"WE PLEDG| ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. Single Copy 3c. CLEVELAND OHIO, ČETRTEK (THURSDAY) JAN. 25, 1923. ŠT. (NO.) 21. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con giess of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c, Francoska je fiasko. ZBMETISEH T! PR invazija ruhra je znižala premogovne pošiljat ve v francijo. — najbrže se bo načrt za obrat industrij pod francoskim nadzorstvom opustilo. Pariz, 24. jan. - - Brzojavka, ki jo je prejel "Matin" 12 Mayenca, pravi, da so železničarji v Duesseldorfu po Naznanilu, da so 'bili nemški industrijalci pred vojaškim sodiščem spoznani krivim, takoj odredili generalno stav-ki se je imela pričeti opolnoči, da pa je štrajk postal efektiven nemudoma na vseh progah v Ruhru, in da iso se Vsi vlaki takoj ustavili, čim so dospeli na postaje. v Pariz, 24. jan. — (Piše Edwin L. James.) — Zelo toožno je, da bodo Francozi v Ruhru svoj sistem spremeni. Načrt za obrat rudnikov in eventualno tudi drugih ^dtfstrij nemškega industrijalnega centruma od strani francoskih inženirjev in ekspertov, se kaže manj izpe-Jjiv z vsakim dnem, in reče se lahko s spopolno gotovostmi da francoski načrt dosedaj ni prinesel pričakovanih ^zultatov. Francozom se potom okupacije ni posrečilo ddbiti toliko inemškega premoga kot so jim ga preje Nemci j^ostovoljno ipdšiljali. Nemške premogovne pošiljatve so od odredbi olkupacije le kakih 10 procentov manjše je bilo določeno, medtem ko bi številke za zadinjih de-a'ko bi se jih objavilo, gotovo pokazale, da so po-'^iatve premoga v Francijo padle veliko nižje. posledica neuspeha is tem , bo Francija naibrie po- "^il* Harding' sklice svetovno konferenco? SE SKLIČE POLETI, DA SE ZAVARUJE PRED UMEŠA-VANJEM KONGRESA. Predloga proti nagli Za vladni obrat rud- ženi|vi. »Vo, z naslednjim: Golili bodo Ruhr z vojaš' "V zaprli vse izhode in doho- nato pa rekli Nemcem: Tukaj smo in tukaj osta/ne-Vzeli bomo 1 5 procentov od rtnalne produkcije, z ostalim naPrav'te> • kar hočete, 0 bo s tem pokrila obvez-.8t| ki nam jo dolguje nemška v tia' Ako se vaim rudnike i 1 obratovati sedaj, bomo Ui ne če- Hi N, da se premislite. Mi lahko anjo, dokler je treba. ^Jflifei industrijalci obsojeni, j ^ayence, 24. jan. — Danes ^'la postavljena pred franco-n vojaško sodišče dr. Schlutius, 61* državnega finančne- ^epartmenta in dr. von Raiff-predsednik državne rudnina ac'rn'nis'racije ter obsojena en° leto zapora radi neposluš-^ 'francoskih oblasti. Kazni pa jAjili v obeh slučajih takoj od-p , j rea vojaSko sodišče je bilo ■j es tudi postavljenih šest in- . 8trijalnih voditeljev iz Ruhra, katerimi je bil tudi Fritz da uničene mesta in okraji, dokler ostanejo v razvalinah, nadaljujejo z gojitvijo! mrženje in sovraštva, in da se bo pod vplivom zlobne propagande sovraštvo proti- Nemčiji ?e povečalo v srcih onih, ki se že lijo vrniti domov k razvalinam. Tudi je prav tako razumi j ivp da odlašana rekonstrukcija opu-stošenih pokrajin in pomanjkanje potrebnega gradbenega ka-pitla teži zelo močnp na one, ki se vračajo domov. Vsled tega je nemška vladf ponovn0 >n na najbolj sloveser način izjavila, da je voljna in oripravljeina storiti vse za pre obnovo opustošenih pokrajin. V si nemški krogi in posebno nem ski delavski razred se je z vsem srfcem .zavzel za rekonstrukcijo severne Francije. Nemške delavske unije kot tudi vlada je naznanila, da je pripravljena prostovoljno sodelovati pri rekonstrukciji. Ko 'je moj dragi pokojni prijatelj dr. Walter Rathenau sklenil aktivno urgirati vse svorfje prijatelje, da stopijo v vlado ,je bila predvsem misel za rekonstrukcijo severne Francije, ki je do-vedla do tega, da je pustil življenje ter mirno razmišljajočega filozofskega in ekonomskega kritika ter se podal politiki. Nikdar ne pozabim velikih načrtov Un misli, 'ki mi jih je često razvijal ta brezprimerni mož za urdditev evropskega gospodaistva in pomirjanje sveta. Vsak poskus ža ureditev Evrope se mora započeti z rekonstrukcijo severne Francije, je moj prijatelj Rathenau često izj,avljal. Po številnih letih političnega la je večina industrijalnih voditeljev pričelo misliti kot Rathenau in šele pred kratkim je Stin-nes izjavil, da bi bila Nemčija tudi kot zmagovalka nanovo zgradila severno Francijo. Tako se jasno in odločno kažfe, da se je v nemškem narodu' polagoma zgradila psihološka pre- Washington, 23. jan, — (P. Hanna.) — Predsednik Hardifng! bQ sklical prihodnje poletje novo [ konferenco svetovnih ail, to pa pod pogojem, ako kongres r-e bo zboroval. Do tega zaključka sta prišla, kot sem zvedel, tekom svojih dolgih konferenc predsednik Harding in poslanik HarVey, ki je prišel na kratek obisk iz Londona. Harvey je prigel iz Londona, da razloži administraciji nova in razburljiva dejstva o evropskem stanju in dobi obljubo, da bo A-merika nekaj storila, predno bo prepozno. Ameriški vladi je seda(j evropski položaj ravno tako jasen kot angleški in poslanik Harvey, ki se je te dni vmil na krovu ''O-lvmpica" v London, nosi v žepu obljubo predsednika, da bo A-merika poskusila odrešiti Evropo guerilskega bojevanja na debelo, v katero se pogreza zadnji čas. Toda predsednik /je mnenja, da se ne da ničesar ukreniti, dokler kongres ne odgodi in se poslanci Lv senatorji razpršijo na svoje domove; Dal je čisto jasno razurpeti Harveyju, da nebo prevzel odgovornosti za novo svetoyno konferenco v Washing-tonu, kateri bi senat takorekoč "z galerije prisluškoval." Harding in Hughes sta menja, da je imel senat preveliko besedo, ko se je v Washingtonu segla zadnja razorožitvena konferenca, j Od. tistega časa pa se ^e nesporazum med senatom in državnim departmentom še bolj povečala in danes je prišlo tako daleč, da senat nikdar ne odobrava akcij državnega departmenta, državni department pa ne senatovih. Sodi se, da se bosta Amerika in Anglija sami posvetovali ter skušali pronajti pot za ozdravitev Evrope, predno bi se sklicalo novo svetovno konferenco. PREDLOGA BI TUDI UVELJAVILA SPLOŠNI RAZPOROČ-. NI ZAKON ZA VSE ZEDI-NJENE DRŽAVE. SOVJETSKA ARMADA NE MOBILIZUJE. WasWngtoin, 23. jan. — Današnja poročila, ki jih je prejel iržsivni department iz Rige, zaničujejo vesti o velikih pripravah sovjetske anmade rna poljski meji. Kot, se poroča, so v teku le manjša premikanja čet v svrho ojačenja oibmejne strajže. 'UPOR V JETNIŠNICI. Baltimore, 23. jan. — Danes zjutraj je v tukaj&ni jetnišnici prišlo do upora jetnikov radi hra n.e, ki jim je Ibila serviram za eaji^trek. 