odgovorom prihranil toliko bridkost-nih in neprijetnih ur. In res je ta dan, ki bi bil lahko postal za nas usodepoln, potekel brez vsakaterih neugodnosti. Ker se je tudi na vežbališču izteklo vse gladko, dal nam je dedek za popoldne celo “dinstfraj”, to se pravi, da nam ni bilo treba delati teh preklicanih “gvergri-fov”, ampak da smo lahko prespali celi popoldan. toda solnce naših srečnih dni se je naenkrat zakrilo. Neko soboto je prišlo povelje, da si hoče v ponedeljek V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.W Í O» te jerebice. & :■ i ■.v.v.w.v.w.mv.wA Iz lovskega življenja. Spisal F. K. Bilo je jutro, kakor nalašč za lov. Že prejšnji dan so se zmenili trije gospodje, penzijonirani stotnik Terk, profesor Cvetin, dolg, suh človek s kozjo brado, ki je prišel v naš trg na počitnice, in trški župan Zrnec, da gredo drugi dan na lov, na jerebice. Oni dan je pravil Tončkov pastir Lojze, ko je prignal krave domov, da je spodil trop jerebic — okoli trideset jih 'j? bilo. Par dni pozneje pa jih spet spodil, pa še večjo jato nego prvič. Prišlo je to na ušesa našim trem gospodom, ki so bili vneti lovci ter hodili vedno na lov, domov pa malokteri-krat kaj prinesli. Torej ti trije so se zmenili, da gredo na jerebice in prisegli so jim smrt. Njim se je pa pridružil še četrti, učitelj Kepec. Drugi dan na vse zgodaj so se zbrali na gorenjem koncu trga in župan je pripeljal še dva lovska psa s seboj. Vsi so bili dobro preskrbljeni z jelom in pilom. Učitelj Kepec je imel veliko, zeleno steklenico, napolnjeno z dišečim brinjevcem, in župan je vlekel celo pečeno gos s seboj. Počasi so se pomikali proti gozdu in vsak je že številil, koliko jerebic bo nastrelil. Prišli so v gozd. Tu jih je razdelil stari stotnik Terk, kot'najbolj izkušeni lovec. Profesorju Cetinu je naročil, naj gre na levo gori v gozd. Prišel bo do smreke, ki je zelo košata in stoji bolj na samem. Tam naj počaka. Župan Zrnec mora iti najprvo s profesorjem do smreke, potem pa še dalje naprej, toda na desno. Učitelj Kepec je dobil nalogo, da mora na desno in sicer daleč naokrog in da se mora počasi in previdno bližati onemu mestu, kjer je spodil Tončkov pastir o-nega dne jerebice. Enega psa naj vzame sabo učitelj, enega pa župan, dam pa ostane na mestu in ne gre nikamor. Tako je razdelil stotnik Terk svojo armado. No, pa ni ravno slabo mislil stotnik, o ne! Mislil si je: Učitelj bo spodil jerebice. Če bodo te .letele naravnost, priletele bodo k profesorju; če bodo letele gori bolj v gozd, jih bo čakal tam že župan; če pa bodo letele nižje, trčile bodo nanj. Župan in profesor sta se odpravila, učitelj pa je še počakal. Ponudil je Terku svojo steklenico z brinjevcem, katero je ta rad vzel in nesel k ustom. Par debelih požirkov je napravil, potem jo pa dal, vidno pokrepčan, nazaj. Da mu ne bi ostal dolžan, je ponudil stotnik učitelju smodko in tudi sam je eno zapalil. Ko že ni bilo videti onih dveh, odšel je tudi učitelj in koračil polagoma, kamor mu je bilo naročeno. Precej je bil še zaspan in ni se mu dosti ljubilo laziti po hosti. Poredni pajek je menda kar nalašč napredel mrežo ravno tam, kjer je šel naš Kepec. Ta je ni videl, ker je gledal v tla in zadel se je vanjo. Pretrgal jo je seveda, toda pajčevine so mu ostale na obrazu in ga neprijetno šegetale. Pomencal je z rokama po obrazu in jih komaj odstranil. Spomnil se je svojega brin-jevčka, vzel iz žepa steklenico ter se pokrepčal. Komaj pa jo je djal v žep nazaj, spodtaknil se je ob korenino in padel na ne ravno mehka tla. Ko se je pobral, potipal je najprvo, če se je morda steklenica ubila. Ko je pa videl, da je bila ta le malo počena in da ni puščala, rekel je, zadovoljno se na-mrdavši: “To je pa vendar dobro, da se mi ni steklenica ubila, ves brinjevec bi iz nje stekel. Prav dobro je to, res. . Še en požirek moram, ker je‘šlo vse tako po sreči.” In privoščil si ga je tudi. Počasi je koračil s psom proti kraju, kjer bi morale biti jerebice. Toda pes ni nič zavohal — jerebic ni bilo. “E kaj! Ko jih tukaj ni, tudi drugod ne bodo,” mislil si je Kepec in šel naprej. Od daleč je