J^sllo delavcev [Vzgoji, izobraževanju r znanosti Slovenije, fHlInna.
V* septembra 1982 -n 14 - letnik XXXIII
po«
^otroci
:rej Pod tem geslom mednarodne ^"panizadje UNICEF bo potekal ram°šnji teden otroka. V prvem m F zdnu oktobra bo tokrat name-idmena še posebna pozornost otro-(O :*orn v mestnih naseljih.
Kljub prizadevanju družbe, da J j Vsem otrokom zagotovila hit' av razvoi— ostaja v vzgoji, rav tobraževanju in socialnih odno-p še veliko nerešenih problemov. Zveza za vzgojo in varstvo sijofro^ jUg0Siavijet gi združuje de-iMjuvnost vseh republik in pokrajin, ta,.r v svojem programu, izobliko-e s vnem za ta teden, opredelila šte-ift e na^°Se za izboljšanje druž-ramnega standarda mestnih otrok. koKljub zaostrenim gospodarskim 'immerarn in težavam, ki nas pe-
00	po, si bomo torej prizadevali, da iflPoci ne bi bili prikrajšani za
lajtpavo in srečno otroštvo. Po-czmno pozornost bomo namenili 'čjffužbenim dejavnikom v otroko-rnfm okolju, še posebno v krajevni raVškupnosti, kjer naj bi izoblikovali etnprogram za vsestranski razvoj “• tSe^ otrok. Strokovne službe in ijefstrezne organizacije se morajo mepdbližati otroku in družini in
1	tuwia pomagati z ustreznimi stro-
jnimi rešitvami. Pri delu za ni joke in z njimi moramo upošte-ilinroi otrokove interese, potrebe in a sjogljivosti. Dnevno varstvo >00 jk moramo reševati hitreje in ti <dobro organizirati ptosti čas tudi tUrn, kjer še ni dovolj prostora za <nroke. V strnjenih soseskah je ‘diko vzgojnih in kulturno-so-cklnih problemov; marsikje so še ^Urejeni družinski odnosi, širijo e socialne bolezni, mladostniško , prestopništvo in škodljive razvit^ de.
. Akcijski program tedna otroka 'K nastal po skupnem dogovoru jd organizacijami in društvi, ki <8*ni>j bi ob pomoči občinskih in jevnih organizacij pripomo-i& m, da bi bilo za otroke bolje po-e 'skrbljeno. Akcije v tednu otroka jvi /e organizirala Zveza prijateljev pfjadine Slovenije, pomagale pa -eT0/i‘ občinske zveze in društva v dw'krajevnih skupnostih, ki so že ve-'U; ‘lkokrat dokazala, da je skrb za j t otroka njihova vsakdanja dolž-i vftosr in naloga.
bf' Ob tednu otroka bi bilo prav, ‘"‘sespomnimo: otroci, ki odraš-1,1 c«yo, bodo kaj kmalu postali °drasli, zato ni vseeno, v kakšne °sebnosti se bodo razvili.
Stane Jagodič, iz kataloga Junij 82
V središču družbene pozornosti
im ^rokovni svet o uresničevanju reforme
Verjetno še nikoli v preteklo-st' ni bilo dogajanje v vzgoji in ^obraževanju pri nas tako v sre-družbene pozornosti kot jet 2a<lnje čase, zlasti še ob uvajanju nit l^nierjenega izobraževanja. jb| ako bi lahko sodili po zanima-> nju javnosti za ta vprašanja in Oprave, ki se ob tem vnemajo,
J ^ bolj pa po skrbnem spremljali £ nJu prvih reformnih korakov.
•j« ; '
. O izvajanju zakona o usmer-fnem izobraževanju, prvih iz-- mnjah in odprtih vprašanjih re-aF| Ortne bo v kratkem razpravljala
ovj mi slovenska skupščina. Repu-)V* liski komite za vzgojo in izobra-r3' ^vanje ter telesno kulturo je že al v javnost svoj cfel poročila o Uresničevanju zakona o usmer-^ lenem izobraževanju v srednjem ln visokem šolstvu. Podobno poučilo pripravlja Gospodarska bornica Slovenije o deležu of Združenega dela pri izvajanju re-
li«
me, Izobraževalna skupnost
forn
pvenije pa bo s svoje strani pl rtv1*'*3 uresničevanje novih : bižbeno-gospodarskih odno-•'■j sov.
Y tem času nastaja tudi širša t® tiskava o uresničevanju novih Programov in izkušnjah prvega eta usmerjenega izobraževanja.
O teh in drugih vprašanjih reforme bodo v prihodnjih mesecih razpravljali tudi republiški organi družbeno-političnih organizacij.
Širša razprava o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je bila 15. 9. 1982 na strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje, pomeni pravzaprav začetek široke javne razprave o tem, kako se v usmerjenem izobraževanju uresničujejo družbeni načrti in pričakovanja.
Uspeh prvega letnika srednjega izobraževanja:
87 odstotkov
Po podatkih, ki jih je zbral Zavod SRS za šolstvo po opravljenih popravnih izpitih na koncu avgusta, je učni uspeh prvega letnika dosegel, če ne celo presegel splošna pričakovanja. Novi programi so namreč zahtevnejši od prejšnjih — vsaj za tiste učence, ki bi v starem sistemu nadaljevali izobraževanje v poklicnih šolah. Kljub novim programom in začetnim reformnim težavam znaša učni uspeh 87 odstotkov, torej približno toliko kot lani. V petih usmeritvah je bilo v prvem
letniku uspešnih več kot 90 odstotkov učencev (naravoslov-no-matematična, družboslovno-jezikovna, pedagoška, zdravstvena, agroživilstvo). Najbolje se je odrezala naravoslovno-ma-tematična usmeritev, v kateri je bilo 98 odstotkov pozitivnih.
Ti odstotki govorijo o resnem delu učencev in učiteljev, o dokaj pravočasni pripravi učbenikov in učiteljev. V programih, kjer so morali sprejemati vse učence od kraja, da bi dosegli potreben vpis, je v teh ocenah bržkone tudi nekaj popustljivosti. Po svoje tudi to dokazuje, da so učitelji teh šol doumeli, da na tej stopnji srednjega usmerjenega izobraževanja ne bi bila smotrna stroga selekcija po sposobnosti, saj želimo, da bi si vsak zdrav učenec pridobil po osnovni šoli tudi neko temeljno poklicno znanje.
Poročila pravijo, da je tudi preusmerjanje učencev med izobraževanjem steklo brez večjih težav, vsaj na šolah, ki imajo več programov in smeri. Nekaj manj kot 600 učencev je bilo med letom preusmerjenih, največ iz srednjih v skrajšane programe, nekaj pa tudi v obratni smeri ali v druge programe. Med šolskim
letom pa je kar 1200 prvošolcev zapustilo šolo. Med njimi baje prevladujejo učenci iz drugih republik, zlasti v gradbenih šolah (na neki taki šoli so povedali, da so bili učenci razočarani, ker je tudi k nam že prišlo usmerjeno izobraževanje in so se odločili, da se vrnejo domov, češ da imajo tako »zagamano« šolo tudi pri njih doma).
Kjer je svetloba, so tudi sence
Če svetlim stranem dodamo še manj svetle, moramo omeniti zlasti kritike, da so skrajšani programi prezahtevni, učbeniki preobsežni. O preobsežnosti učnih načrtov govorijo tudi pri programih srednjega izobraževanja, čeprav so jih ponekod predelali v celoti. Namesto 212 napovedanih sodobnih učilnic za naravoslovne predmete se nam jih je posrečilo doslej opremiti šele 88. Tudi za drugi letnik imajo učenci na voljo šele 25 učbenikov in delovnih zvezkov — 33 jih je v tisku, 47 še v pripravi. Ponekod so bile znane težave z vpisom, drugje s šolsko mrežo in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Med drugim preberite
•	SPET KORAK K STABILIZACIJI?, str. 2
•	KULTURNO SODELOVANJE NAS BOGATI, str. 3
•	VZGAJATI Z RESNICO, str. 3
•	NOVI POGLEDI, DRUGAČNO OCENJEVANJE, str. 4
•	NOVA SPOZNANJA —
ZA BOLJŠE UMSKO DELO, str. 5
•	PO PRVEM SREČANJU S TOVARNO, str. 7
•	ŠTUDIJ IN PRESENEČENJE, str. 8
Razumevanje reforme__________________________________________
Med opozorili, ki jih slišimo v zadnjem času pogosteje in so namenjena tudi sredstvom javnega obveščanja, je tudi to, da mnogi, med njimi tudi prosvetni delavci, ne razumejo povsem temeljnih reformnih procesov in ciljev. Ker vidijo samo posamezne spremembe in ukrepe, oblikujejo svoj odnos do reforme zgolj po posameznih vtisih ter njenih bolj ali manj posrečenih rešitvah. Pri tem nekateri bolj črnogledi radi zmajejo z glavo, češ, saj sem rekel, da ne bo šlo, da je bilo po starem še najboljše.