'Kot posledica je. bilo 14,jetnikov ranjenih, ko so stražniki pričeli streljati nanjev šti-' rj^ stražniki pa so bili pošikodo-vfeni od pohištva, katero jetniki metali vanje oib ižbruhu nemi-l-a. "i --1—H-------—j|- •misa za aktivno rekonstrukcijsko delo potom političnega vladnega dela. r Vsa nemška politika je temeljila in še tonelji na znižanju in končni odstranitvi vojijega sp-vragtva, ki se. zajeda v Evropo tekom zadnpih let kot divji plamen, ii^ ki mora prinesti nesrečo ysejn narpdom, ako se to sovraštvo (ne zmanjša, ., Washington, 24. jan. — Kan-saški senator Arthur Kapper je včeraj predložil senatni zbornici zakonsko predlogo, katere namen je preprečiti ''nagle in nepremišljene poro;ke" ter oteako-čiti debitev razipordke. Capper jeva predloga ima "biti znana kot zvezni poročni in raz-poročni zakon. Obenem je predlagala tudi dodatek 'k nistavi. glasom katerega bi konigres dobil moč sprejeti tak zaken. ■Predloga določa, da bi ise z dovoljenjem staršev dekleta smela možiti ob spolnitvi 16. leta, fantje pa Ob spolnitvi 18. Posebna toaka pa bi določala, da bi se mlajše osebe mogle poročiti le z dovoljenjem mladinskega sodišča. Poročna starost brez dovoljenja starsev je določena na 18 dekleta in 21 za fante. Predloga prepoveduje zakon oseb, ki so s'lalbega razuma, kj. trpe na padavici, umobolnosti ali kaki na-lezljivi- bole^nir T^epoveduje se tudi ženit ve med člani različnih ras. ' Da ge prepreči kršenje določb preiti zakonu nesiposotnih oselb, določa zakonska predloga, da se morata zaročenca' obrniti za poročno dovoljenje dva tedna preje in da se mora pri tem predložiti zapriseženo izjavo, da nobena izmed oseb ne trpi na bolezni, ki je navedena v predlogi. Vse prošnje za izdajo poročnih dovoljenj bi se javnoi razstavilo in zahtevale; bi se dve priči za vsak0 poroko. Do sedaj ima vsaka država svoje posebne zakone glede p> roke in razperoke, medtem ko bi ta 'zalkon uveljavil ista določbe za vse Zedinjene države. Ako bo ta zakon sprejet, te-i%j tudi razipordke ne bo tako lahko dobiti kot dosedaj. Poseb-n;cj v nekaterih državah so danes raziporočni zakoni jako rahii. Vzrcfk za razioordko bi glasom te r>redlo?e tvorile le nasitrpne reči : prešestovanje, fizična ali duševna krutost, nespreskrba za do enega leta ali več, neozdravljiva umobolnost in pa izvršitev kaikega zločina, ki je kamjiv z zaipcarom v državni jetnišnici. Predloga zelo na široko obravnava z varnostnimi odredbami prpti dobavi raaporoke v slučaju, kjer se >clba zakonislka dogovorita, da se hočeta ločiti, ali se hoče eden izmed zslkonsikih ločiti na poldlagi lažnji-viih trditev, in sicer s tem, da bi se morala vsaka vaziporočna tožba obširnci razglasiti y . javnosti, predno bi prišlo do zaslišanja pred sodni j o. Sprejem zveznega zakona glede porok in razporolk bi bil gotovo ja|k0 praktičen, kajiti ikot je položaj sedaj, povzročajo tozadevni zakoni veliiko sitnosti posebno oselbam, 'ki potujejo iz države v državo. nikov. S.ENATOR WALSH IZ MASS. PRAVI, DA JE TO EDINO ZDRAVILO ZA KURIVNO INDUSTRIJO. Washington, 24. jan — Posta s za sprejem zakonov, ki bi za vladno obratovanje rudnikov, ■ se bodo napravili še v tekočem zasedanju kongresa. Pripravlja se resolucija, glasom katere bi se kopanje premoga proglasilo aa javno funtocij:o in ki bi dala vladi moč obratovati rudnike v dobrobit konzumentov, to je onih, ki premog raibijici. Stališče onih, ki se zavzemajo za to akcijo, je razjasnil danes d&mdkratski senator David Wal'sh iz MasBadhtusetts, ki je prepričan, da je vladno obratovanje edino zdravila za bo' . kurivne industrije. "Za pomanjkanje trdega pr mega niso odgovorni prodaja na drobno in tudi ne železniške drulžlbe," pravi Wallsh. '"Korenika teškoče je v rudnikih ter z upr*. vo, pod katero se nahaja premogovna industrija. Ta teškoča ni samo začasna ter n[ posledica e-nega štrajka ali enega samega orofiitarskega iposkusa lastnikov. Ttndu'strija postaja let0 za letom v čimdaije večjem ofesegu manj zmožna služiti potrebam javnosti. Premogovna industrija se je s stališča javnosti izkazala nezmožno, skoravno je s stališča lastnikov morda velik uspeh. Jav nost v tem malo zanima, da li krivda za to leži na rudarjih ali podjetnikih." PODPISALI novi mezdni sporazum je ravno tak, kot je sedanji, ki premine s 1. aprilom. New York, 24. jan. — Mehko-premogovtti podjetniki in uradniki od "United Mine Workers of America" so dances podpisali mezdni sporazum za dobo enega leta, ki je veljaven za tri države •obsegajoče premogovno okrožje, namreč v Ohio, Indiani in Ulinoisu; V resoluciji, ki jo je sprejela konferenca po podpisu mezdine pogodbe, se iziraža prepričanje, da se bo z letos ustvarjenim pogajevalnim ustrojem odstranilo vsakoletni sltrah. da pride do štrajka. V tej resoluciji se določa, da se imajo podjetniki in unijski predstavniki prihodnje leto in sicer 8. januarja, zopet sniti ter se pogajati za sprejem pogodbe, ko bo preminula pogodba, ki je bila danes podpisana. konferenca je nastavila ' -jajevalni odsek, sestoje 'OVt zastopnikov obe' Sv > smatra Ikot najbo lj5t proti sporom v bo I doči mano, lani spo- mlad« niiti z rudarj anco niso hote i bi se pogaja 'jjik pogajev=»' Nevarnost priseljeniške službe ob me-hikanski meji. i . pt ajnik ir Work. Slov. Del. Dom priredi kampanjo. Na sinooji seji direktorija SI. Del. Doma v Collinwoodu so bili izvoljeni za tekoče leto sledeči uradniki: Predsednik Jerry Hafner, nodioredsedniik Daniel Sta-, kič, finančni tajnik Leo Bostjan-čič, koresponidenčni tajnik J. F. Dunn, blagajnik Jos. Vičič, predsednik nadzornega odbora John Zalar, Chals. Lampe in John Ro sinovič, nadzornika. V stavbins-ki odbor so izvoljeni: Daniel Sta-kiič, John Zupane, Al. Koren, branik Keršič, John Mandel in Ohrals. Lampe. Direktorij je sin-oči razpravljal o skleroih konvencije ter bo v tem oziru šel takoj na delo. Rklenilo se je prirediti veliko, kampanjo za podpis novih delnic, dan in druge podrobnosti pa se bo razrnotrivslo na prihodni'i izredni seji direkboirija. Določilo pa se je, da se mora zbrati $15.000, predno se ibo pričelo z zidavo S. D. Doma. Apeliralo se bo na društva, kakor na posameznike, da podpišejo do določene svote ali še več Direkalt. pa že sedaj apelira na društva, da na-lože članstvu 10c izrednega ases-menlta za nakup delnic. Na ta način se potom malih prispevkov zbere jako lepe svote. Direktorij kliče: Visi na delo! — Poročno dovoljenje sta dobila Tonv Jerman, 27, 6912 Beck Ave.' in Marv Lo-{?ar, 23, 1081 E. 66. St.' Mlademu -paru želimo vse najboljše! i:i upno li riti, . li z m nega ■■■'! !.:. Micha >-=r, William Gr an, vrhe-v blagajnik "United Mine ers of Amei a." John L. Lewis, ivrhovni pred sednik rudarske unije, je noco zaupno napovedoval, da bo da nes podpisani mezdni kontrak služil kot temelj za Imezdne po tjodbe v vseh ostalih rudarskil okrožjih v Ameriki. "Mi imamo zagotovila," se j izjavil Lewis nocoj, "da se bf kontrakte sklenilo v vseh mehko premogovnih okrožjjih, kS niso bi li zastopani na tej 'konferenci, ^ teku deset dni ali par tednov." Novi sporazum je glasom iz jav obeh strani faktično isti ko je sedanji, ki preneha biti veljc ven 1. aprila. Odredilo se je te koj po podpisu sporazuma, da s besedilo istega i odpošlje pred sedniku Hardingu, justičnem tajniku Daughertyjy ter John H Hammondu, predsedniku zvezn premogovne komisije. Sporazum za pogodbo je b na isejti odseka že včeraj dosežer medtem ko ga je danes celota konferenca §e formalno odobr: la. Sporazum pokriva rudnike, k producir&jo 36 procentov oc' vsega mehkega premoga, kar s' ga producira v Zedinjenih drža vah. Konferenca, ki se je tafer uspešno zakljdčlila, se 'je pričelr preteklo sredo. Glasom Ipogodbe bodo rudarji, ki so plačani oc1 dneva še nadalje dobivali $7.50 8-urno delo, kontraktni za ru- darji Pa $1-08 od tone. 20 MRTVIH V SESULU BERLINSKE TISKARNE. Berlin, 24. jan. — Danes se je sesulo novo nadstropje ki seje' prizidavalo 'poslopju berlinskega dnevnika '"Tagiblaltt", pri čemur je bilo ubitih 20 oseb. Uredniški kot tudi tiskarski prostori lista. so popolnoma uničeni. Vladna komisija zadovoljna. Washington, 24. jjain. — Člani zvezne premogovne komisije s0 bili danes zelo zadovoljni, ki so zvedeli "o sporazumu med rudarji in podjetniki v treh državah. Opozarja se, da je komisija uradno svetovala zastopnikom premogovne industrije podaljšanje obstoječe tmezdne pogodbe. " --o- — Thomas Malone, 42, iz Carnegie Ave. je bil zadet od nekega avtomobila blizu doma. Zlomljena so mu tri rebra. New York (Jugoslovanski Qd-ielek F. L. I. S.) Federalni za-> n o prothibiciji je