zagledal župana. Temu se je menda ravno toliko ljubilo paziti na jerebice z napetim petelinom, kakor učitelju. Sedel je na mahu v senci, obiral gos ter menda popolnoma pozabil nanje. Pes je ležal zraven njega in glodal kosti, ki mu jih je metal gospodar. Ko se je župan najedel, ..je vzel iz torbe čutarico — ali bolje rečeno čutaro — nastavil jo k ustom in precej časa je minilo, predno jo je odmaknil. Ko ga je učitelj videl, polastilo se ga je nenadno poželenje po pijači. Odmašil je steklenico in se vnovič pokrepčal. Šel je naprej s psom, naredil velik ovinek, da ga ni župan prav nič videl. Hotel jc še na drugi strani pogledati, če je morda tam kaj jerebic. Zavil je torej daleč naokrog in potem šel nazaj proti smre ki, kjer je bil profesor na straži. Tudi tega je že od daleč zagledal, kakor žu pana. Mož je ležal zleknjen na tleh v senci in bral neko knjigo. Puško pa je imel, ta dobri stražnik, obešeno na veji. Parkrat se je pretegnil; pomencal oči, pogledal gori v grmovje, pa zopet bral naprej. Učitelj je šel proti njemu. Ni storil deset korakov, kar pes obstane, vzdigne nogo in ga gleda nazaj, ker je zavohal jerebice. Toda učitelj ga še pogledal ni, tako je bil zamaknjen v svoje krepčilo. Pes je stekel naprej in z velikim šumom se je dvignila jata jerebic in letela proti profesorju. Kepec je sicer vzel hitro puško z rame, napel petelina, pa jerebice so bile že daleč in so hotele sesti ravno na tla pri smreki, kjer jc bil profesor. Tega je šum prebudil iz njegove zamišljenosti, pogledal je nazaj, videl je jerebice in zategnjen o, jej, se mu je izvil iz grla. Vzel je puško z veje,, pa zastonj, jerebice so letele hitro naprej in gospod profesor jih ni videl več. Učitelj Kepec se mu je približal. “Gospod profesor, ali niste nič videli jerebic? Pes jih je spodil; zelo velika truma jih. je bilo.”, — “O, nič, nobene nisem videl,” laže profesor. Učitelj se namuzne, nič ne reče in sede poleg njega na mehki mah. Mislim, da so letele proti Terku,” pravi učitelj kar tja v en dan. “Jaz tudi mislim tako,” pravi profesor. “Kaj kako morete tudi vi tako misliti, ko jih še videli .niste?” vpraša učitelj svojega (Nadaljevanje na 7. strani.) Javna aahvala. The Collins N. Y. Medical Institute: Cenjeni gQspod zdravnik;— Vam naznanim, da sem dobil Vaše pismo in zdravila ter Vam sporočam, da sem zdaj popolnoma zdrav in ne potrebujem več zdravil. Lepo se Vam torej zahvalim, ker ste me popolnoma ozdravili, a zdravil mi je še ostalo, nisem vseh porabil. Še enkrat se Vam zahvalim za obilen trud, katerega ste imeli z menoj m če bodem še katerikrat bolan, se bodem vedno na Vas obrnil, sedaj pa Vas pozdravim in ostanem Vaš prijatelj. Z Bogom! Joseph Zakrajšek, Brownfield. Fayette Co., Pa. John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111 Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« /ino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. V. W. Phone 825. Joliet 111 Prva in edina sfovensk; tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosar Co. 318 E. 89th St, New York, N. Y. Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranjc cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Rojakll Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Mike Kočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois PozorRojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Plidite k nam, da se pomenimo. M. B. S chust e r Young Building IPijte Elk Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago ZNAK NEVARNOSTI. Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so naravni znaki nevarnosti Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet iri se začne rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi. wmvn trarsTs»-®, I >aie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce ia mišice, oisti kri, daje zdravo Barvo obraza, krepča energ-ijo, okra ni zdravje. Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec. VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pra-vo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno. Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. 