Včasih kar ne moremo dojeti resnice časa in zahtev prihodnosti. V 21. stoletje bržkone ne moremo s sistemom srednjega in visokega šolstva, ki je nastal v časih, ki so že daleč za nami in v drugačnih družbenih razmerah. Ko smo pred desetletji reformirali osnovno šolo in zlili v enotno višjo stopnjo tedanje nižje gimnazije in osnovne šole s skromno razvito višjo stopnjo, so tudi mnogi zmajevali z glavo in napovedovali osnovni šoli in celemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu rakovo pot. In vendar smo danes zvečina lahko zadovoljni z našo osnovno šolo, z ravnijo, ki jo dosegajo vse osnovne šole, z odprtimi možnostmi, ki so s tem dane učencem mest in vasi za nadaljnje izobraževanje.
Zdaj gremo z reformo naprej v srednje izobraževanje. Temeljni cilji, ki nas vodijo, niso dosti drugačni. Namesto izbranih, drugorazrednih in tretjerazrednih srednjih šol želimo zagotoviti vsej mladini dostojno raven srednjega izobraževanja —s tem pa tudi bolj enake možnosti za nadaljnje izobraževanje in uspešno delo. Namesto dvojnih poti do poklica —5 šolanjem in z ročnim priučevanjem za pridobitev notranje polkvalifikacije in kvalifikacije v delovni organizaciji — želimo dati vsakemu dovolj trdno in široko poklicno izobrazbo. Kot smo posodobili programe osnovne šole, jih posodabljamo tudi v srednjem izobraževanju. Kot smo v osnovni šoli dvignili raven učiteljevega dela in ga uskladili s sodobnimi pedagoškimi spoznanji, tako želimo tudi v sleherni srednji šoli izboljšati kakovost pedagoškega dela. Kot v vseh naprednejših sistemih vzgoje in izobraževanja se tudi naša šola demokratizira tako, da se povezuje navzven —z okoljem, s krajevno skupnostjo, starši, z delovnimi organizacijami, združenim delom. Samoupravni socialistični odnosi spreminjajo odnose med vzgojiteljem in otrokom, učiteljem in učencem, učiteljem in študentom, predavateljem in odraslimi, ki se izobražujejo. Celoten sistem vzgoje in izobraževanja postavljamo tako na nove družbeno-gospodarske temelje, vzgojo in izobraževanje pa oblikujemo po načelih nenehnega izobraževanja in vzgoje.
Najbrž se vsega tega, zlasti prosvetni delavci, še kar dobro zavedamo. Vendar nam le globlje poznavanje reforme daje trdnejša merila, da lahko kritično vrednotimo posamezne ukrepe z vidika temeljnih ciljev reforme in da vidimo onkraj posameznih spodrsljajev širše spreminjevalne tokove, ki nas približujejo začrtanim dolgoročnim ciljem.
Smo sredi reforme srednjega izobraževanja in se pripravljamo hkrati na reformo univerze. Nadaljujemo s posodabljanjem osnovne šole in izpopolnjevanjem predšolske vzgoje. Vse to gibanje za reformo zahteva ustvarjalno sodelovanje prosvetnih delavcev. Kritičnost je pri tem znak samostojnega mišljenja, samoupravna potreba demokratične družbe — seveda kritičnost, ki vidi širše družbene, pedagoške in zgodovinske razsežnosti reforme.
Reformo je treba najprej poznati in razumeti, da se lahko dejavno vključimo vanjo. Že kar celo desetletje oblikujemo ta veliki razvojni projekt. Njegove temeljne postavke, opredeljene že na 10. kongresu ZKJ, niso omajane. Popravki v samem izvajanju tega projekta pa so seveda potrebni. V republikah in pokrajinah, ki so uvedle precej pred nami usmerjeno izobraževanje, so na primer spoznali, da moramo tudi na začetni stopnji srednjega izobraževanja splošno-izobraževalno vsebino povezati s strokovnim izobraževanjem, da moramo učence že na začetku usmerjati v delo ter spremeniti pri njih in v javnosti odnos do proizvodnega dela. Bolj načrtno moramo usmerjati mlade in odrasle v izobraževanje in delo, izobraževanje pa usklajati s potrebami združenega dela, saj nas sedanje gospodarske razmere še posebej opozarjajo, da moramo gledati na ta vprašanja zelo stvarno.	š-mostojtfega misit-
To, da smo šli v naši republiki kasneje v reformo srednjega izobraževanja, nas je obvarovalo marsikatere prenagljenosti in površnosti, zaradi katerih imajo drugje zdaj težave. Seveda pa tudi nam ni prihranjeno, da bi se ne morali ličiti tudi na svojih napakah, saj se je temu pri tako velikih spremembah nemogoče izogniti.
Razumevanje reforme zahteva torej obveščenost, dostopnost informacij. Povsod poudarjajo ob tem tudi pomen prosvetnih glasil in jim dajejo potrebno denarno pomoč. Skrb za obveščenost učiteljev je seveda tudi odgovornost vsake vzgojno-izobra-ževalne organizacije in ne le posameznega učitelja. Odnos nekaterih vzgojno-izobraževalnih organizacij, zlasti nekaterih srednjih šol, do našega glasila kaže, da se ponekod še vse premalo zavedajo, da obveščenost o reformi in globlje razumevanje reforme ne prideta sami od sebe. O tem je treba marsikaj prebrati, razpravljati in oblikovati stališča, ki nato usmerjajo našo dejavnost.
JOŽE VALENTINČIČ

dogodki
novosti
PRED 10. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Izobrazba in kultura — pomembni sestavini življenja
Pred kratkim se je sestal svet za izobraževanje in kulturo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in obravnaval dokumente za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo potekal od 11. do 13. oktobra v Ljubljani. Člani sveta so namenili največ pozornosti resoluciji z naslovom Naloge zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih. Zaradi vsebine dela tega sveta so člani obravnavali predvsem tisti del, ki govori o zadovoljevanju izobrazbenih in kulturnih potreb kot pomembni sestavini delavčevega osebnega in družbenega razvoja.
Najpomembnejša je ugotovitev, da čaka sindikate na tem področju v naslednjem obdobju izpeljava nalog, ki smo jih opredelili že na 9. kongresu. Takrat smo namreč določili vlogo in naloge sindikatov v preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki jo uvajamo zlasti z usmerjenim izobraževanjem. V času med kongresoma je bil sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju, pa tudi nekateri drugi zakoni s področja vzgoje in izobraževanja ter spremljajoči izvedbeni dokumenti. Letos uva-
jamo usmerjeno izobraževanje' druge letnike srednjega izobra ževanja, tako da že lahko oce njujemo prve dosežke. Prizade vanja sindikatov so bila name njena zlasti vprašanjem po-družbljanja vzgoje in izobraže vanja. Poglavitna naloga je vse kakor spodbujanje delavcev, dt ob opredeljevanju nadaljnjega razvoja ugotavljajo tudi svojt dolgoročne in srednjeročne ka-drovsko-izobraževalne potrebe jih usklajujejo z drugimi organizacijami združenega dela ter se na tej podlagi dogovarjajo z izvajalci o izvedbi izobraževanja in denarju, ki je za to potreben. Ne moremo reči, da v preteklem obdobju nismo nič storili na tem področju. V posebnih izobraževalnih skupnostih je bil glede na potrebe združenega dela opredeljen vpis za posamezne usmeritve in smeri za to srednjeročno obdobje. Ugotavljamo pa, da še zmeraj načrtujemo preveč »glede na zdajšnji položaj«, da premalo upoštevamo možnosti dolgoročnega razvoja in da še prevečkrat prevladajo lokali-stični ali posamični interesi. Zato smo sindikati med najpomembnejše naloge zapisali, da bomo s politično akcijo (ki pa ji mora, seveda, slediti tudi strokovna ak-
cija) spodbujali delavce v organizacijah združenega dela, da bodo načrtovali svoje kadrov-sko-izobraževalne potrebe celostno, na podlagi opredeljenega dolgoročnega razvoja organizacij združenega dela in panoge. Poudarjamo namreč, da le vzgojno-izobraževalni sistem, ki temelji na takih temeljih, lahko pripomore k družbenemu napredku.
nekaterimi ukrepi zavrli izobraževanje ob delu v administrativ-no-upravnih in podobnih usmeritvah, pa smo storili premalo za povečan vpis na tehnične in naravoslovne usmeritve. Prav tako se ne razvijata dovolj izpopolnjevanje in usposabljanje v organizacijah združenega dela.