neizmerno ; <- koM" nalogo priseljeniških u-■ Luv'yv od Mehikanski meji, .'tihotapljanje ailkoholičnih pijač iz Mehike stalno narašča, do-'der je sedaj zavzelo prav re-'•en Obseg. To tihotapstvo je dvoj re vrste: ono drclhne,, vrste pri iudeh, ki uvažajo steklenice,v 'epih — ta vrsta tihotapstva se lavadno ne tiče priseljeniških o-daisti — in ono na debelo. Za •tihotapljanja na debelo rabijo e prevozna sredstva raznih vrst — ©plavi, čolni, vozovi, avtom/o*-nli in nošači; ti .zadnji navadno losijo pijačo v žakljih, dva ali ri tucate steklenic za vsak ža-'-elj To vtihotapljanje se seveda •rši navadno po noči, in se me-a prestopi tam, kjer tihotapci nislijo, da ne bodo srečali vlad-lih organov. Tihotapci so skoraj redno Mehikanci, tako. dp star ostane ravno tako vprašanje pri eljeniških oblasti, kakor vpraša-ije prohibicije. Ker so tihotapci Tczemci in prihajajo skrivno v zemljo brez dovoljenja priseljeniških oblasti, oni kršijo ob e-nem priseljeniške postave. Pri-, 'eljeniški uradniki imajo radi te-^a sedaj mmogo bolj nevaren po--el v svojem prizadevanju, da oreprečijo ^kriivno in prcitiposlta-'Tio prihajanje inotzemcev. V nasprotju s tihotapcem Kitajcev a-'i narkotičnih drog je tihotapep alkohola navadno sam direktno mteresiran v svcij kontrabant jn le vložil vanj svoj lastni denar, ki dostikrat znaša na tisoče do-1arjev. Radi tega on se ne da zle-oa aretirati, ne da bi se Obupno uprl, da prepreči zaplembo svojega blaga. On strelja, strelja prvi ih strelja z namenom, da ubije čim ga zasačijo. Skoraj ne mine teden brez bitke med tihotopci alkohola in priseljeniškimi uradniki na mehikanski meji. Dosedaj je bilo 6 ubitih jn 3 ranjeni. Radi nevarnosti, ki obstoji v srečanju pijačniih tihotapcev, morajo priseljeniški uradniki patruii-rati vsaj po dva. Z oziram na malo število priseljeniških uradnikov ob meji j« razmerje nabitih iin ranjenih liko večje kot normalno razmerv je padlih v vojmi STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST' i—*' JANUARY 25th, 1923. ■'--11'/«-1 4t& ISSUED SEVRBY DAT EXCEPT SUNDAYS and holiday8 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠJ NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned amd PaDlisttwi by: fHS AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. WvMmam Place of the Corporation 6418 ST. CLAIR AVB. , SUBSCRIPTION RATES: Carrinr .......................I Tear S5.50. 8. mo. SJ.OO. S mo. 82.0« Cleveland. Colliawood. Newbureh by wail.......1 year $6.00. 6 mo. S3.50 X mo. $2.00, iUaitod States ......................1 Tear S 1.50. P mo. 2.75. S 52.01! *ad Cauda ...........................J *** POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY »c. Lastnic in Izdala r» Amsruko-Jugoslovacsk* Tiskovna Družba. 6418 S,T. CLAIR AVE. Nekateri dobro stran svoje narave zanemarjajo oziroma (ločitev klerikalnih staro- in no-njih življenske okolščine so bile take, da se ni mogla raz- vostr,ujarjev- Vodstvo ... -i, , ... .... . T stranke je nedavno sklicalo svoje viti, medtem ko se v drugih razvije izredno nsoko. In s i zaupniiCe 2 Gorenjske da se Po-takega stališča gledamo tudi na božanstvo Kristusa. j svetujejo o kandidatih zl volitve Sicer pa ima upor dr, Granta proti ortodoksnim dog- j v narodno skupščino. Načelstvo mam večji in širši pomen. Sporne točke same na sebi so je predlagalo, naj se določi dr. malenkostne v primeri s principom, ki stoji za njimi. Gre se za vprašanje, ali naj cerkve še v bodočen ostanejo fantastičen nestvor kot so danes, cbravnajoče le z abstraktnimi pojmi, ali naj stopijo v življenje in svoje delo urede v soglasju z njegovimi zahtevami. Dr. Grant je o tem dal prav primeren namig, ko je retorično vprašal v svoji pridigi: "Ali želite, da cerkev sprejema povelja temnih finančnih interesov?" Odgovor na to vprašanje nam daje Princeton 551 z« raebiMo ogiaaoy »d odgovora a« artdplitvo a« onrivaižtvo kijuč, ki nam v trenetku razvozlja smisel in pomen spo-CLKVKLAND OHIO, ČETRTE K (THURSDAY) JAN. 25,1923. - ra. Cerkve, kot so danes konstituirane, niso prav nič —-—J"Randolph 5811! druzega kot varhinje plesnjih dogem, ki naj bi služile _---—-i kot nekako strašilo za ljudske mase, in pa služkinje po- ALI N 4PREDUJEM0? 1svetn*h Oblasti, ki so v današnji dobi slučajno tudi brani- "__i teliice kapitalističnega sistema. v I Ce bi dr. Grant živel pred par sto leti, bi njegova iz- i kaf df, ie.,n"3tala ak,ut™ k,riza V new Vorku sta prišla v navskrižje episkopalni zup- [vaja,nia bila lahko epohalnega značaja kot so bila Luthe- 1 v klerlkalnl strankl- l udl v Janka Brejca za kandidata Gorenjske. To kandidaturo je v daljšem govoru podprl strankin tajnik dr. Kulovec in pozival zaupnike k striktni strankarski idisci-plini. Toda niti priporočilo strankinega vodstva, niti govor strankinega tajnika Kulovca ni pomagal zaupniki iso skoraj soglasno odklonili dr. Brejčevo kandidaturo in izjavili, da si izbero kandidata po svojem svobodnem prevdarku. češ da si |od nikogar ne dado usiljevati moža, kakor je dr. Brejc, za svojega zastopnika v parlamentu. — Ta dogodek nik dr. Percy S. Grant in njegov cerkveni predstojnik, škof Williarn T. Mannink. Oba torej pripadata eni izmed številnih, protestantskih sekt, toda to s sporom v jedra pravzaprav nima nič opraviti. Prav tako lahko bi se bil primeril v kaki drugi protestantski sekti ali pa v katoliški. Principi okrog katerih se spor suče, so slučajno tudi lastni katoliški cerkvi. Pravzaprav pa se gre za spor v cerkveni organizaciji, ki je v principu krščanska, to se reva, Radcliffova ali Husova. Cerkveni gotspodje bi ga najbrže v večjo čast in slavo božjo dali peči na grmado klerikalni stranki se kažejo isti pojavi," ki jih je opažati v vseh ostalih strankah: razkol in razdor ter tako dokazali, da nima prav. Danes pa se dir. Grantu jna vseh koncih in krajih. Kakor pravi, ki priznava Krista kot svojega ustanovitelja.an je; - tega ni bati. To je dokaz, da svet navzlic vsej svoji po-časnoisti 'vendar napreduje, in pa garancija obenem, da se kolo napredka tudi danes še ni ustavilo, temveč da se bo vrtilo naprej brez ozira na obupne proteste onih, katerih oči gledajo le nazaj. so živeli 15IU' torej lahko govoriti o tem. sporu kot o nesoglasju v dogmah krščanstva. Mi ne bomo razpravljali tega spora s »tališča teologa ali bogosloven, temveč kot gleda nanje tr - ct; 0-vek, ki išče resnice. Dr. Grant zadaje ortor n mi krščanstvu predvsem tri močne udarce. Cn prt v sv< pisemske čudeže razlaga z znanstvenega stali ne je v božanstvo Krista in tudi ne v brezmade^ sr Marije. Zadnji točki utemeljuje is citati trdi, da so plod cerkvenih voditeljev, k' Kristusu, medtem ko prvotni učenci stili mičesar, na podlagi česar bi bili t; Da H ima dr. Grant s teološkega ne vemo in nas tudi prav nič ne briga g o ve rrinenje. Mi gledamo na spor le normalne razvitim razumom la • priznati, da je ir. Grant prav go o dezev v r iripFmmfn v dv5j -eirt ben pameten Člo. vk ne bo več belil glav ne o brezmadežnem spočetju Marije, ki da doktor;na, in ki je predvsem zoperr današnjo dobo. Isto velja za božanstvo Kri Kriza v slovenski klerikalni stranki. ! se je zdelo, da je njena enotnost zajamčena za dolgo vrsto let. Toda takoj po prevratu je nastopila med klerikalci nova stru-ja, ki j0 je poklicali v življenje dr. Gosar s svojimi boljševiškimi V vsem našem življenju čuti- j idejami. Sprva je klerikalno . posledice vojne. Najobčut- ' vodstvo skrbnp negovalo to no- il me |.l J-jrfi. ,i ne, veka 1! razJ l( ramo | neP ?de ču jpoli Gijli nra\ menda nb- I ko tudi j jše so posledice vojne v gospo-,at- ;em življenju a tuch v pol'.