620-622 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. (Nadaljevanje s 6. strani.) tovariša. “Saj res, no! Kako sem nespameten, saj jih še videl nisem,” pravi profesor in rdečica ga oblije, ker se je tako neumno zagovoril. Čakala sta en čas, pa ko ni bilo čuti nobenega strela, vstaneta, pokličeta še župana in vsi trije so šli doli k stotniku. Ta je bil jezen, da kmalu ne tako. “Ti prebita reč ti! Kar cela jata jerebic se pripodi k meni. Bil sem pripravljen, pomerim in pritisnem. Pete: Hn se sproži, pa puška nič ne sproži. Pritiskam, pritiskam —• pa vedno nič. Radoveden, kaj je to, jo odprem. Pa kaj vidim? V desni puškini cevi je bila stara, že izstreljena patrona. Ali ni to od zlomka, kaj?” jezi se Terk. Pa bilo je prepozno. Po toči zvoniti nič ne pomaga, pravijo. Sklenili so, nikomur nič povedati o ponesrečenem lovu in brez jerebic, brez goske in s prazno čutaro so korakali domov •ni trije tiho, le stotnik je medpotoma polglasno zdihoval: “O, te jerebice! Pa koliko jih je bilo!” “Stoj! Kdo je?” je zagrmelo skoz tiho noč in puška, pripravljena za o-brambo, je zaropotala. “Obhodna straža!” se je zaslišal glas iz teme. “Znamenje!” vpraša vojna straža. “K nogi orožje”, zveni tiho odgovor. “Geslo!” “Vezzano!” je odgovoril poveljnik straže in se približal na tri korake. — Stražnik je skazal čast. — “Vse v redu?” vpraša častnik. Vojak je potrdil. “Sosednje straže?” “Z leve strani nisem že četrt ure slišal znamenja!” je odgovoril stražnik. “Kdo je tam na straži?” “Infanterist Pedroni.” “Ah, ta!” je zamrmral poročnik. “Prav! Pomnite, da imamo sovražnika »a vratu; ne zabite artiklov!” je opomnil vojaka. Straža je šla tiho dalje. Častnik je čutil tajno neko radost ter stopal na lahko, kakor bi se bal, da nekoga prebudi. Včasih je zamahnil s potegnjeno sabljo, in vojaki, korakajoči za njim s puškami v rokah, so slišali nekaj kakor utajen smeh. Postave, podobne strahovom, so prišle tako do skalnatega pomola, kjer je imela straža odmerjeno mesto. Ob slabem mesečnem svitu, odbijajočim se od strganih oblakov, so zagledali Pe-dronija. Sedel je na strehi in spal s puško na kolenih. Poročnik je tiho pristopil k njemu i« se polastil puške. Tedaj se je sto-prav vzdramil vojak in prestrašeno skočil kvišku. "Geslo!” je kriknil zmučeno, ogleduje se po puški. “Vezzano!” je porogljivo odgovoril poročnik. "Nam ni potreba gesla, vi ; ste naš ujetnik!” je dodal in postaviv- i ši na usodno mesto novo stražo, velel k pohodu nazaj. Naprej je šel Pedroni, za njim dva tovariša s pripravljenima puškama in poročnik s potegnjeno sabljo. Nato je sledil vojak, noseč dve puški. “Bil sem utrujen, zadremal sem!” je jecljal Pedroni v svoje opravičenje. “Tiho! Vojak na straži mora pozabiti na utrujenost,” je zakričal nanj poročnik v ostrem tonu. V malem taboru je nastal velik hrup, ko so privedli Pedronija. Vojaki so bili ogorčeni nad nemarnim tovarišem, ki je pozabil na svojo dolžnost in spal v trenutku, ko je ravno na njegovi čuječnosti viselo življenje toliko tovarišev. Vedeli so, kaj ga čaka, toda niso ga pomilovali; bil jim je trn v očeh. Njihovo sočutnost je. vzbujal oče, stari stotnik Pedroni. Ta je, zaslišavši poročnikovo poročilo in krivčevo priznanje, ukazal vzeti mu orožje in ga postaviti pod straži», Tako je hodil razburjen sem in tjk in v svitu stražnih ognjev so videli vejaki obupanost na njegovem obrazu. Stotnik je bil strog in neizprosen mož, toda radi njegove pravičnosti in ljubezni do podrejenih ga je ljubila cfcla stotnija. Imel je tri sinove. Dva mu je že vzela kruta smrt; padla sta častne smr »i, zadeta od sovražnikovega orožja. Tretji in najmlajši sin, Pavel, je delal •četu mnogo žalosti s svojim vede-»jem. Bil je kadet, toda zaradi svojih lahkomiselnih norčij je bil za nekaj časa degrediran na prostega vojaka. Da bi imel sina, katerega je vkljub vsej lahkomišljenosti ljubil, vedno pred očmi, si je izprosil njegovo po-miloščenje k svoji stotniji. In zdaj mu je nastala grenka dolžnost, biti tožnik svojega otroka. Zamišljen v mučne misli, se je sprehajal stotnik celo noč okoli stražnih ognjev. Ko se