Omenimo naj še to, da tudi vključevanje delavcev z nepopolno osnovno šolo v izobraževanje ne poteka uspešno, čeprav je le-teh med zaposlenimi zelo veliko. Vzrokov je veliko; na eni strani povzroča tak položaj nerazvit sistem izobraževanja ob delu, na drugi strani pa vplivajo na odločitve delavcev za izobraževanje tudi možnosti za izobraževanje, odnos sodelavcev do izobraževanja, nagrajevanje po delu, možnosti napredovanja itd. Sindikati zahtevamo, da mora postati izobraževanje ob delu in iz dela skrb organizacij združenega dela. Delavci morajo tovrstne potrebe upoštevati v svojih načrtih, na tej podlagi usmerjati zaposlene v izobraževanje in jim to izobraževanje tudi omogočiti.
Na drugi strani pa bomo podpirali ukrepe, ki bodo omogočali, da bo izobraževanje ob delu v resnici postalo enakovreden del vzgojno-izobraževalnega sistema. Pomembna skrb sindikata bo še nadalje tudi povezovanje izobraževanja in dela. Prvo leto izvajanja proizvodnega dela in delovne prakse za učence usmerjenega izobraževanja ocenjujemo kot razmeroma dobro, vendar se s tem ne smemo zado-
voljiti. Izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse v višjih letnikih srednjega usmerjenega izobraževanja bo zahtevalo nove vsebinske rešitve. Hkrati moramo doseči, da bo postalo dogovarjanje med šolami in drugimi organizacijami združenega dela stalna oblika dela, ne da bi bilo treba zato vsako leto to dogovarjanje posebej spodbujati. Se zlasti pa je pomembno to, da ti stiki ne ostajajo samo pri načrtovanju in izvedbi proizvodnega dela in delovne prakse, temveč da se razvijajo tudi na drugih področjih — ne samo v usmerjenem izobraževanju, temveč v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Tako bomo lahko uspešno izvajali poklicno usmerjanje, še zlasti pa dosegli novo kakovost v izobraževanju.
Člani sveta za izobraževanje in kulturo so menili, da dokument dobro opredeljuje poglavitne naloge sindikata na tem področju, čeprav so zapisane dokaj splošno, da pa je pomembno predvsem to, kako bomo na podlagi sklepov, sprejetih na kongresu, zastavili uresničevanje konkretnih nalog, Le-to bo uspešno le, če si bo za njihovo izpolnjevanje prizadevala vsaka osnovna organizacija zveze sindikatov.
Pomembna naloga sindikata v naslednjem obdobju ostaja tudi spodbujanje izobraževanja že zaposlenih. Izobrazbena sestava zaposlenih je namreč v Sloveniji razmeroma slaba, pa tudi sicer bi se morala bolj uveljaviti zahteva po nenehnem izobraževanju in usposabljanju, da bodo delavci seznanjeni z razvojem svoje panoge in svojega poklica. Žal podatki kažejo, da na tem področju nazadujemo. Medtem ko smo z.
Razpravo o kongresnih dokumentih bo v teh dneh sklenil tudi republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ki bo še posebej obravnaval vprašanja družbenoekonomskega položaja delavcev v teh dejavnostih.
SONJA KLEMENČIČ
Spet korak k stabilizaciji?
S seje odbora za usmerjeno izobraževanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Skoraj v vseh pomembnih dokumentih, načrtih ali resolucijah je poudarjeno, kako pomembna zadeva je šolstvo in v zadnjih letih še posebno usmerjeno izobraževanje. Ni pa najboljše, da je ta prednost večkrat opredeljena z besedami kot pa ponazorjena s številkami, z določenim odstotkom, ki bi zagotavljal,da bi se vzgoji in izobraževanju godilo bolje in uresničilo to, kar družba zahteva in potrebuje.
Tudi družbeni načrt SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v tem ni izjema, so ugotavljali člani odbora za usmerjeno izobraževanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, ko so na seji, 15. septembra, obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za prihodnje petletno obdobje. Hkrati so poudarili, da v spremembah in dopolnitvah niso upoštevana stališča skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije o tem, da morajo vzgoja, izobraževanje in raziskovalna dejavnost ohraniti prednostno vlogo tudi v naših družbenih načrtih. Kar zadeva usmerjeno izobraževanje, je treba opozoriti, da gre za selektivno revalorizacijo programov. Šele zagotovljeni giobal sredstev, ki jih usmerjeno izobraževanje v resnici potrebuje (na primer: v drugem letu reforme bi potrebovali 6251 milijonov din, porabiti pa bi jih smeli, kljub povečani načrtovani osnovi za usmerjeno izobraževanje v letu 1982 — to znaša zdaj 6121 milijonov — kar za 130 milijonov din manj!), bi potrdil, da ima usmerjeno izobraževanje v resnici prednost, ki mu jo (načelno) zagotavljajo planski dokumenti tega srednjeročnega obdobja.
Osnutek sprememb in dopolnitev je nastal na podlagi novih
ocen gospodarskih gibanj v svetu in pri nas, ki terjajo ponovno uskladitev družbenega plana s stabilizacijskimi prizadevanji; predvideva določeno zmanjšanje vseh oblik porabe razpoložljivih sredstev glede na ta, ki so predvidena v družbenem načitu. Zmanjšala se bodo sredstva za naložbe v osnovna sredstva gospodarstva (za 1^,5 98), za osebno porabo (za 14,5%) in za družbeni standard (13%).
Sredstva skupne porabe se bodo zmanjšala za 11,4 % v primerjavi z načrtovanim petletnim obsegom, še bolj pa se bodo zmanjšala sredstva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, in sicerza 12,1 %. To pa pomeni, da bodo okrnjene tudi možnosti za vzgojo in izobraževanje. Ker bo treba zagotoviti več denarja za poravnavo splošnih družbenih potreb federacije, za pokrivanje obveznosti do gospodarsko manj razvitih republik itn., bodo sredstva za po'-rabo v naši republiki naraščala počasneje od družbenega proizvoda, in sicer za okrog 0,7 % na leto, namesto 2,6%, kolikor je bilo predvideno najprej.
In še ena zanimiva sprememba ali dopolnitev, ki zadeva tudi šolstvo: podatek o tem, da se bo v družbenem gospodarstvu zaposlenost lahko povečevala le »z aktiviranjem novih in razširjenih zmogljivosti ter z notranjim prestrukturiranjem dejavnosti«. V šolstvu naj bi se zvečevalo število zaposlenih zaradi novih zmogljivosti pa tudi zaradi uveljavljanja usmerjenega izobraževanja. Ob podatkih o denarju, namenjenem za to področje, in še nekaterih na novo predvidenih ukrepih pa se upravičeno vprašamo: Kako bo mogoče...