-ičneni življenju se kažejo vsak dan vidnejše. V vseh strankah se pojavlja razkroj. V vsaki politični organizaciji, in naj je bila do preje na znotraj še tako enotno ■n konsoiidirana, se kažejo klice oja in razkola. Pojavljajo se "slano nove stranke, nove ■ e organizacije, tako pri s, ^.akor pri iHrvatih in Srbih. vo cvetko. Ko pa se je zavedlo nevarnosti, ki grozi klerikalni stranki od te strani, se je odločilo za energične odredbe. Strankino vodstvo je sicer zadušilo bo^jše-viško glasilo "Novi Cas,' 'ni- pa moglo ukrotiti Gosarjeve struje, ki se je med tem že globoko ujed-la v telo klerikalne stranke. V zadnjem času se je ta -nova strti-ja že tako okrepila, da ji očivid-■no pripada že odločilna beseda vse druge stranke, tako bo tudi klerikalna morala preboleti to kri zo. Stranka, ki je preje samozavestno napovedovala razpad in konec drugim strankam bo seda j morala sama napeti vse sile, ako se bo hotela uspešno obvarovati grozečega razpada in pogina. Ali ji ne bo nedostajalo sil za borbo na dve fronti—proti dr. Gosar-ju in dr. Susteršiču? -o--\ Začasno pripuščeni priseljenci ostanejo trajno v Združenih državah. najmočnejša stranka med Srbij v klerikalnih vrstah. Konservativ- je biia radikalna stranka. Njeni Še pOVfc-C n mla-! voditelji so sodili, da jo ibodo 1 nesmiselna fca i lahko obvarovali vseh notranjih 'istu Ni (JvO- kriz, a so se tudi motili. Tudi nje m da je 'S Kristus eden največjih duhov, kar jih rekor- j « Klotil ^dl razkroja in kakor j-.tei, ua j*.- - 0 v . , .. , . vse druge politične stianke se tu- dira človeška zgodovina, ker drugače bi ne bil mogel izva- i dj ona mora borh; s težko notra. jati tako velikanskega vpliva na človeštvo za toliko ^ njo krizo, ki jQ povzroča Protič časa. Teologi pravijo, da je bil včlovečeni Bog in vam pri-j 3 svojimi pristaši. Pri nas na Slone so na dan nepojmljivo doktorino o sveti trojici za raz- venskem je bila najmočnejša in 3ago. Naravno 'je seveda, da taka "razlaga" zopet pride: v konflikt z razumom. Mi'verujemo v božanstvo Kristusa, ampak na drugačen načini m kot se nam zdi, veruje v tako bežalnstvo tudi dr. Grant. Vse, kar je lepega, vzvišenega in 00 izpolnitvi stremečega, prihaja od neke višje kile, kateri pravimo Bog. S tem 'stremljenjem po plemenitem in lepem smo obdarjeni vsi v večji ali manjši meri. na znotraj najbolj konsoiidirana klerikalna stranka. Prvi razkol v njenih vrstal se je pojavil že leta 1917., ko je prišlo do borbe med Susteršičevo in Krefk--Ko-roščeva stri^jo. K0 je ob prevratu triumfirala Koroščeva struja in potolkla Susteršičevo skupino. no krilo sedaj še sicer molči in škripaje z zobmi prenaša jarem katoliških boljševikov. Toda razmere postajajo vedno bo'lj neznosne in čisto gotovo je, da pride jpreje ali sleje do razcepa v doslej na zunaj še enotni stranki. Med tem se je vrnil iz prognan-stva dr. Susteršič, kateremu sta doslej zabranjevala povratek v domovino dr. Korošec in dr. Brejc. Dr. Susteršič namerava znova poseči v politično življenje. 2e pri teh volitvah v narodno skupščino nastopi S sVojo kandidatsko listo. Vsa znamenja kažejo, da bo ta Susteršič e v nastop dal signal za razhod in New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Predsednik Združenih Držav je'podpisal skupno resolucijo Kongresa, s katero se vzakonjiije stanje onih priseljencev, ki so prišli v Ameriko pred dnem 4. marci 1922. in kj jim je bil dovoljen začasen vhod pod jamdevin'0., ker s o prišli čez kvoto svoje rojstne dežele, Secre'ary of Labcr je se:1, a j po-tblaščen, da dovoli tem osebam, oa ostanejo za vedno v Združenih Državah brez ozira ni določbe triodstotnega priseljeniškega zakona, ako drugače odgovarjajo predpisom priseljeniških zakonov in niso podvrženi n -por taci j i radi drugih vzrokov. V vseh teh slučajih Be ima jamčevir.a (bond) povrniti onim osebam, ki so jo položili. Ta sklep Kongresa je poseibne važnosti za one, ki so bili pripuščeni v zemljo, potem ko je bila kvota njihove rojstne dežele izčrpana. Tekem fiskalnega leta, hi "v: fo Vključil k;ncem junija 1922, je bil dovoljen vhod nič manj kot 2,508 priseljencem pre k0 kvote; izmed teh je bilo 218 oselb, kj s® se redile v Jugoslaviji. tudi v tekočem fiskalnem letu je bilo ^nekolilko takih slučajev. Po strogem besedilu zakona vsi ti inczcmci bi bili morali biti deportirani. Ali v nekaterih izjemnih slučajih, kjer bi bila laka deportacija imela posebno pogubne posledice na nedolžne priseljence, se je Secretary of Labor iz človekoljubnih ozirov poslužil svoje zakonito zajamčene pravice, s tem da je tem priseljencem dovolil začalsen vstop pod jamčevino, ako so bili drugače pripustljivi v zmislu priseljeniških ^akonov. Teoretično taka resi'ev teh slučajev preko kvotp je le začasna. Po preteku določenega roka, do katerega jim je bil dovoljen začasni vstop — navadno do šestih mesecev — oziroma po zapadlosti jamčevine, ti priseljenci bi morali biti deportirani. Le Kongres more jim devo-li'i itraj.no bivanje v tej zemlji, in to potem pdselbnega zakono-dajistva. To se je zgodilo potom gori omenjene skupne resolucije Kongresa glede vseh do 7. mar ca pripuščenih priseljencev, ka teriim je bil dovoljen začase vhod v Združene Države prek kvote svoje zemlje, ako drugač odgovarjajo priseljeniškim pred pisom. , Priseljeniške oblasti so seda pooblaščene, da vrnejo jamčevine (bonde) začasno pripuščeni! priseljencev onim -osebam, ki S' dali to jamčevino. Vsak porok, ki je položil bond, dobi pismo od priseljeniških Oblas'i s priloženim formularjem, ki naj ga do-tičnik izpolni, podpiše in vrne priseljeniški oblasti ob enem f potrdilom, ki ga je dobit, ko j' položil bond. Oblasti bodo narav nost ivnnile po pošti vse zavaro vato« ;in zemljiške jamjeevfrv (isurety in real-efcia'e bonds) Liberty bonde pa vrnejo potom Federal Reserve Banke onegf di'strikta, kjer porok stanuje. A-ko kak porok ne prime takega pisma 'ekom štirih do šestih tednov, naj ise pismenim potom obr ne na ono priseljeniško postajo, kjer je položil svoj bond. Treba si pa zapomniti, da se sklep Kongresa tiče le onih oseb proti vhodu katerih je bila edina zapreka ta, da so prišli prelke kvote. Vsi "oni inozemci, kaJerto je bil dovoljen začasen Vstop ker s0 bili nepripustljiVi radi kate- rega drugega razloga razu 11 kvote ne 'spadaj:i pod ta sklep, in se ■sa njih položene jamčevine ne vrnejo vsled tega sklepa Kongresa. —--o - Iz stare dc-mosine. Anton Kristan odhaja iz Belja. Iz Beograda poročajo: Glavni ravnatelj državnega veleposestva v Belju Anton Kristan je zaprosil ministra financ, da ga navzlic obStOječi pogodbi takoj razreši dolžnosti. Gosp. Kristan je stori ta korak radi "neprestanih napadov na njegovo gospodarstvo, ki so izvirali, kakor je dognano. iz genersilne direkcije državnih posestev, ki službeno ne mor« Kristanovi upravi ničesar očitali, v kateri pa so Se nekateri go-"pod|je že dalj časa posluževali ' metod, ki so skrajno otežkočali ednošaje med gosp. Kristanom in državn0 upravo. Kakor se ču-je, je ministr financ pristal na prošnjo gosp. Kristana, ki se preseli zopet v Ljubljano. Zima in volkovi v južni Srbiji- V južni Srbiji razsajajo še vedno snežni viharji. Vrhutega j" pritisnil tudi hud mra. Vsled gladu so se volkovi pričeli približevati vasem in so v veliko nadlo' :e ne samo živini, ampak tudi judem. Med Bitoljem in Ohrid0 o pred kratkim volkovi napadli ri v gozdu se nahajajoče vojake, ih raztrgali in požrli. Skopljari' -ki ''Privredni Glasnik" poroča, -lalje, da