je konečno vendar za hip vse-del, se je vzdignila temna postava, ležeča pod drevesom, in se mu tiho približala. Bil je to prvi njegov poročnik. Čakal je, dokler ostali ne zaspe, da bi mogel z njim govoriti. “Gospod stotnik!” je rekel, položivši mu roko na rame. Stotnik se je naglo obrnil. “Ah, vi .bte tu? Zakaj ne spite?” “Nisem mogel zaspati. Premišlju jem usodo vašega sina! ’ “Hvala vam, prijatelj!” je rekel sta rec ter gorko stisnil roko tovarišu. “Kaj namerjatc z njim?” “Kaj namerjam? — Ne razumem vas! Zakon govori jasno, ne dopušča nobenega razmišljanja!” “Vi ga izročite sodniji?” "Ali morem drugače?” "Veste li, kaj ga čaka?” "Vojak, ki v vojnem času pred sovražnikom na straži stoječ greši proti predpisom, se kaznuje s smodnikom in svincem,” je rekel stari Pedroni. “Vem to. — Pavfel je moj poslednji otrok, in vendar, ne morem drugače.” Ob teh besedah se je njegov glas močno tresel. “Vem za pomoč, stotnik!” “Govorite, govorite!” je vzkliknil starec in plaho se ozirajoč, se je nagnil k poročniku. “Vašega sina straži sedaj vojak Ved-rella. Govoril sem z njim, hoče mu pustiti, da ubeži. Noč je temna, ostali spe, —- to pojde!” — “Mislite? O moj Bog, kako se ti zahvaljujem!” “Pojdem torej?” Poročnik se je vzdignil in se trudil, da izvije roko iz desnice stotnikove, ki ga je krčevito stiskala. “Ne, ne! Ostanite, to ne gre!” "In zakaj?” "Zakaj? Vprašate me, zakaj? Dal sem svojemu sinu življenje, dal sem mu vse, kar oče more dati. Le jedne-ga ne morem, ne smem žrtvovati — svoje časti, svoje dolžnosti. Ko bi se jutri probtidil brez časti, ne mogel bi dalje živeti. — In potem — ko bi žrtvovali sam sebe, ali smem prejeti to žrtvo od vas? Vi ste mlad, varujte se, da bi za celo življenje ne postali žrtva očitanj svoje vesti. In Vedrella? — Ohranil sem mu nekdaj življenje. Ali mit smem za to vzeti čast? Življenje ni bilo njegovo — to je reč narodova, ali čast, čast, gospod poročnik, je naj-veči zaklad pojedincu. — Ostanite tu, — Pavel Pedroni bo izročen vojni sodniji!” Poročnik je skomizgnil z ramenima in sedel. Slišal je, kako stotnik bridko plaka. * * * Za rana, komaj da se je začelo zo-riti, je stala stotnija pripravljena k pohodu. Straže so bile sklicane in nekatere so oglašale sovražne čete. Resnično se je bližal od Saone ob reki Sarki močen oddelek vstašev, kateremu bi se bila stotnija le s težka mogla postaviti na odpor. Naloga stotnije je bila preiskovati porečje Sarke ter uničiti mostove, da bi se vstaši, ki so se črez Judikarije sem vlekli, ne mogli združiti v eno vrsto, dokler bi do Vezzana ne prišla zahtevana pomoč. V neprestanih praskah z manjšimi četami, ki so prebi-vavstvo doslej indiferentnih vasij silile na vstanek, je zvršil stotnik svoj namen in hotel se pridružiti glavnemu koru, ko ga je zasačila tema in primorala, da je prenočil na višini blizo Cille. Zdaj je ostalo le še, prekoračiti raz-plavlje.no reko po poslednjem stoječem mostu, ki je potem imel biti porušen. Položaj stotnije je bil resen. Ob zori je bilo že slišati zvonove od Cille, oznanjujoče, da je njeno prebivalstvo pristalo k vstaji. Ko bi se ne posrečilo priti do mosta, predno se ga polasti saonska vstaška četa, bi stali med dvema sovražnikoma, katerima je utegnila vsako trenotje priti pomoč iz tigneronskih gozdov. Na srečo je bil sovražnik zdaj še dosti oddaljen in skalnato porečje Sarke je zabranjevalo hiter postop. Stotnija je bila že došla k mostu, ko je četa od Saone bila še dobrih deset minut oddaljena. Stotnija je prešla po lesenem mostu, zadovoljivši se s tem, da je polomila in strgala držaje. Na popolno uničenje mostu ni bilo misliti, kajti že je bilo videti, kako se je valila na nasprotnem bregu iz Dalconske soteske nova četa Piemontezov. Stotnik Pedroni je spoznal, da se mora omejiti samo na uničenje dveh ali treh kosov lesenega mosta, da bi vstaši od Saone in Grile vsaj tako dolgo bili zadržani, dokler bi stotnija ne zadobila varne postojanke. Stotnija se je umikala urno, ali v vzornem redu na skalnato višino, kjer se je mogla daljšo dobo branitiri znatne presile, in takoj so bili poklani o-gledniki v smeri