Tudi v poglavju o razvojnih nalogah so novi posegi že na-

ICU1CI1U UJJ1 CUC1JCI1I.
mo, da bomo pri sprejemanju programskih zasnov v usmerjenem izobraževanju še v letu 1982 zmanjšali število vzgojno-izo-braževalnih smeri in preverili, na katerih področjih je glede na zahteve dela dosedanje programe mogoče nadomestiti s skrajšanimi programi oziroma v katerih smereh se trajanje izobraževanja lahko skrajša. Pri pripravi novih programov bo treba vsebinsko preveriti obseg organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela za učence in ga zmanjšati. Na novo izoblikovana določila opozarjajo tudi na to, da bodo morale posebne izobraževalne skupnosti pri oblikovanju mreže šol upoštevati vse, kar naj bi pripomoglo, da bo izvajanje vzgojno-izobra-ževalnih programov racionalno in usklajeno z materialnimi možnostmi. Spremenjena je tudi »bilanca« vpisa: tako naj bi posebne izobraževalne skupnosti v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana v obdobju 1981 —1985 na novo vpisale v programe srednjega izobraževanja okrog 185 tisoč učencev namesto 194 tisoč, v programe višjega in visokega izobraževanja pa 63 tisoč, torej za tisoč manj kot je bilo sprva predvideno.
Novo je tudi dopolnilo, ki govori o tem, da bodo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti ob drugačnih nominalnih gibanjih, kot so načrtovana v letnih planskih dokumentih, sproti usklajevale priliv sredstev z obsegom, ki je načrtovan za zadovoljevanje skupnih potreb in s tem zmanjševale obremenitev zavezancev za prispevek.
O tem, kako se je uresničeval zakon o usmerjenem izobraževanju govori poročilo Republi-
b
ik;
škega komiteja za vzgojo in izf braževanje ter telesno kultuT. Člani odbora so menili, da je volj kritično, saj opozarja na i%a doslednosti pri uresničevanj^ zakona, na nekatera gmotna L vsebinska vprašanja in nakazujL naloge, ki jih bo treba izpeljati do oktobra.	č
Odbor se je na omenjeni sffel strinjal tudi s predlaganih spremembami in dopolnitvafijj zakona o usmerjenem izobražj} vanju, o drugačni vlogi starše'! izobraževalnem procesu. fMi novem naj bi v upravljanje sreitj njih šol in domov za učence spk>r vključili tudi starše učencev; za^e
se bo razširila sestava svetov telic izobraževalnih organizacij z d‘1el legati staršev, določili naj ^c način njihovega delegiranja, d^>V polnili določbe o načinu sprejme man ja odločitev in razširili stjj stavo izvršilnih organov. Predimo gano je tudi, naj bi srednje šole' domovi za učence najpozneje šestih mesecih po uveljavitvi za kona uskladili svoje samot1 pravne splošne akte s predlaga nimi spremembami in dopoln1 tvami.
Ob koncu so člani odbot obravnavali še eno izredno pG membno gradivo, in sicer o obli kovanju posebnih izobraževali nih skupnosti in uveljavljanji družbeno-ekonomskih odnose | v njih, ki ga je pripravila slikovna služba Izobraževala I skupnosti Slovenije. Lreoblike | vanje le-teh in njihova drugačajl organiziranost sta nujni prav fj sedanjih razmerah, saj je jasnil da so bile posebne izobraževalahli skupnosti organizirane prevt' parcialno in so tako po svoje pa^| pomogle k širjenju programa! usmerjenega izobraževanja. |
MARJANA KUNEJ	^
V središču družbene pozornosti
k
(Nadaljevanje s 1. strani)
z zmogljivostmi šol, ki jih je treba uskladiti s programi in potrebami združenega dela. Tudi v novih programih so še razpoke in vrzeli. Nekatere javne razprave so zbudile pri učiteljih, starših in učencih negotovost, ali ne bomo šli z reformo nazaj in bodo samo nekatere šole odpirale poti na univerzo.
Reforma zahteva reformiranega učitelja
Poročila vzgojno-izobraževal-nih organizacij kažejo, da sega reforma tudi v sam učni proces. Novi programi zahtevajo sodobnejše metode in oblike dela, usmerjanje učencev pa več neposrednih pogovorov z njimi in starši. Učitelji so postavljeni pred naloge, ki jih spodbujajo, da iščejo nove poti in skušajo življenjsko uresničiti zamisli, zapisane v učnih načrtih in učbenikih.
V učiteljskih zborih je ponekod prišlo do notranje diferenciacije med tistimi, ki so sprejeli novosti in jih preudarno uresničujejo, ter tistimi, ki bi najraje ostali pri starih vsebinah in metodah ter se celo na seminarjih hvalijo kolegom: »Mi pa delamo
kar po starem.« Reformo je dober del učiteljev dojel kot potrebno, zahtevno in dolgotrajno spreminjanje stanja, le nekateri iščejo v njej samo črne točke in ostajajo še naprej nezaupljivi, so poudarili delavci iz šolske prakse na navedeni seji.
Še bi lahko naštevali kritične pripombe in ocene, ki smo jih slišali na strokovnem svetu ali jih slišimo v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Značilno pa je, da tisti, ki so se vključili prizadevno v reformo, vidijo napredek, ne dvomijo v temeljne cilje reforme in so po letošnjih izkušnjah bolj optimistični kot prej. Tudi združeno delo se je izkazalo pri organizaciji proizvodnega dela in delovne prakse učencev. Razprave kažejo, da obvladujemo reformne procese, vemo, kaj je prav, in znamo razločevati tisto, kar bo treba popraviti ali spopolniti. Prevladuje torej kritičnost, ki je usmerjena v nadaljnjo graditev novega vzgojno-izobraževalnega sistema, v uresničevanje temeljnih ciljev reforme.
Kot dober znak pripravljenosti učiteljev za delo lahko ocenjujemo njihove želje in zahteve po svetovanju in dodatnem usposabljanju za nove naloge. S seminarji Zavoda SRS za šolstvo so večinoma zadovoljni, čeprav je konkretnega usposabljanja za nove naloge na nekaterih seminarjih še premalo. Slišali smo govorice, da namerava Izobraževalna skupnost Slovenije ukiniti ali bistveno omejiti denar za dopolnilno izobraževanje učiteljev, češ, naj te izdatke krijejo same šole. V resnici šolam zmanjkuje denarja že za potne stroške, za udeležbo na seminarjih in aktivih. Krčenje teh sredstev bi pomenilo varčevanje na nepravem koncu in nerazumevanje za to, kako naj se vzgojno-izobraže-valna dejavnost »obnaša« v času stabilizacije. Reforma namreč zahteva reformiranega učitelja — sicer bomo ostali na pol poti, zgolj pri zunanjih spremembah.
Za učitelje bo treba storiti še več kot doslej, so poudarili v razpravi. Učitelji morajo biti primerno nagrajeni za zahtevno in odgovorno delo, ki jim ga nalaga reforma. Samo tedaj lahko pričakujemo od njih potrebno zavzetost za delo.
Pomanjkanje učiteljev — ali ustrezno usposobljenih učiteljev — je občutno pri predmetu obramba in zaščita, pa tudi pri matematiki, fiziki, osnovah tehnike in proizvodnje in še ponekod. Zaradi pomanjkljive usposobljenosti učiteljev je ponekod umetnostna vzgoja razpadla na posamezne predmete; podobno se je zgodilo ponekod z naravoslovnim področjem pri skrajšanih programih. Morda je tudi
premalo organizirane medsebojne izmenjave izkušenj med učitelji istih predmetov — na aktivih, na katerih bi imeli glavno besedo seveda tudi učitelji sami. Pedagoška služba pa ob teh novih nalogah nujno prerašča v svetovalno službo, dejavno vključeno v spreminjanje (ne samo spremljanje) vzgojno-izo-braževalne dejavnosti.
Reformni nemir na univerzi
šolske učitelje le na višji ste — tudi takrat, ko bodo vse d republike in dežele okoli izobraževale učitelje na vi stopnji.
J
Ko bo prišel iz reformirane srednje šole prvi val diplomantov na univerzo, bodo tudi tam že novi programi. To se bo zgodilo kmalu — v šolskem letu 1985 —86. Zato so se priprave na obeh univerzah že začele. V ospredju je priprava programskih zasnov, ki naj bi v skladu s smernicami za oblikovanje programov v usmerjenem izobraževanju opredelile programe in smeri prihodnjega visokošolskega študija, s tem pa tudi celoten sistem visokošolskega izobraževanja — vse notranje prehode, možnosti interdisciplinarnega in podiplomskega študija ter drugo.