so volkovi v torek raZ' rgali tudi dva cigana, ki sta se Tačala iz Konjariša v Aleksinac, -jer sta svirala. Zvferinski oče. Por6čajo iz Kranja: Novoletni dopoldan jje nudil Kranju izredno sliko nečloveškega nastopa očeta napram sinu. Mati]3 C.ašperlin, mesar in posestnik v ^enčurju_ postopa s svojim sta--ejšim sinom, ki je po splošne!" dofesi? izredno; priden dečko, ^ (o kruto. To je dečka napotil0' M a je šel s trebuhom za kruhom Nameraval si je poiskati kwhJ 'cot delavec. Na novega leta Pa je oče pripeljal vOz mleka ter na' letel na sina, ko je ravno odhaja v Kranj k maši. Zgrabil ga je v "Zvezdi" in privezal z verigo ^ /ozu. V tem položaju je pogna 'conja proti kolodvoru in pote^ udrihal po dečku, ne meneč Se' kam pade udarec. Gledalci so sC zgražali nad takim 'ravnanjem pozvali stražnika, ki je odpelje oba v Kranj, dal preiskati dečk* pvi zdravnik« in naznanil zadev orožništvu v nadaljnjo pos'0' panje. Ivan Zoreč: ZMOTE IN KONEC G0SP0- PAVLE. Greznico je pozabil, Pavlo je komaj pogledal. In vse sohavo rodoljub je mu je prešlo, ko ga je vladna odlikovala s pohvalnim pismom. Brigiita edina je bila in pa Metka, ki sta ostali sebi zvesti. H Metka je (bila v mislih le pri Janezu in je prosila Boga, da bi ji iga vrnil živega in zdravega. "Rešen je! Hvala Bogu, rešen je!" je zahvalno molila, ko je zvedela, da iso ga ujeli Rusi. , Brigita je z gnusom opazovala splošno razuzdanost in je struipono sikala v živalhne ženske, ko jim je izročala ivojne dopisnice trpečih mož. Strašno jim je zamerila, da so si skrunile ženskost; v jezi 'se je zadi-rda Hudi nad nedolžnimi. "Vise iso jednake, samci priložnosti jim manjka, mrham!" je rohnela. Samo na Grozmico ni bila huda. Mislila si je, da-se visa (nevarnost odvrne od Pavle, če se željni ženski posreči . mamiti nevarnega Jernejčiča. Še zabavalo jo je vztrajno prizadevanje mališpaine ddbeluške in zvitortpo opletanje malo manj ko pestovairega doktorja. Pavla skoraj videla ni '.sveta, tako je bila ultonila vašo In v svojo žalost in tdkrb za Ivana. Ali preveč je bila že^ii&a in še zmerom presamoljubna, da je Jer-najčičevo preziranje nc bi bolelo in peklo. I11 ko ji je Brigita pwedului, kak isu Greznica mece ua njim, jo je ugriznil skoraj nekc*l.jubasuimje. Ko je bil Jernejčič sipet pri Groznikovih, si je našla izgovor in je še sama stopila: tja. Vsj so ise začudili. Grcznik ise ji je klanjal in jo je zvtinčeče pozdravljal: "O (gospodična, naša gospodična, Ikslko, tkako? Dobro in zdravo, kajne? Zmerom ste lepši, zmerom bolj cvetoči! Vojna vas ne podira, vals ne, hvala Bogu!"' Greznica se je vljudno nasmehnila in je sedla blizu Jernejčiia, kakor'bi jj h.-tela zaigraditi pet do njega. S široko kretnjo si je segala v lasni zmaliček in vrdihovala n?.d križi in težavami strašne vojne. Jerenjčič jo je ske,raj moKe pozdravil, malomarno vprašal pr< "gospodu profesorju", in -talko.j natlaljc-val pogovor, ki sta ga imela z G rožnik cm. Brigita je 03tr ■ gledala in skoraj jezno, nazadnje pa se je zasmejal« tihi kvanti, ki se je sprožila nadučittfju, smejala se je tako kakor bi se hotela smejati vsem in visemu svetu. ■Njen smeh je bil po Pavli kakor mcieni udarci — Lepi gospodični je klfluval v sreu skeloč kes, da se je spozabila in prišla. Opazila je zaismeh na Grozniči-nem clbraizil, videla zma.govitcist v Jernejčičevih očeh in jezn zaničevanje v Brigitinih. Samo Groznik in nad učitelj sta bila mirna ali pa sta znala skriti svoje praive misli. Vse to je naiglo opazila, z grozo premislila in spr-znala, da ji v samoti moč ni rastla, ampak odmirala in "Ali sem neumna!" se je kregala s svoji; volj ; pa nestalna in šibka volja ji je omahovala iz skrajnosti v skrajnost. "Človek unore, kar hoče." se je mirila. "O, ne! Cl*vck hoče, kar nnora," se ji jo vrivalo. . . ^ Neh te in v zadrugi se je ozrla v Jerncjčičeve o-*" či in v njih je istalo: Počakajano! Pogled je naglo u- meknila in se je srečala z blislkajočima se Grozničini-mi črni, (ki so sitrahoma upile: Ne boš! Razgovor se med njim; ni mogel razplesti. V veliki -gostilniški isobi je glasno vrelo odrezano veselje in je Is prelšernim iamehom podile žalost in skrb. vi!no je pel0 zaljubljene pesmi, zvenčeči vinski kozarci sc pozvanjali zdravju iin življenju. Za mizami so sedele skoraj same žensike, mlade, prav mlade in že postarne. Med njimi so se izgubljali mcšlki, taki, ki jih vojna ni marala, in (taki, ki je nanje še čakala. Razmerje pa je bilo tako, da so v vsakega moškega gledale vsaj tri ženlske. Ko so vinski duhovi začeli ^blastiti, so se ženAe razrahljale. Kretnje so jim postale široke in razločne, iz oči jim je seval ogenj nepenarejene resnice. Vsa isoba je glaisno in veselo kriikinila, ko; je cd nekod prikvanltal 'švedraist gcdec. "Napasite me in napojite, da mi prsti ne otrpnejo, ko vam aalčneim kuriti pod pete," se je relžal in branil pred preglasnimi Ikliici po plesni gcdibi. Ko se je podstavil z jedjo in s pijače, je godel in godel, da se je vse (kadilo. Samo plesavcev je bilo dcisti premalo. In še ti sj segali .najrajši le po mlajših ženskah. Mlade in mlajše plesavke lSo nerele, starejše so od togote pile in se na-pile. Najigrše v gostilni ni pijanec, ampak pijana ženska, ki »ci ji odnehale vezi ženskosti. Pijane ženske so se trgale za plesavce; plesavci so se jim objestno metali iz naročje in so vriskali v prešernem zadoščenju in zaismehu. Gcidec je poredno preitrgaval ples in rabil godčev-ske demislelke. "Fanttje, le krsičansko in pravično! Po vrsti jih sukajte vse pa Bega hvalite, da tudi vam raste cona in da sjte aa- kaj in vsaj za dom, k d vals Vojna ne ma- ra i" "Moli&i "ŠveclTa!' eno oko. mu je zapreti 1 moaek, slep na "Joj!" se je delal godec in je prijel za meh. "P® vendar —. Glejte, fetole, mamo poglejte; zdaj zdaj bodo hudi, še nobeden se jih ni doteknil. Ali je to in lepo? — Na vaše zdravje, mati!" Godec je pil in že pastama ženska, ki jo je imel v mislih, je tudi izpila velik napitni kozarec in je uida* rila po mokri mizi. ''Ne maram za ples in za dedce. Med talke norici kakršne so tele tukaj, se ne mešam." "Kdo je norica?" je zavrtš^ala lepa, mlada žefl9 ob sesednji mizi. ''V cerkev pojdi! Kaj pa hodiš sen1' kaj ?" • \ 'Prašiče je dolbro prodala in plesala bi rada. K® ne veš?" je pičila majhna, suhljata, prav živa, a ^ vdč mHada ženica in je kakor ščuka švigala od mize ^ mize, cd moškega do mcl%ega in nazdravljala vsem- . "Kako Ibi plesala? Pretežka je in že v letih," hudobn0 pritegnila druga. "I; seveda: vsaki 'stari kravi vamp raste!" je l1' griznila mlada ženska. "Kaj? Kaj? Ti boš mene?" je zavpila košata & na. "Ti, podlasiica, 'suhopeta, ki te ni drugega kf^0' sam greh ?" "No, fantje, kdo izmed vas ji je že najdlje port1*' gal do pekla?" se je smejal godec. "Kdor je le hotel in je utegnil!" je vpila starS' "Saj verfio!" Zdaj se jo segrela tudi podlasica in je skočila- "Kako? Kaj si rdela? Kaj misliš? Ali bi rada'-te sunem v škrbine, kolikor jih še imaš?" M^rda bi se bila res zaprašila vanjo, če je nc bi 'irC strelci' enooki plelsavec. "Misliš, da ti bom rekla to,kar si?" jo je stara k"f jepi'cno pogledala. "Misliš? O, ne bom!" "Reci! Kar reci, vamp, pozabljeni!" "O, (ne bom ti relkla vlačuga, ne, no bom. Delal 1 počni, kar hočeš!" (Dalje prihodnjič.) ' fli> JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI. CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBJ. NE V CLEVELANDU IN DRUGOD. JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list. ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODC POVZDIGNILA na članstvu, ako bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo narn, ako hočete imeti i3to lično izdelano in po nizki ceni. DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo nfth podjetje. Pri' nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v "Enakopravnosti" "ENAKOPRAVNOST'' KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, y kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi V3.s veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist. Princeton 551. 6418 St. Clair Ave RECEPT št. 14 Kako se naredi Pridelate maslo, sladkor in sol k mleku ; ko je mlačno, pndenite stopinj ene drciže, dobro steipeno jajbe, dovolj moke tla;se napravi dovolj .gosta tolčenina ali •zmes, pokrijte in pustite da vshaja. Raz tegnite po. z maslom namazani ponvi za peči kaflc palec na debelo. Pokrijte in pustite vshajati naprej, Predno denete peči', štčfflfte 2 žlici malsla in namažite preko krvnega keksa, potresi te s sladkorjem in cimentom. Ce je zamešeno zvečer, denite polovico manj drož. KAVNAT KEKS P/4 skodelico Borden's Evaporated m Veka 1-3 skodelice masla H skodelice sladkorja 6ajne žličke soli 1 jajčo % koščku drož ' 2% skodelice moke 1 žlico cimeta Borden's Evaporated mleko je dvakrat tako bogato kot navadno mleko. Rabite polovico vode in polovico Borden's Evaporated mesto navadnega mleka. Ako zahteva kak vaš recept, ki ira imate smetano, rabite isto količino Border.'« Rvaporated mleka. _____— : STRAN 3 PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če jo poklican Pftin-Expftfler na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatiz.ma, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega limmenta ter ga vdrgnite. Pristni l'aht-Kxpellor nosi naBo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo jO ponaredba. 35c in 70c. v lekarnah ali od F. AD. RtCHTER & CO. 104-114 So-u'.ts "Ali, da, skoraj bi bila poza-ila! Včeraj je prišla k mehi Ni-a Ser.gejevna in me prosila ža nekega mladeniča. Baje je v našem zavetišču presto mesto..." "Da, toda to mesto je oibljub-•jenci že drugemu" je rekel ravnatelj. in se nakremžil. '"Sicer pa. saj poznaš moje nočejo: jaz nikdar i}e oddajam mest po protek-ciji."! ;}; : \ | . ... "Vem, ampak mi Jim, da bi pri Nini Sergeievni iahko naplavil izjemo; Ona nas ima rada kot svoje in mi ji še dosedaj nismo izkazali incibene dobrote. Fedja nikar ne mislil na to, da bi odrekel! S svojimi kapricami užališ njeuje in njo." , ' "Koga. pa.ona priporoča?" i "Polzuhina," "Paterega Polzuhina? Al; tis-' tega, ki je na Novega leta dan igral na sestanku Časkeg& ? Tistega gentlemen a ? Na noben način!". Ravnatelj je nehal je^ti. * "Na noiben način!" je ponovil. "Bog me obvaruj!" i "Pa zakaj?" ' "Poglej no, mama, že gospod ne prosi naravnost ampak po posredovanju žensk, je to vendar nedostojno! Zakaj pa sam ne pride.k meni?" Po obedu je legel ravnatelj v kal-inetu na aofo in je čx:al doš-!e časnike in pisma. "Ljubi F. P.!" miu je pisala žena mestnega glavarja. "Vi ste nekaj' govorili, da sem jaz- poznavalka ljudi in src. Sedaj lahko to preizkusite v dejanju Danes ali jutri pride k vam prosit iza tajniške službo v zavetišču neki K. N. Polzuhin, ki vem o njem da je krasen človek. Faint je zelo simpatičen. Ko se ž njim seznanite, se prepričate. .." itd. "Na noben n^lein!" je iziprego-voril ravnatelj. "Bog me obvaruj,!',' , : Po tem ni minil niti en dan, da ne bi ravnatelj dobil pisem, ki so priporočala Polzuhina. Nekega lepega jutra se je oglasil tudi Polzuhin sam, mlad debel gospod, obritega žokejlskeiga o-braza, v novi črni obleki. .. "Za službene stvari ne sprejemam tu, ampak v pisarni, je rekel ravnatelj suho, ko je slišal njegov0 prošnjo. "Oprostite, vaše blagorodje, toda najini skupni znanci so mi svetovali, naj se obrnem prav sem." "Hm!..." je zaimrmral ravnatelj in z zavistjo gledal njegove šiljaste čevlje. "Kolikor jaz vem," je rekel, "ima vaš oče premoženje in vi niste v stiski, iz kakšnega razloga pa prosite za to mesto? Saj je plača pičla!" "Saj ne zaradi plače, ampak tako. .. Vseeno je državna služba..." "Tako.... Zdi se mi, da se čez mesec dni naveličate te dolžnosti in jo pustite, medtem so pa kan-didtaje, ki jim je to mesto -karijera za vse; življenje. So reveži, ki je zanje. .." "Ne naveličam se, vaše blagorodje," je prekinil Polzuhov, 1 "častno besedo, da se potrudim!" j Ravnatelja je pogrelo. J "Poslušajte," je vprašal in se i s preziranjem nasmehnil ; "za-J kaj se pa niste takoj obrnili na« J me, ampak ste smatrali kot potrebno za uvod vzemirjati dame?" "Nisem vedel, da" vam bo to neprijetno," je odgovoril Polzuhi-nciv v zadregi. "Toda vaše blago- » i katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je j«ke iuteresantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c ^ A. P. Cehov: Dame. IDEČ, da je le mu tako, si je dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharic, ki so proučile, kako se pripravi razne slovenske jedi najboljše z ameriškimi jestvin-skimi produkti ter napravile recepte. •Tp O je šiirina ju t Hzmed receptov ki upamo, da bodo zanimali naše ameriške Slovenke ter jim bodo koristili pri njih kuhanju. Prihodnji četrtek bo prišel v temu listu zopet na-daljni recept. Izrežitc vsak reccpt, prilepite ga v knjigo in ga poskusite izvesti sami THE CORDEN COMPANY BORDEN BUILDING, NEW YORK Znane slovenske narodne jedi in kako se jih naj boli še pripravi z a-nteriškimi jestvinami. Fjodor Pjotrovič, ravnatelj ljudskih šol N—islke gubernije, ki se je štel za pravičnega in velikodušnega človeka, je nekoč prejel v svoji pisarni učitelja Vremenskega. Da, ^gosjpod Vremenski j upokojitev je neizogibna." je rekel. S takim glasom, kot ga imate Vl> ne morete nadaljevati učiteljske sllužlbe. Pa kaksc ste ga ven-dar izgubili?" Razgret sem bil in sem se ria-Pil mrzlega piva.. ." je zašepe-tal učitelj. v "Škoda! Štirinajst let služi človek, pa naenkrat taka smela. vedi, da. mora človek zara-' ^ talke oslarije polomiti karijero. pa mislite sedaj napraviti T Učitelj ni odgovoril nič. v Ali ste clženjeni?" ,ga je vprašal ravnatelj. v 'ženo imam in dva otroka, va-'Se blagorodje," je zašepetal učitelj. Nastal je molk. Ravnatelj je ^2tal iztza mize in razburjeno co-rakal iz kota v kot. "Se sanja se mi ne, kaj naj Pcžiiam z vami," je rdtel. "Po-Uc®yati me morete, do pokojnino je šfi tudi niste privlekli, . . da bl Pa vas odpustili iz službe in Potili na cedilu, bi tudi ne bilo Prav. Vi ste naš človek, slu ž "i ste Dam-štirinajst let, to se ra-Vl» da vas moramo sedaj pgdpi-rati- A kako naj vam pomore-111=9 Kaj morem storiti za vas. Nick DavMovieh 15804 WATERLOO RD, Eddy 7188. snaw:*!5S3 Razkrinkani liabsburžani ^ISTO naravno je, da ljubijo Slovenci, živeči v Ameriki, svojo domačo hrano kar je popolnoma prav in tudi lepo. Ic tudi lepo, da se ohranijto tradicije stare domovine kar se tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tu rojenih Slovencev se lahko pripisuje tem dobrim, pripi-ostim in zdravim jedem, ki imajo še vedro prvo mesto v domovini kjer so bile prvič pripravljene. ........................................'*................................................. Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri FRANK ŽIBERNA, 1055 E. 67 St. Se priporočam društvom za veselice, in drugim ob času porok, krstij in botri j. Vsa naročila naj se odda nar dni nraie. (x) ■JpODA tukaj v -lej de^eii se mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvini:katere se najlažje dobi in mnogokrat ima gospodinji; akrbi'ravno katere stvari naj rabi. rodje, če ne polagate nobene važnosti na priporočilna pisma vam lahko pokažem izpričevala..." Vzel je iz žepa papir in ga dal ravnatelju. Pod izpričevalom, na- • pisanem v pisarniškem slogu in pisavi, je bil gubernatorjev podpis. Iz vsega je ibilo videti, da je gubernatoi' podpisal, ne da bi bil prebral, samo da bi se iznefeil kakšne sitne gospe. "Proti temu ne morem nič, u-klonim sp... pa dobro..." je rekel ravnatelj ko je prečital izpričevala in vzdihnil "Vložite jutri prošnjo. . . Proti temu se ne da nič..." Ko je Polzuhin cdšel, se je polastilo ravnatelja čuvstvo gnusa. "Umazanec!" je sikal in korakal iz kota ;v kot. "Dosegel si svoje, otrok frakar, babji svetniki Lopov! zverina! Ravnatelj je glasno pljunil v vrata skozi katera je izginil (zuhin, in se je hipoma prestrašil, ko je v istem trenotjku stopila v njegov kabinet gespa žena 'upravnika državne paracc. "Samo za trenutek, samo ra trenutek..." je začela. Sedite, fcum, in me pazljivo poslušajte! Pravijo, da imate prosto mest\. Danes ali jutri pride k vam mla\| denič, neki Polzuhin..." Gospa je klepetala, gosrood .io jeigledal ki ima paSIti v nezavest, gledal j.e in se smehljal iz vljudnosti. Ko je sprejel ravnatelj drugi dan v pisarni Vremenskega, m'u idcligo ni hotel povedati resnice. IzJviija! se je, lovil in dolgo ni našel, kako bi začel in ka bi povedal. Hotel se je učitelja opravičiti, mu povedati golo resnico, toda jezik mu je zapletal kakor pijancu ušesa so mu zardela in postal je užaljen in jezen, da mora igrati tako nelepo ulego — v svoji pisarni in pred svojim podrejenim. Nenadoma je udaril po mizi, skočil in srdite zakričal: "Jaz nimam mesta za vas! Ni ga ni in ni! Pustite me pri miru! Ne mučite me! Pustite me vendar, bodite tako dobri!" In šel je iz pisarne. pozor! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drag) Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantirali da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, baae, sinke, iotle za gorko vDdo, vodne kanale, (sewer work), itd. Zmerne ceno ^ENAKOFRAVNOST" bo. v sporih med delom in kapitalom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Nas napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" } j4 i t JANUARY 25th, 1523. _ Clevelandske novice. — Pljučnica ie zahtevala v tem letu že 121 žrtev. Ravno včeraj je bil naznanjenih na urad zdravstvenega komisarja Boc'kwooda zopet Mestna hiša stoji oficijelno še vedno tam kot je, ob vznožju E. 6. St., v resnici pa se nahaja v hiši, na 1894 E. 81. St. ,ina domu Kohler-ja, katerega je potisnil rev-matizem v postelj. Carl Harris, ropar, ki sedem smrtnih slučajev. A- je teroriziral zadnji teden ko ste hudo prehlajeni je najboljše, da ostanete v postelji. kajti pljučnica se navadno razvije Iz prehlada. Poleg pljučnice je bilo jav-1 jenih včeraj tudi devet novih slučajev influence in 19 slučajev škrlatinke. — Velik požar. Zgodaj danes zjutraj je pričelo goreti velike poslopje na E. 152 St. in St. Clair Ave. v 'katerem se nahaja hotel Hermit, več stanovanj in tr- j go vin. Kakih istlo gostov hotela je moralo bežati iz postelj. Na lice mesta je prišlo več požarnih bramb, ki so se borile proti plamenom celo jutro. Ogenj, katerega je najprvo zapazil policijski kapitan Daniel Stajnton, !ko je šel proti domu mirno Five Points in oddal alarm, se je najbrže pričel v neki pekarni v istem poslopju. — Mesto toži The De Lorenzo & Bontempo Oonstru vso dkolieo ob Woodland Ave. in E. 55 St., je bil ob-1 t]oma> ko' se Vam ,nudi ta;ko jo delati na mrzlem. Vsled (pečen pri delu rojak Frank tega postaja ne bo še zgoto- Ivavčič,. stanujoč, na 6524 vljena s prvim februarjem Metta Ave., po poklicu kur-kot se je mislilo. — V nedeljo, 28. januarjh priredilo1 članice društvfi Collin wood v Kunčičevi tivet-rani zanimivo plesno veselico. Predpust je čas veselja Sn zabav, zato ne Ostajajte jač. Nahaja se v mestni bol' nišnici na W. 25. St. Upamo in želimo, dsS kaj skoro o-kreva. — V petek se vrši v Božegla-vovi dvorani generalna skušnja vseh igralcev dram. dr. Ivan Cankar, ki nastopijo v igrah "Stara sojen včeraj na dosmrten j fepa^rilikl priti vlratkol ^ ,mla,de7' in v "Befrunka'" v T vi vn. rnccick OD /. časno družbo naših Colhn woodcank. zapor v lohijski kaznilnici. Obtoženec se je izrazil, da mu je žal za vse ,kar je storil ter zaprosil, da sme še enkrat videti svojo udovelo mater. Priznal je tudi, da je bil že dvakrat zaprt vsled tatvine, nikdar pa da se mu ni dalo prilike izučiti se kake obrti. —Dram. dr. "Ivan Cankar" vprizori v (nedeljo popoldne in zvečer svojo ofbi-čajno. mesečno, predstavo, tridejanski igrokaz "Begunka" in pa šaligro v enom dejanju "Stara mesto mlade." "Begunka"" je še čisto novo delo, vršeče se po svetovni vojni 'in izredno zanimivo ter tyidi zabavmo, med- uri zvečer. Bodite vsi prav gotovo navzoči. -o-- Iz stare domovine. Himen. Pozor Westparkcani! — Enajst oseb je bilo poškodovanih tekom Včerajšnjega dne na spolzkih ulicah. Policija je imela ja'ko Iz West Parka sme. prejeli po- mnogo posla pri posipanju pepela po izredno drsečih krajih. Novi most na zapad-ni strani Public square je bil posut z peskom že na vse zgodaj zjutraj, pa napoveduje rocilo, da so tamkajšni napredni rojaki podvzeli korak za orga-riizavanje političnega kluba, da talke pridejo do večje veljave v javnem življenju, kar je gotovo Vsekakor : naidvse hvalevredna ideja. V tem vrenimski j ozlru I&mo prejeli sledeče sporo- V Begunjah se je na novega leta dan poročil gospod Frtm Legat iz. Lesec, inženjer v Vitko-vicah na Češkoslovaškem z gdč. Ido Sturm, hčerko veleposestnika in hotelirja v Begunjah. Smrtna kosa. V Mirni na Dolenjskem je u-mrla v starosti 64 ilet ga. Ivana Smalc, roj. Stergar, posestnica in trgovka. Senzacijonalen samomor. V Pragi se je ustrelil ravnatelj Eskomjstne banke Robert Blum. Samomor je vzbudil Veliko senzacijo v Pragi, zlasti, ker sta se pred enim tednom tudi usmrtila dva bančna uradnika. Blum je bil ravnatelj deviznega oddelka. prerok gorkejše vreme, kii; yjo: bo otajalo ledeno skorjo. .1 Dr. Delavec, št. 257 SNPJ., je — 75 kršilcev. Včeraj je stalo na prometnem sodišču na redni seji 21. januarja sklenile, da se pozove wegt-parSke W 75 kršilcev prometne ordi- :iake na javni shod, ki se vrši nance. 37 jih je prehitro vry zilo, 38^paje bilo obtoženih tem ko je "Stara mesto mla- drugih prestopkov de" šaloigra, ki ji je po svojem 'bogatem humorju /težko najti para. Zato bo Božegla-vova dvorana v nedeljo zo- CtiOcS°^n02JS?nTCe Bldg" Pet gotovo nabasano polna 7Q bo gotolvo Bili so namreč toliko pamet-™ Priznal- da se moramo z+dra" ni, da so. ko so videli, da jim ter povedal našim mestnim smrti in poškodbam. V mest ?&1}Je£asne pdstaje. Pofelop- avtomobila ni mOgOče (pre- svetovalcem, ^i ™ p^u e-ni tožbi L navaja, da druž-! e v S^nem ze dogotov- makniti, po&kakali z njega i mo darite » da smo =čen ba, ki je izkopavala jamo po! ]-ie?0' Postavitl Je le se in pustili, da je kara treščila i pptemtakem do ** udobni! leg postaje, ni povoijno pod-! ^fj? "aPFave- Doker J* | vanj in ga razbila. Nezgoda! H estah mescam. 1 1 1 1 bil WeSt Park se mesto sa- se je pripetila ina stop 10, i Torej vsi, ki vam je za napie-mo zase, se je v poslopju kn- J Bedford, Ohio. ! de-k naše naselbine, na shod 1 Člain pripravljalnega odbora. prla stene. — Župan Kohler hoče biti navzlic bolezni infclrmiram rilo, da delavcem ni Ibilo mraz, toda cleveland^ka o važnih mestnih Zadevah i mestna uprava tega neče1 ™er, Le^°y .B™Je> ter dajati razne odredbe.' storiti, delavci pa tudi neče- ■ ^entral Ave- Je bl1 * Nova kvota se odpre 1. julija. 