k izhodu, ali od Stenica, ki se je prej k vojski prijateljski ponašalo, ne grozi morda nevarnost in zaseda. Mej tem Je skončal oddelek pijonirjev in tesarjev na mostu svoje delo ter hitel, da bi dosegel varnega ukritja, predno se približajo Lahi na streljaj. Na dveh mostovih stebrih sta bila pritrjena močna naboja, vrvici za zažiganje, kratko pristriženi nažgani — nekoliko hipov in lepi most se je imel sesuti v valove razburkane reke. Minuta, ki je v tem ubežala, se je zdela večnost. Vojaki cele stotnije, pod prti ob puške, so zrli napeto k mostu. Stotnik in oba poročnika so stali v ospredju, oprti p skalni vogel, Bili so dosti blizu, da so lahko poznali, da je slabi kolobarček dimu, ki je stal nad nabojem, ugasnil. Vrvici niste zapalili, in most je bil s tem ovarovan za vstaše, v pogubo slabega oddelka vojske. Lahi so spoznali, da gre za uničenje ali ohranjenje mostu. Niso se držali več v bojnem redu. Boljši tekači so se trudili, da bi čim prej došli k mostu. “Prokleto! Vrvici ne gorita!” je vzkliknil stotnik, otiraje pot s čela. “Trije prostovoljci sem!” je velel, obr-nivši se k vojakom. Nekoliko mož je pristopilo. Bila je to pot na smrt, gotovo smrt, — ali šlo je, da se ohrani življenje stotini tovarišev. Veliki in važni trenotki najdejo vedno svoje velike može. — V tem se je približal pešec Pedroni, ki je brez orožja stal blizo v strani. Bil je bled kakor stena. “Oče!” je pravil. “Nisem tu oče! Sem poveljnik; kaj hočete?” je pikro vprašal stotnik. “Gospod stotnik, izkažite mi milost! Dovolite, da bi jaz sam šel zapalit mostl” Stotnikovo obličje je prebledelo, ali zajedno se je razlil po njem izraz zadovoljstva. “Zakrivil sem”, je nadaljeval mladenič. “Tam najdem častno smrt ali odpuščenje!” “Pavel! Sin moj! Idi in Bog te spremljaj!” Vojak se je sklonil in pred no je mogel stotnik-oče to zabraniti, mu je poljubil roko. ♦ * * Kakor puščica je zletel mladi mož po škalinah doli in bežal k mostu. Vojaki so gledali za njim v največji napetosti. Stotnik je stal tu kakor soha in gledal za poslednjim svojim sinom, ki je šel, da bi omil svojo sramoto s častno smrtjo. Gube na obrazu starega moža so drgetale, v očeh se utirale solze. Prvi poročnik je ginjen zrl za mladim junakom, ali drugemu je poigraval čuden nasmešek okoli usten. Ne izgovorivši niti besede, je vzel poleg stoječemu vojaku puško iz roke in se prigotovil na strel. Stotnik tega ni zapazil. Pedroni je pribežal k mostu in stal nad prvim stebrom. Vojaki niti dihali niso. Stotnik, trese se na vsem telesu, se j« opiral ob kameno steno. Prvi vstašev so bili že na streljaj;— puške so počile in kroglje so svrčale mlademu drznežu okolo glave. V tem trenotku je začutil grozo pred smrtjo in ljubezen k življenju. Potisnil je vrvico, katero je bil držal v roki, izvlekel iz žepa robec in mahaje z njim, — bežal po mostu na nasprotni breg. Cela stotnija je vzkriknila kakor v jednem glasom. Stotnik se je opotekel. “Slutil sem to”, je rekel smehljaje se poročnik. Počil je strel — Pedroni je bežal dalje. Poročnik je bil slabo meril. “O-genj, ogenj!” je kričal zdaj stotnik obupno, mahaje z rokama. Vojaki so streljali, — ali streljali so negotovo in slabo. Roke so se jim tresle, mislili so več na starega, sivega očeta nego na sina. V trenotku, kadar je Pedroni že prihajal mimo streljaja, je iztrgal stotnik jednemu od vojakov puško. Priložil je puško k licu, — s trdno roko pomeril — strel je padel — in begunec Pedroni, razperši roki' s krikom se zvalil na tla. Zajedno se je opotekel stotnik, puška mu je padla na tla, in “srečnega” strelca so ulovile roke obeh poročnikov. "Moj sin, moj poslednji otrok!” je zaječal stotnik. ----- Največji slovenski cenik NA SVETU. V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potrebščin za fotografe; daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov: C. F. ZARUBA & CO. 3?p W. Pike St., (Dept. A. S.) 8 Clarksburg, W. Va. POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 583 S. Center Ave. Chicago, 111. TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "Tlie D. S ” IRC. in “Meerscnaiii!!’1 oc Na d. _bno se prodajajo povsod na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 111- STENSKI PAPIR za prihodnjik 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstni barv, oljev in ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Haras/? Chio&go telet. 