Pri oblikovanju programskih zasnov je še precej neusklajenosti, podvajanja programov in smeri, včasih tudi vroče krvi, ko je treba spreminjati stanje in uskladiti interese izvajalcev in uporabnikov ali pa različnih izvajalcev. Težave nastajajo tudi pri usklajanju načrtov in zamisli obeh univerz na Slovenskem. Njihovi programi naj bi se pogosteje komplementarno dopolnjevali, so poudarili na seji. Predstavniki mariborske univerze so z prizadetostjo zavrnili očitke, izrečene pred kratkim, da tudi oni uporabljajo metodo pritiska, ko se potegujejo za drugačne rešitve, kot so si jih zamislili nekateri v Ljubljani. Ne morejo razumeti, da bomo v nedogled izobraževali osnovno-
Sicer pa je pri obliko' programskih zasnov v posa nih usmeritvah še precej i snosti, tako v srednjem kot kem izobraževanju. Velik predlaganih novih smeri, I utegnile preveč drobiti grame in ki res niso potre Do zdaj so šele nekatere sebne izobraževalne skup izoblikovale svoje prograr zasnove do stopnje, ko sc lahko dale v javno razpravo tem morajo namreč sproti pravljati tudi nejasnosti g vertikalne prehodnosti zn« posameznih usmeritev. Pl! zdravstvo in medicinska fa teta sta ob tem, na primer,«
iz.uuiciz.cv;
tej usmeritvi povsem dobr; laga za nadaljevanje štud medicini. Naravoslovno-matična in družboslovno kovna usmeritev očitno ne imeli izjemnega mesta pr pravi za visokošolski štud čeprav bo demokratičnost rala tudi njihovim diploma mnogotere možnosti.
Čeprav so trenutne ra: namenjene usmerjenemi braževanju pa ne smemo biti, da je reforma celoste , ki vkliučuie rplntpn
----, —v.	i w w i 111 a cciUNl
ces, ki vključuje celoten vzgoje in izobraževan opozorilo slišimo zadnj večkrat, morda še prem; sno. Ne bi bilo prav, če b prenavljanja srednjega ževanja zanemarili na posodabljanje in izpopo nje osnovne šole in preč yzgoje, ki sta podlaga za jeno izobraževanje. Tud potrebno sodelovanje c družbe!
J. V.
failturno sodelovanje nas bogati
Lvežele, ki pripadajo različnim ravam, pa jih vendar družijo -! jz^Pni cilji, so 22.11.1978..usta-Ituf Jl e delovno skupnost Alpe-edf.i. an- Skupno izjavo so podpi-a nC Predstavniki vlad dežel, po-zaitrPn in republik: Slovenije in na ilp^ke, Furlanije-Julijske kra-azujj ’ Benečije in Koroške, Šta-atiiC^e in Gornje Avstrije. Predniki republik, pokrajin in :*ei predstavljajo navišje telo
" irvne skupnosti Alpe-Jadran, an Pr°tno delo pa spremlja komi-
l'.J9 Vodilnih uradnikov.
^ra Na tiskovnem sestanku, ki ga sefr.klical Republiški komite za itormiranje 16. septembra, je sre^teda Cajhen, pomočnica direk-’ svrja Zavoda SR Slovenije za
^l^narodno znanstveno, teh-
V dlel °’ Prosvetno in kulturno šo-
lanje, dejala, da v Sloveniji
:iJ |e Premalo pišemo o deležu de-*iVl'e skupnosti Alpe-Jadran na
področjih, kjer delujejo
1 ji.i e komisije: za urejanje pro-edlJora	----u„i;i
aleiL^ *n varstvo okolja, za pro-
eje
/i
no' lag' oim
metna vprašanja, za kulturo, informacije, znanost in izmenjavo mladinskih skupin ter gospodarska vprašanja. Tokrat so udeležence sestanka nadrobneje seznanili z dosedanjim delom in načrti tretje komisije za kulturo; informacije, znanost in izmenjavo mladinskih skupin. K povezanosti pokrajin naj bi pripomogle tudi kulturne izkaznice, ki bodo odpirale vrata v kulturne ustanove in na prireditve članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Skrb za tisk je prevzela vlada dežele Furlanije-Julijske krajine. Izkaznice bodo natisnjene v: slovenščini, nemščini, italijanščini in hrvaščini. Vsaka dežela jih bo dobila približno 750. Razdelili jih bodo akademikom in kulturnim delavcem, pri nas pa tudi delegatom. Tudi mladina se zanje izredno zanima — saj bi jim izkaznice omogočile obiske galerij, muzejev in prireditev in strokovno vodstvo.
Oglejmo si še druge zamejske
^ Bella, Geiger, Brazilija, Junij 82
P jSTI KONGRES JUGOSLOVANSKIH BIOLOGOV
kulturne manifestacije, ki potekajo pod naslovom »Dve stoletji kulture na območju Alpe-Jadran 1750—1950«. Italijanska stran ježe pripravila razstavo Wagner-jeve arhitekturne šole (videli smo jo tudi pri nas v Arkadah), letos od 7. do 9. oktobra pa bo v Benetkah literarnozgodovinski simpozij Od romantike do dekadence, od realizma do neoreali-zma. Od 33 predavateljev z drugih univerz jih bo nastopilo 8 z ljubljanske filozofske fakultete. Obravnavali bodo tele teme: Slovenska romantična poezija na stikališču treh kultur (dr. Boris Paternu), Ivan Cankar v navzkrižju romanskih, germanskih in slovanskih literaturj (dr. Janko Kos), Kriza in sprava pesnika Alojza Gradnika na stikališču dveh kultur (dr. Franc Zadravec), Kozmopolitizem dramskega opusa Slavka Gruma (dr. Jože Koruza), Videz in resnica pri nenavadnem tržaškem pisatelju Vladimirju Bartolu (dr. Matjaž Kmecl), Svet in človek na meji primorskega in alpskega sveta v pripovedništvu Cirila Kosmača (dr. Helga Glušič) ter Možnosti in meje intelektualnega dialoga v romanih Alojza. Rebule, (dr. Aleksander Skaza).
Slovenska filharmonija bo povabila letošnjo jesen, ko bodo odprli veliko dvorano Cankarjevega doma, zastopnike simfoničnih in filharmoničnih ansamblov iz Gradca, Lienza, Salzburga, Benetk, Trsta in Zagreba, deželno gledališče Benečije pa vabi v Vincenzo zastopnike dramskih gledališč. Gornja Avstrija je razpisala skladateljski natečaj — udeležilo se ga bo tudi Društvo slovenskih skladateljev. Strokovnjaki za spomeniško varstvo
i
Znanstveno raziskovanje fce bolj povezano z združenim Jelom

n« Novem Sadu je bil pod po-^oriteljstvom predsedstva SAP °Jvodine 6. kongres biologov JSoslavije. Udeleženci kon-
ar%sa so v 360 referatih predsta-ugotovitve znanstvenih razi-
,ej%av s številnih področij biologi-,,IS4' Posebno z vzgoje in izobraže-
3 j pia, in njihov nadaljnji razvoj.
■ j Li rv° plenarno predavanje je
posvečeno Danvinu in so-
bnifr')n' teorij’ organske evolucije
paJdavatelj je poudaril, da od 1 Cetka Darwinove teorije evo-
pa do danes nekateri Dar-, jijj^	n3 piedestal,
pa popolnoma zanikajo«. o% tem Je skušal odgovoriti na leC^anie> kai je danvinizem, )tr'ti»°n je o izkušnjah evolucio-
, stov v svetu in pri nas, o ugoto-
k^0Vvah raz’skav sneinhinlnui
raziskav sociobiologije kot ■miiJ,!,e,2nanstvene panoge, o po-nri Usih biologov, ki želijo odgovo-
vprašanje, ali je bila evo-aUV.°2aj znanstveno-raziskoval-
cd J* Postopna ali pa skokovita, ^slednji referat je le nakazal
le^ž' _ _	__
eZirga dela v biologiji in možnosti lsi;^0Vega razvoja v Jugoslaviji, prijjrtenil je na nove korake sonc biologije, na veliko Panči-
jpiD0 delo, na začetke krizne si-oiL^j? med vojnama, na hiter
v?j biologije po drugi sve-js "V v°jni. Govoril je o ustanav-
a'? °JU različnih inštitutov, o šir-
izCnju raziskovalne dejavnosti, ki
4r ■
fPtesegla meje republik in po )rff[aJ|n.