1923 Dobili srno obvestilo, da daje mnogo držav preko morja sedaj potna dovoljenja onim. ki mislijo potovati v Združene države. Priporočamo vam, da si kupite predplačauie vožne listke sedaj za prihodnjo dobo. Na ta način boste gotovi, da dobite vaše družine in sorodnike sem nemudoma, kakor hitro se odpre nova kvota t i 1. julija 1923. J V POJASNILO! Mi smo pripravljeni urediti za vas vse potrebne postavne listine ki so potrebne za debavo vaših družin in sorodnikov iz Evrope tako da boste imeli vse pripravljeno, ko se otvori nova kvota. Ne odlašajte, ukrenite vse potrebno sedaj. JOHN I, MIHELICH COMPANY Tujezemska menjalnica in prodajalnica parobrodnih listkov 6024 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO. V dosmrten zapor. El-1 3710 j je on obsojen: včeraj od sodlnika Walther-j j a v dosmrten zapor, ko je: priznal umor Ralph Haw-, 'kinsa, 2769 Scovill ave. U-mor je izvršil v Hawa'iaP Gardens, na E. 40 St. in Central Ave. (pred dvema mesecema. Oba sta igrala pri okestru v Hawaiian Gardens. pri katerem je bil Hawkins vodja. V nekem prepiru vsled plače pa je u-daril Hawkins Brica.po glavi z banžo. Kasneje ga je Brice vsled tega v togo ti u-strelil. — Nesreča pri delu. V pdndeljek je bil nevarno o- Izšla je izvirna slovenska povest "IZ ZAPEŠKE GLOBELI". Spisal Zvonko NoVak CENA KNJIGI JE $1.50. •Naročati .is je na naslov: Zvonko Novak 2247 So. Central Park Avenue, ' Chicago, 111. ANCMON Jugoslovanska viaaa dovoljuje še 6,426 Jugoslovanom da pridejo v Ameriko do prvega julija. CunSrd črta je najhitrejša za vaše rojake, da dospejo v Ameriko. Izseljenci ki imajo karto za Cunard odpotujejo lahko nemudoma, ker odpluje iz pristanišča skoro vsak dan v mesecu ena ladja iz Evrope. Cunard Line jo uredila izvrstno prevozno postrežbo za izseljence iz Jugoslav vije, tako da jih vodi družbin zastopnik. Jugoslo/an in izseljenci tako ni-rfiajo nikakih neprilik. Za vse to ni treba posebej plačati. Za nadaljna pojasnila se obrnite na agenta v vašem mestu ali v bližini Cunard denarne pošiljatve se iz-plačajo v Jugoslaviji hitro, sigurne in zanesljivo. VAŽNO NAZNANILO IZ URADA DRUŠTVA CARNIOLA TENT 1288 T. M. Naznanja se vsem cenj. članom gori imenovanega društva, da se vršijo od sedaj naprej društvene seje v Rude Božeglava veliki dvorani, na 6004 St. Olair Ave. in sicer kot dosedaj vsako drugo in četrto nedeljo dopoldan. Poživlja se vse člane, da se vdele- žijo seje 28. januarja, ki se bo vršila v trori omenjeni dvorani, kjer je dovolj prostora za vse. Nadalje nazna-niajn, da bom pobiral asesment v SI. Nar. Domu in sicer vsako prvo, tretjo in zadnjo soboto v mesecu,, od pol sedme ure zvečer. Vsled tega prosi vse člane, da redno plačujejo svoj asesment Sobratski pozdrav! John Tavčar, tajnik. "WINFREY" čeljusti Glejte kako so moje cene znižane. Med 1922 je stala moja $25 čeljuist $12.50 Moja cena za 1923 samo $11.35 govori o — Dr. WSNFREY-U Ravno dva tedna nazaj je izdal Dr. Winfrey največjo zobozdravniško ponudbo_ kar jih je bilo še kdaj nudenih javnosti v Clevelandu. In danes je Dr. Winfreyevo ime povsod udomačeno in sicer zato \— jaz sem računal, da če mi bo mogoče iztrgovati za $250,000 zobozdravniskega dela v letu 1923, da bom lahko nastavil nižje cene tako, da bi si idall lahko prav vsakdo popraviti svoje zobe, toda prizadevati si moram z vsemi močmi, da to dosežem, kajti drugače znam biti prisiljen umakniti mc^je ^znižane cene, če z mojim delom ne bom pokrival produkcijskih stroškov. Požurite se torej sedaj. Pomnite tudi to, da je vse Winfreyevo zobozdravniško delo \jamčeno Posebnost za Januar Zlate čeljusti $54.50 regularna vrednost $150.00 Ta zredno nizka cena je za celo zlato čeljust ki je jamčena kot pristne Winfreyeve kakovosti in se bo perfektno ujemala. Jaz uposlujem edino izvežbane, registrirane graduante zobozdravništva. "Winfrey" Bridgework 1921 1922 1923 $ 5.00 2.50 2.35 $ 7.00 3.50 3.15 $10.00 5.00 4.35 Požurite se ako hočete dobiti zobozdravniško delo narejeno v resnici po ceni. Zgornje vrednosti so navadno od $10 do $25. Jaz uposlujem edino izvežban registrirane graduante zobozdravništva, Star zanesljiv" Dr. C. C. Winfrey, zobozdravnik Urad na Broadway E. 55 in Broadway Olympia Bldg. Uradne ure: od 10 dop. do 8. zveč. Urad na Woodland Urad na St. Clair E. 55 in Woodland Ave 6400 St. Clair Ave. Woodland Market Bldg. vogal E. 64 St. Mi imamo od-prto vsak večer do 8. ure. Ob nedeljah od 9. dop. do 1. pop. Urad na Scovill 3850 Scovill Ave. vogal E. 39 St. Uradne ure: od 10 dop. do 8. zveč. n s n a n s o IS 9 9 n 8 n s 9 a 9 IS 9 0. Vabilo! Vabilo! na Plesno veselico - katero priredi ŽENSKO DRUŠTVO "Collinwood" št 283, Maccabee uJJOBOi v Jos. Kunčičevi dvorani. Začetek ob 6. uri zvečer. Preskrbljeno bo prav dobro za vse, najsibo za stare ali mlade, kakor tudi za žejne in za lačne in seveda tudi za plesaželjne. Na programu pa je še več stvarit katerih pa ne moremo tukaj oznanjevati zatoraj pa vabimo vse Collinwoodčane in Collinwoodcanke kakor tudi Cle-velandčane in Clevelandčanke, da se pridejo sami prepričati, kaj bo. Pa ga'j poznate Collinwoodske marljive čebelice ali Makabejke, kako znajQ dobro zabavati. Zatorej, vsi na veselico dne 28. januarja v Kunčičevi dvorani. Na veselo svidenje! Vabi Odbor I 1 S a i i i i i i ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ s FARME NAPRODAJ. Jaz imam nekaj resnično dobrih farm po zelo ugodnih cenah cd 10 do 100 akrov. J. F. Porter, 319 Main St., Ashtabula, Ohio. Telefon Ashtabula 2550-R. (25) Naznanilo. Članom društva Baron Vega naznanjam, da se vrši prihodnja redna mesečna seja v nedeljo 28. januarja, 1923 točno ob 9. uri dopoldne. Prosim, da se članstvo Vdeleži pcmošitevilno, kajti za rešitj imamo več yažnih stvari. Bratski pozdrav! Ignacij Medved, tajnik IŠČEJO SE TEŽAKI za stalno delo. Dobra plača. Zgte site se pri DIALOSKY BROS. CO., i 8120 Kinsman Rd. 'i.' 1 • DVA . FANTA se sprejmeta na stanovanje s hrano ali brez. Kopališče, in elektrika, 1248 E. 59 St. ' 21 j? IŠČE SE DOBRO IZURJENA^ ŠIVILJA. Delo dobi, taktoj. 0-> glasite se na 15802 Water- loo Rd., Collinwood. m DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov. Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, pri peljani kamorkoli. Nilzke cene. Pridite ob: pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wickliffe 106-L. NAZNANILO! Naznanjam vsefm osebam, katerim je bil pofkoijni Vinko Blaško dolžan velike ali male svote denarja, da bom seldaj prodal njegovo posestvo na 643 East 160 St. Poseistvo se ceni na $12.000.-00 Torej,.(kateri izmed dolžnikov se ne strinja s tp ceno, naj se blagovoli ziglalsiti v moji pisarni, ne pozneje (kot do 15. februarja, 1923 ter mu dana priliko, da lahko plača več, talko, da ne bo potem, ko bo posestvo že prodano kričal, jaz bi bil idal več, pa rni ni nihče povedal. Da je to posestvo vredno v&č kot $12,000.00 t0 je resnica, ker pa ni kupca, da bi plačal več kot $12,000.00 torej se mora prodati za toliko kolikor (hoče ksdo plačati, da se plačajo dolgovi. JOSEPH ZAJEC, upravitelj 15605 Waterloo Rd., Via Kov ŽELODČNA GRENCICA . Je narejena in zapečatena v ZARA (Dalmacija) izza leta 1861 od ROMANO VLAHOVA Naprodaj po vseh lekarnah, sladščičar-nah in groc«rijah. Edini Zastopniki v Združenih državah. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave., New York, N. Y. OPREMLJENA SOBA kopališče in elektrika, se odda l»Aa m P'l url Wm. Sitter 5805 St. Ota* Avenue,