2794 teler.N e2 7., POZOR, ROJAKI Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDELOVALNICO nagrobnih spomenikov Izdelujem krasne spomenike ka kor tudi okvirje za nagrobne cvetlice. Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila-Delo jamčim. Izvrstno delo--nizke cene. SIMON ŠETINA slovenski kamnosek 1011 N. Chicago St J0L1ET Anton Nemanich Son 1002 N. Chicago Street. 205-207 Ohio Street. JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA.. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje rooo N. Chicago St. N. W. Phone 344. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. ročim vedno sveže pivo, fino kai< tornijsko vino, dobro žganje m tri.« najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premor TELEFON 7612. tora N. Broadway..JOLIET, ILi Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills čistijo jetra zdravijo nered in za* basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. F LEXER & REICTDIANN LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Street», JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec samo $1 NA LETO. Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga. Zenske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo! JOLIET STEAM DYE HOUSE, Jame3 Straka & Co. 520-622 Cass St. JOLIET, ILL Chi. Tel. 489. N. W. Tel. 488. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo oivo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO tjer se toči dobro piro, whiskey m rino ter prodajajo fine cigare. Obi ščite nas! DRNULC * BUŠČAJ. Rockdale. Illinois. VSAKDO VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL ‘.J PRÏ B. BERKOWITZ 910^Muef POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa \ f. stror padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERV? izdelovalci ULEŽANE PIVB PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER, Podpisani naznanjam rojakom, ! a s ’mpil SALOON kjer točim dobro pivo in prodaja.., izvrstne smodke. Martin Nemanič, 22nd St. * Lincoln. CHICAGO. ILL Rojaki, o pritfiu »toihes»««- Stovensjuctoni kjer se toči veda* sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING. MINN VAVA/AV,V.V/.V.V.V,V.VAV.V.V.SV,V.WAV.VA%VAV.V.,.V,,.V.V,V.V>V.V.V.V.V.V.< Največjk in najstkrejša hranilnica na Kranjskem. i Kranjska hranilnica v Ljubljani. \ KNAFLOVE ULICE ŠT 9. J ■j- USTANOVLJENA LETA 1820. V sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sanja. ■£ ■ i* £ Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron- £ £ Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron. i ^ Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 5 82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: "■ 5j p. - - ' ?! Zemljeknjiino zavarovane / < [; • terjatve ......37,814,374 K > ? blizo sedem milijonov kron. * ^ \%%V,WVAW.\V.V,V.V.,.V.\,.VA,,V.VA\V.VriV.V<%,AV.\%VV.VVAV.\VVIV,,,V.,.V,V.V, VWVVWrtVATAWAVAVJVA^VW/AVAVAVA’/.SV.SW V^WAWMSWAWAWWM Odprto zvečer do 9. ure. ; Zborni Nizke cene izvrstno biago (Resnična povest. Priredil Rev. J. L. Z.—) Pred kakima dvema letoma, ko so ravno moji zborni pevčki stali v zakristiji čakajoč, da se začne služba božja, sem več nedeljskih večerov zaporedoma videl nekega malega dečka pri dvanajstih letih zreti skozi odprte duri in zamišljeno ter resno motriti vrsto rudečih talarjev in belih koreteljev, ki je bila pripravljena, da odkoraka v sve tišče pred oltar. “Kdo pa je oni-le deček?” poprašam tretjo nedeljo. “Father, protestant je. Piše se Charlie A.” Ozrl sem se okrog, ali Charlie je bil izginil. Prihodnjo nedeljo zvečer pa je bil zopet tam, in ko grem proti njemu, pogumno obstane na svojem mestu. Veliki, modri očesci se mu razširita, ko ga prijazno nagovorim: “Veseli me, da te vidim, Charlie. Kaj ne, rad opazuješ moje pevčke?” “Da, gospod.” In neka neizgovorjena želja se mu zasveti na