:eV tedavatelj je opredelil stanje 1)-J^ožnosti razvoja biološkega a5f«š ra^evanja in še nekatera ne-rlav sena Vprašanja pouka biologije a4 ^merjenem izobraževanju, rat daril je enovito idejno njlSnn,erjen°st in marksistično za-vahe0Vanost vzgojno-izobraževal-ik|0®a sistema, stopnjevanje in ■. dnuirano povezanost riačr-'
er:tov
jC", na vseh stopnjah vzgoje in tn^jJ^žcvanja ter vključevanje
tehnologije v pouk.
jn^2?ril je tudi na vprašanja o pro a’n vzgojno-izobraževalnih
‘gramih v osnovni in srednji
šoli, o učbenikih in drugem didaktičnem gradivu. Posebno pozornost sta naslednji dan pritegnila referata: Kultura rastlinskih tkiv, regeneracija tkiva in citoplazme, pomen regeneracije pri rastlinah, nove sorte in velike prednosti kloriranih rastlin ter njihov pomen v genetiki in gospodarstvu.
Zanimiv je bil tudi referat: Interakcija molejcul z biološkimi membranami. V vzročni povezavi lipidnih slojev in aktivno ter pasivno propustnostjo celice je predavatelj prikazal najnovejše metode in rezultate pri nas in v svetu.
Poleg plenarnega dela je potekal program kongresa v 12 sekcijah: morski, sladkovodni, kopenski ekosistemi, zaščita življenjskega okolja, flora in vegetacija, ekologija rastlin, fiziologija in biokemija rastlin, genetika in antropologija, radiobiolo-gija, mikrobiologija in izobraževanje.
Številni referati v posameznih sekcijah so prikazali znanstve-no-raziskovalno delo, posebno mladih ljudi, ki se ukvarjajo z raznovrstnimi biološkimi panogami. Še posebno razveseljive so ugotovitve, da se znanstvenoraziskovalno delo vse bolj povezuje z združenim delom.
Sekcija za vzgojo in izobraževanje je združevala učitelje bio-logije na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, znanstvenike in pedagoške svetovalce. Ti so predstavili reformna prizadevanja svojega delovnega področja. Ob tem so opozorili na nujnost povezave biologije v enovit vzgojno-izobraževalni sistem. Dogovorili so se za skupen sestanek delovne skupine biologov, predstavnikov vseh republik in pokrajin, kjer bi- na podlagi proučevalnega dela pripravili skupna programska jedra in se dogovorili o celotnem naravoslovju ter o programih fizike, kemije in biologije.
Iz velikega števila referatov, razprav in drugega so na koncu izoblikovali resolucijo, ki nalaga biologom, da jo spoznajo in jo tudi uresničujejo. Poudarili so, da se mora biologija vse bolj povezovati in vključevati, v družbena dogajanja na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Med najpomembnejšimi sklepi resolucije omenimo le nekatere:
— Pripraviti je treba medrepubliške načrte za biologijo na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja.
— Zveza bioloških društev in njene članice naj se vključijo v celotno pripravo in izvedbo reforme področja biologije.
— Na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja naj se izoblikujejo skupna programska jedra.
— Število ur za biologijo moramo uskladiti z zakonskimi določili, pri tem pa upoštevati vsebino, metode in oblike dela ter sodelovati pri pripravi izobraževalne tehnologije.
— Pripraviti je treba enotne učbenike in jih diferencirati po usmeritvah. \
— Izobraževanju učiteljev moramo nameniti več pozornosti tako pri rednem študiju kot pri permanentnem izobraževanju in samoizobraževanju.
— Metodika in didaktika biologije naj bo na vseh visokih šolah enakovredno področje z drugimi.
— Prav bi bilo, če bi se izoblikoval enoten jugoslovanski časopis biologov.
Po štirih dneh napornega dela, razprav, izmenjave izkušenj in razčiščevanju različnih mnenj, je bil kongres končan z željo, da bi vse, kar je bilo zapisano, tudi vsak v svojem okolju uresničeval in s tem pomagal biologiji, da bi se razvijala tako, kot se mora, saj je temeljna naravoslovna veda.
pripravljajo študije o strnjenih mestnih jedrih in naseljih.
Na področju meduniverzitet-nega sodelovanja sta bila doslej dva znanstvena simpozija: o energetskih surovinah ter o kul-tumo-zgodovinskih in arheoloških problemih jugovzhodnega alpskega prostora v pozni antiki. Prihodnje leto bo simpozij o hrani, ki ga bo pripravila univerza iz Osijeka. Rektorski konferenci združenja predseduje rektor ljubljanske univerze prof. dr. Ivo Fabinc. Naslednje zasedanje bo junija 1983 v Ljubljani. Za vse, ki študirajo, bo posebno zanimiv del posvetovanja, namenjen problematiki enakovrednosti univerzitetnih diplom nasploh in posebej v članicah delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Svoje mesto v kulturni dejavnosti DS Alpe-Jadran imajo tudi mednarodni mladinski seminarji. Letos je bil tak seminar v Novi Gorici, prihodnje leto pa bo v Lienzu.
NEŽA MAURER
Vzgoja in izobraževanje št 4
V začetku septembra je izšla četrta številka revije Vzgoja in izobraževanje.
Med uvodnimi članki so objavljeni nekateri prispevki z enodnevnega posveta o vzgoji mladine za razumevanje med narodi, ki je bil v juniju v Mariboru. Bogdan Osolnik obravnava vzgojo mladine za razumevanje med narodi in njen prispevek k demokratizaciji in podružbljanju naše zunanje politike in mednarodnih odnosov. Marija Vilfan
JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O POUKU ZGODOVINE
Vzgajati z resnico
Kako seznanjati mlade z dogodki iz zgodovine naših narodov in narodnosti in z vsem tistim, kar je pomembno v zgodovini drugih narodov in držav, in kako pri tem uporabiti delo Josipa Broza Tita, ustvarjalca in stratega naše revolucije in splošnega razvoja? To je bila osrednja tema pogovorov udeležencev 9. jugoslovanskega simpozija o pouku zgodovine, ki je bil pred nedavnim v Novem Sadu.
Udeleženci simpozija so z zanimanjem prisluhnili prispevkoma na to temo, ki sta ju imela sekretar predsedstva pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vojvodine Sreta Stajic in novosadski zgodovinar prof. dr. Djerdj Gal. Tako kot drugi udeleženci posveta sta se tudi tadva zgodovinarja zavzela za to, naj bi dela tovariša Tita čim več in či bolje uporabljali pri pouku zgodovine v osnovnih in srednjih šolah pa tudi na fakultetah. Pri tem je dr. Gal dejal: »Če bomo učili mlade zgodovino tako, kot nas je učil Tito, potem lahko postane zgodovina samo velika učilnica bratstva in enotnosti, socialistične zavesti in jugoslovanskega domoljubja.«
Podobnega mnenja je bil tudi Sreta Stajic, ko je opozoril na veličino Titovega dela, ki je za nas »trajna inspiracija in zaobljuba, da bomo te zamisli v revolucionarni preobrazbi družbe na temeljih socialističnega samoupravljanja uresničevali in nadalje razvijali«. Sreta Stajič je poudaril, da je to naloga vseh družbenih subjektov, ki morajo pri vzgoji in izobraževanju mladih ljudi razvijati zavest o delovni in samoupravni družbeni angažiranosti na temelju Titovih humanih socialističnih idej in njegovega ustvarjalnega revolucio-nega dela. Razumljivo je, da čaka pri tem zgodovinarje veliko in odgovorno delo.
Ko je opozarjal na številne naloge naših zgodovinarjev, je Sreta Stajič poudaril, da morajo društva zgodovinarjev opozarjati na odgovornost pri raziskovanju in uporabi Titovega dela.
»To, kar se dogaja,« je rekel Sreta Štajič »opozarja, da nekateri ne uporabljajo metod in in-strumentarija znanstvenega raziskovanja, posledica tega pa so nestrokovnost in take povezave,
ki v imenu znanosti razvrednotijo nekatere opredelitve Zveze komunistov Jugoslavije, dogodke v novejši zgodovini pa tudi delo tovariša Tita.«
Udeleženci simpozija so namenili precejšnjo pozornost tudi samemu pouku zgodovine v naših šolah. Iz številnih prispevkov pa tudi manjših pripomb lahko sklepamo, da nastajajo težave pri pouku zgodovine, pri uporabi marksistične analize zgodovinskih dogodkov in njeni uporabi pri vzgojno-izobraže-valnem delu. Spomnimo naj tudi na misel dr. Gala, ki je opozoril na nevarnost izkrivljanja zgodovinskih resnic in na nekatere napačne usmeritve pri pouku zgodovine.