obrazu. Bil je nadarjen, korajžen fantiček, in ugajal mi je njegov pogled. Čez malo časa, med katerim mi nepremično zre v obraz, pa pravi: “Ali bi jaz mogel biti pevec?” “Toda ti ne veruješ v katoliško cerkev, Charlie.” “Ali pa bi me ne hoteli poskusiti, father?” Te besede in pa dečkov resni obraz so napravili globok utis name. Obrnem se, da vidim, ako je v omari kak talar in koretelj odveč; ali vsled te moje kretnje je deček mislil, da ne bo nič, in počasi ter žalostno se začne obračati, da gre, ko ga pokličem nazaj. “Da, dete moje, bom te poskusil; obleci tole” — in mu pomagam napraviti se. Noben kralj, oblečen v hermelin, bi ne mogel izgledati svečaneje, da, ča-stitljiveje, kot ta fantič, ko je, popolnoma opravljen v talar in koretelj ter s pesmarico v roki, stal poleg svojega tovariša sredi med vrstami. “Sedaj pa stori vse tako, kakor drugi dečki,” mu pošepetam, ko se izpre-vod začne pomikati v svetišče. Opazoval sem ga iz vrst. Zadržal se je lepo in bil pazljiv, da je v svoji vzgledni pobožnosti prekašal celo svoje katoliške tovariše, in slušal je brezsapno na vsako besedo, ki je prišla z ustnic duhovnika, kateri je oni večr pridigoval. — Ob nedeljah zvečer imamo govor poučnega zadržaja, za njim pa blagoslov z Najsvetejšim. — Charlie-jeva pazljivost je bila neutrudna. Prišel je vsako nedeljo zvečer, in dečki poslej niso niti enkrat več namignili o njegovem protestantstvu, vsaj ne, da bi bil jaz slišal. Nekega večera pa se obotavlja v zakristiji še, ko so dečki rekli že “lahko noč.” “Kaj pa je, Charlie,” ga vprašam, “naveličan biti zborni pevec?” Kako me je pogledali “O, father, gotovo ne. Pa, father, ali bi smel jaz postati katoličan?” Položil sem roko okrog njega — nisem si mogel kaj, da bi mu je ne, tako resno me je gledal. “Gotovo, moj sin. A treba bo povprašati še prej tvoje stariše in dobiti njihovo dovoljenje.” "Ali, father, pripeljal sem jih vsako nedeljo v cerkev, da me vidijo v moji pevski obleki, in mati pravi, da bi bila vesela, če bi bil jaz dober dovolj, da postanem katoličan.” Povprašam ga po njegovem naslovu in kmalu nato grem obiskat njegove stariše. Ondi zvem, da so nekrščeni protestantje, in da seveda niti eden njihovih šesterih otrok ni bil krščen. Govoreč o Charlie-ju uvidim, da sta oba stariša ne le voljna, da Charlie-ja poučim in krstim, ampak da tudi želita sama postati katoličana in ž njima vsa ostala družina. Konec je lahko hitro povedati. Podučil sem malega apostola in njegovega očeta in mater ter krstil nje in vse brate in sestre, osem po številu. Kmalu je bil Charlie birman in pri prvem sv. obhajilu, potem je pa navduševal in podpiral ostale. Zdaj so vsi goreči izpreobrnjenci. Malega kornega pevčka je pa še zdaj lahko videti vsako nedeljo v svetišču, veselečega se svojega novonajdenega zaklada sv. vere in povzdigujočega svoje nedolžno srce v molitvi. Kdo ve, ako ne bo še nekega dne stal na oltarnih stopnicah in lomil presveti kruh stradajočim dušam, ki hrepene baš po takošnjem apostolu. Prijatelj, daj to resnično zgodbo dalje. Znabiti se še kje nahajata kak oče ali mati, ki tudi rabita “malo dete, da ju vodi.” JOLIET, ILL Chicago and Jackson Streets Naj večja jesenska razprodaja kar jih je se bilo v našej okolici. Ker smo se namenili razpredati vso našo moško in deško obleko, da pripravino prostor za blago drugih vrst, za to imate priložnost sedaj, da si izberete fino zimsko obleko in vrbne suknje, katere se bodejo prodajale po tako nizki ceni, kot jih še ni bilo dobiti ne pri tem podpirali domače podjetje, ter se ne priklanjali tujcem. | J. J. KUKAR, | 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. ? ZASTOPNIK ivseh parobrodnih družb * Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem £ dnevnem kurzu. | Priporočam se rojakom. Moške obleke. Deške kratke hlače, vredne 39c, so sedaj po ...................... Deške vrhne suknje. Deške vrhne suknje, vredne $2.50, so sedaj, dokler zaloga ne poide, po. Vrhne suknje za šolske dečke, raznih barv, vredne $7.00, so sedaj po... Klobuki in razno. Moške obleke, vredne $6.00, so sedaj po ...................... Moške