Dr. Djerdj Gal je dejal: Če ne bomo upoštevali razrednega načina obravnave, če bomo pretirano hvalili uspehe in zmage lastnega naroda, in dajali prednost svoji zgodovini, hkrati pa zapostavljali kuiturno-zgodovin-sko dediščino drugih narodov, bomo ravnali prav nasprotno, kot je učil Tito: zgodovino bomo spremenili v jabolko spora, pouk zgodovine pa v seminar za sejanje sovražnosti in nezaupanja. Tak pouk zgodovine lahko vodi le v šovinizem, iredentizem in separatizem — in prav to se je očitno dogajalo na nekaterih šolah SAP Kosovo.
Na simpoziju smo dobili vtis, da si učitelji zgodovine prizadevajo svojim učencem čimbolj pravilno in popolno razlagati gradivo tega predmeta, čeprav imajo pri tem včasih težave. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da gre za občutljivo snov, ki jo je treba podajati strokovno, študijsko in se nanjo dobro pripraviti. To velja še posebno tedaj, kadar gre za predstavitev zgodovine naših narodov in narodnosti. Prav zato je za idejno in politično vzgojo mladine še posebno pomembno Titovo delo, dragocena je njegova zavzetost in opozorilo, da je graditev socialističnih samoupravnih odnosov v bistvu socialistična revolucija, ki poteka. In ker so udeleženci simpozija sklenili, da bodo šli po tej poti, lahko verjamemo, da se obetajo pouku zgodovine v naših šolah boljši
DRAGAN PAVLOVIČ
ROMANA JAZBEC
povezuje vzgojo mladine za razumevanje med narodi s prispevkom k etični, idejni in humanistični vzgoji in izobraževanju mladega rodu. Breda Popa-dič pa razmišlja o mestu patrio-tične vzgoje v koncepciji moralne in idejne vzgoje. Tematiko s posveta dopolnjuje priporočilo o -vzgoji in izobraževanju za mednarodno razumevanje, sodelovanje in mir ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga je sprejela generalna konferenca OZN, za prosveto, znanost in kulturo na zasedanju v Parizu leta 1974.
Med drugimi aktualnimi temami je posebno zanimiva raziskava Franca Belčiča in Marjane Kaluža, ki je predstavljena v članku Nekateri vidiki šolske uspešnosti ob uvajanju srednjega usmerjenega izobraževanja ter prikazuje povezanost med šolsko uspešnostjo iz osnovne šole in šolsko uspešnostjo v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja. Jože Širec v svojem članku pojasnjuje, kdaj je izobraževalni učni cilj operati-viran, Marija Velikonja pa nadaljuje obravnavo tematike o pripravništvu v vzgojno-izobraževalnih organizacijah ter prikazuje vlogo in naloge vzgojno-izobraževalnih organizacij pri izvajanju pripravništva. Redkeje se globlje seznanjamo tudi s področjem vzgoje in izobraževanja v posebnih situacijah v bolnišni ci, o čemer nas to pot obvešč. članek Anke Prestor Uresniče vanje vzgojnega programa z; vzgojo in varstvo predšolskih otrok v bolnišnici. Alojzija Židan predstavlja bralcem metode dela z besedilom pri predmetu samoupravljenje s temelji marksizma. V članku Uveljavljanje izobraževanja odraslih v sistemu vzgoje in izobraževanja prikazuje Stanka Kušče-Zupan stališča, ki so se izoblikovala na posvetovanju Andragoškega društva Slovenije maja letos v Poljčah.
Pedagoški odsek sindikata slovenske šole v Trstu izdaja glasilo Pedagoški list, ki ga slovenskim prosvetnim delavcem predstavlja dr. Bariča Marentič-Po-žarnik. Ponatisnjen pa je tudi članek Razmišljanja o osebnosti šolnika v procesu prenavljanja tržaške avtorice Alenke Rebu-la-Tuta, ob katerem lahko razmišljamo, kako je z usposabljanjem in spopolnjevanjem učiteljev pri nas. Učiteljem naravoslovnih predmetov, predvsem kemije, bo v veliko pomoč obsežen seznam revij za področje kemijskega in širšega naravoslovnega izobraževanja, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Pripravila ga je dr. Aleksandra Kornhauser s sodelavci in nekaterimi študenti ob delu. Aleksander Cokan seznanja bralce z računalniškim izobraževanjem v Angliji in ga primerjal računalniškim-izobraževan jem v Sloveniji. Dr. Renata Mejak predstavlja knjigo, ki nas je presenetila, to je dele Cirila Ribičiča Samoupravljanje — naša moč. Metodiko dopisnega izobraževanja dr. Ane Krajnc pa prikazuje Jože Trček. Za učitelje gospodinjstva bo zanimiv prikaz učne enote pri pouku gospodinjstva o svetovnem problemu prehrane.
Med informacije sta tokrat uvrščena članek o posvetu o opremljanju naravoslovnih učilnic Milene Smoletove in kratek prikaz pedagoško-andragoških dni, strokovnega srečanja diplomantov pedagogike na Filozofski fakulteti v začetku julija letos.
Brano Munari, Italija — 14. graf. bienale
M. V.
za boljše delo
Moč pedagoškega usmerjanja
*	1	,	OIEJTmP
':l' ojiiiT .nf'1-
Neodkrite možnosti v metodologiji
Učinkovitost vzgojno-izobra-ževalnega dela na osnovni šoli ni odvisna le od usposobljenosti in predanosti posameznih pedagoških delavcev, temveč tudi od organiziranosti kolektivnih pedagoških dejavnikov. Pri tem mislim zlasti na usklajeno delovanje med učiteljskim zborom, učiteljskimi zbori oddelkov, zbori staršev in njihovimi organi in šolskimi skupnostmi. Moč pedagoškega usmerjanja je namreč v tem, kako in na kakšni stopnji organiziranosti se na šoli uveljavljata zanimanje in zavzetost vseh, ki sodelujejo v pedagoškem delu, učitelja, učenca in staršev.
Vse osnovne šole imajo pedagoško usmeritev vsebinsko opredeljeno v letnih delovnih načrtih. Toda načrtovanje ostaja pogosto le pri razvidu nalog, ki naj jih obravnavajo posamezni pedagoški dejavniki. Premalo izoblikovana pa ostaja metodološka značilnost pri delovanju teh, ki sodelujejo, ker se v problematiko pedagoškega vodenja premalo poglabljamo. Za to niso krivi le pedagoški vodje ali izvajalci nalog. Pedagoški delavci na šoli so se usposobili predvsem za načrtovanje vzgojno-izobraže-valnega dela, ne pa za celotno organizacijsko zasnovo, ki zahteva usklajeno delo strokovnih in samoupravnih organov. Zaradi tega bi kazalo proučiti dosedanje izkušnje in spopoiniti napotila za metodologijo dela strokovnih in samoupravnih organov.