obleke, vredne $10 in $12, so sedaj po ...................... Moške obleke, vredne $16.50, so sedaj po ...................... Moške obleke, vredne $18.00, so sedaj po ...................... Moške obleke, vredne $20.00, so sedaj po ...................... Moške obleke, vredne 25.00, so sedaj po ...................... Vsi naši “Tiger” $3.00 klobuki, so sedaj po ......................... Naši $2.50 “Champion” klobuki, so sedaj po ......................... Moški ovratniki, vredni 50c, so sedaj po ......................... Ovratniki vredni 25c, so pri tej razprodaji po ....................... Spodnje volnene obleke, vredne $1.50, sedaj po ............................ Moške srajce, vredne 50c, so sedaj po ......................... Rokavice za delo, vredne 50c, pri tej razprodaji po ................ Moške kape za delo, vredne 50c, so sedaj po .......................... Moške žepne rutice, navadno 5c, sedaj po ............................. Vsi moški praznični čevlji vredni $4, pri tej razprodaji po ................ Moški čevlji za delo, navadna cena $1.75, po tej razprodaji po........... Ženski fini praznični čevlji, delani iz razne vrste usnja, garantirani, vredni $3.00 in $3.50, so sedaj po........... Ženski čevlji, vredni $2.00 in $1.75, so sedaj po .......................... FINO PIVO V STEKLENICAH Vrhne suknje. Vrhne suknje, navadna cena $10 in $12, so sedaj po ......................... Vrhne suknje, navadna cena $15, so sedaj po ......................... Vrhne suknje, navadna cena $18, so sedaj po ......................... Vrhne suknje, navadna cena $20, so sedaj po ......................... Vrhne suknje, navadna cena $25, so sedaj po ......................... Deške obleke. Deške obleke, vredne $8.00, so sedaj po ......................... Deške obleke, vredne $10 in $12, so sedaj po ......................... Deške obleke, $16 in $16.50 so sedaj po ....................... Deške obleke, vredne $20, so sedaj po ......................... Deške kratke volnene hlače, vredne 7Sc in $1.25, sedaj po............... BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. «A wmflwmwwwwwvwi w.v.w.vav.vvw.wav.v POZOR POZOR Bliža se sezona balov in domočih veselic Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenk Bottling Co 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Gbnedeljth N. W.344 CHUUK’S CORNER Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i.snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla; Chicago and Jackson Sts Brezplačno! Zas Pridite in dobili boste tiket za srečka nje peči tekozvane na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, »ko oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil. pondeljek 16. novembra 1908 popoldne in zvečer. Peč je v našem oknu. Odda se zastonj. Ognjišče jamčimo za 5 let, 20TH CENTURY L AUREL PEČ žge mehak premog ali drohnosti brez dima ali saj. Dobro greje in prihranjuje Prvi, najstarejši in najzanesliivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje. Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo "ZDRAVJE”, katero dobi jmil ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih WpNSw znamk za poštnino. ' Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov: Collins IM .Y. Medical Institute (Ino.) 140 West 341h St.s NEW YORK. M. E. SAHLER & CO Exclusive Agents. 209 Jefferson Street, Juliet, 111, Fr. Bambich Pozor, Rojaki! Težavna uganka. Mož, ki ni hodil nikoli v šolo, žene četo kupljenih ovac domov. Sreča ga deček, idoč v šolo in ga vpraša: “Oče koliko ovac pa imate?” Mož mu odgovori: “Fant, če vganeš, pa ti dam vseh 39.” Urno se odreže dečko: “Ravno 39 jih imate”. “Zabožjovoljo, kako pa ti to veš?” vzklikne mož in urno požene ovce naprej. Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St., loliet. UL Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. priporoča rojak on svojo priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. Jakob VVahčič, Box 69 Cleveland. Ohio. Rninlfl' Naročajte se na Amer. *Slovenca. Stane le $1 na leto za Ameriko: za Evropa p:. $2. Amer. Slovenec stane $1 na leto 8»