Temu bi bili kos priznani pedagogi, andragogi in organizatorji, ki bi na podlagi izkušenj zastavili utemeljena in teoretično zasnovana napotila. Oglejmo si tale primer: Na neki šoli imajo npr. izvrstne strokovno usposobljene in predane pedagoške delavce, ki zelo dobro opravljajo svoje vzgojno-izobraževalno delo. Ali že iz tega lahko sklepamo, da učitelji te šole dobro sodelujejo, da so doseženi visoki vzgojni uspehi, da je pedagoška dejavnost strokovnih organov na zavidljivi ravni?... Nikakor! Vse to je odvisno od metodološke razvitosti kolektivnega pedagoškega delovanja.
egosto je načrtovanje vsi bi:	ga dela učiteljskega k(
;ei\ 'm tudi premalo jasno, pre • •k'?; io Izhodišča in smernice 2 k ost med letom ne izhaja raj iz določenih ugotov tev, 1: problematike, ki je na šc pereča, najočitnejša in zahtei rešitve. Tako je prizadeto nače kontinuitete dela; vsebina de pa je asnovana preveč teoreti
no
novana vsebina ne vodi k t njevanju problemov, k pocs ■utenju' akcij, k preoblikovan ; načina dela, k spreminjanju i^anja. Delovna usmeritev str ivnih organov je sicer družbeno aktualizirana, toda premalo določno opredeljena ali p ‘ugojena reničnemu položaju na šoli. Pri marsikateih načrtih pedagoške dejavnosti je očitno, da je vsebina dela učiteljskega zbora ločena od dela drugih pedagoških dejavnikov. Gotovo pa je .da bi morale bili niti osredji * strokovnega organa i ž ane tudi v delo zbora staršev in v delo njegovega sveta. Pa tudi Šolska skupnost ne more spreje-iE.'t! in uresničevati povsem »su-vei snega« delovnega načrta. Če
si je npr. šola zastavila kot eno izmed bistvenih nalog »spremeniti delovne in učne navade učencev«, ne bo o tej zadevi sklepal le učiteljski zbor. Pedagoški učinek bo šola dosegla le če se bodo vzajemno in sočasno odzvali vsi subjekti na šoli; torej tudi učenci v svojih samoupravnih skupnostih in starši. Tako bi morali razumeti usklajenost in operativnost pri reševanju pedagoških problemov na šoli.
Neredko nastaja vprašanje, kako se lotiti kakega problema. Ni še dovolj, če problem posplošimo in ga uvrstimo med pedagoške naloge. Vse prej kot temeljit način reševanja problema je npr. tole: Pedagoški problem zaznamo in ga akceptiramo, preštudiramo literaturo, sprejmemo sklepe na seji učiteljskega zbora.
Bolj poglobljena in operativna bo morda naslednja pot: Razčlenimo problem, na katerega so opozorili učitelji (učenci, starši); team pedagoških delavcev naj npr. izdela anketni vprašalnik za učence in starše, zbore ugotovitve, podatke o subjektivnih in objektivnih okoliščinah pedagoškega pojava. Nato naj razčleni pojav v primerjavi med učnimi stopnjami in učnimi predmeti...
Poiščimo teoretične in praktične ugotovitve v literaturi! Če je mogoče, naj sodeluje pri obnavnavi še pedagog, psiholog ali socialni delavec. Sele tako pripravljeno gradivo z določenimi predlogi obravnavamo z učiteljskim kolektivom. Vse premalo pa bo, če bomo sprejeli zadolžitve, kako naj delujejo učitelji, da bi spremenili pedagoško stanje. Določiti moramo še druge, ki bodo enakopravno in odgovorno pomagali reševati problem. Ne pozabimo na samoupravo učencev in staršev. Pa tudi šolske organizacije in drugi dejavniki naj sodelujejo v pedagoški akciji! V določenem roku pa moramo učiteljski zbor obvestiti, kako se zamisel uresničuje.
Prav zaradi tega niso pedagoški delavci naklonjeni povsem ločenemu študiju z vsebino, ki ne upošteva problemov, s katerimi se ubadajo pri vzgojno-izobra-ževalnem delu.
Pri načrtovanju dejavnosti strokovnih organov in delovanju drugih subjektov na šoli ni mete-dološko učinkovito, če začnemo snovati pedagoško delo individualno (pedagoške dejavnosti po oddelkih, po posameznih interesnih dejavnostih...) Prav to sili k naključni intuitivnosti, spontanosti in večtimosti. Delovni načrt šole bi lahko tako postal sinteza individualnih načrtov.
Ker pa v tem primeru to ne sme biti, je ponavadi povsem ločen, nefunkcionalen dokument. Zato mora nastati najprej skupna zasnova z določno opredeljeno usmeritvijo in cilji; na tem temeljijo individualni načrti. In še to: splošno znano je, da smo poleg izobraževalne funkcije še vse premalo uveljavili vzgojno poslanstvo osnovne šole. Učitelji pa posamično — brez organiziranih dejavnikov na šoli — tega ne bodo uspešno uresničevali. Prav v metodah dela učiteljskega kolektiva in drugih pedagoških subjektih so še nekatere neodkrite možnosti.
LUDVIK BRUMEC

H
Movi pogledi, drugačno ocenjevanje ji
Preverjanje znanja in opisno ocenjevanje učencev pri zdravstveni vzgoji za SVIO

Nei
Novi predpisi o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanja Učencev so‘opredeljeni v zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5-265-81 z dne 13. 2. 1981), podrobneje pa v pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja učencev. Ta pravilnik terja večjo demokratizacijo odnosov učenec — učitelj in hitrejše uresničevanje temeljnih smotrov srednjega usmerjenega izobraževanja. Nakazan je korak h korenitejšim spremembam o ocenjevanju napredka in razvoja učencev na vseh vzgojno-izobra-ževalnih področjih.
Bistvena novost ocenjevanja pri zdravstveni vzgoji je tristopenjska opisna ocenjevalna lestvica (18. člen pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja učencev), in sicer: zelo uspešno, uspešno, manj uspešno.
Nova lestvica ocenjevanja znanja se uvaja pri zdravstveni vzgoji zato, ker je prav pri tem predmetnem področju najbolj očitno, da tradicionalne ocene ne ustrezajo zaradi selektivne moči. K temu je j)rispe''al tudi razvoj predmetnih področij, ki presega nekdanje pojme o smotrih, vsebini in nalogah zdravstvene vzgoje. ObNtem je treba poudariti, da so zastareli pogledi na vlogo zdravstvene vzgoje in uporaba zastarelih metod in oblik dela tudi nezdružljivi z novimi spoznanji ocenjevanja. Zato mora biti nova ocenjevalna lestvica tudi pri zdravstveni vzgoji spodbuda za sodobnejšo organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa.
Čeprav je tudi pri zdravstveni vzgoji, ki prehaja na novo ocenjevalno lestvico element znanja sestavina ocenjevanja, za katerega veljajo znani načini preverjanja: ustno spraševanje, testiranje znanja v raznih oblikah, pa imajo pri tem predmetu pomembno vlogo tudi nekatere lastnosti. Učenčev uspeh ocenjujemo v celoti, to je z objektivnimi metodami preverjanja, ki pokažejo natančno mejo med vplivom subjektivnih elementov in resničnim znanjem. Objektivne metode in tehnike so vse tiste, ki imajo vnaprej natančno določen ključ ovrednotenja delov posameznih nalog in celote (NOT, referati, praktični izdelki in drugo). Celostno ocenjevanje upošteva učenčevo sodelovanje v vzgoj-
no-izobraževalnem procesu, obseg in kakovost znanja, razvoj njegovih sposobnosti, prizadevnost, napredek, razvoj njegovih učnih in delovnih navad, sposobnost za uporabo pridobljenega znanja ih njegovo vzgojenost (3., 4. in 5. člen pravilnika o ocenjevanju in napredovanju učencev) in . še posebno zanimanje za predmetno področje tudi zunaj šole.
S tristopenjsko ocenjevalno lestvico ocenjujemo učenčev uspeh, ne^pa njegovih posameznih odgovorov. Zato učitelj sproti spremlja in beleži učenčevo znanje, njegov napredek in razvoj, pa tudi vse okoliščine, ki vplivajo na učenčevo uspešnost. O tem naj učitelj vodi posebno dokumentacijo (beležka, list).
Potrebne podatke spremljanja - zapisuje v kratkih besednih formulacijah ali simbolih. Oceno uspeha oblikuje na podlagi takega dokumentarnega spremljanja, iz katerega so vidne vse sestavino ocene. Učitelj naj vodi to dokumentacijo s potrebno pozornostjo in odgovornostjo. Skrbno vodeni zapiski namreč dajejo globalno sliko o stopnji učenčevega razvoja in so podlaga za opisno oceno.
Pri ocenjevanju učenčevega napredka in razvoja moramo upoštevati tudi to, koliko je učenec dosegel glede na svoje sposobnosti. Pri tem je merilo uspeha predvsem učenčev napredek. Ni pravila o tem, v kakšnem razmerju je treba pri oblikovanju globalne ocene upoštevati ena in druga merila. To je odvisno od stopnje šolanja in zanjo značilnih vzgojno-izobra-ževalnih smotrov pri predmetu, marveč tudi od posameznega učenca. Zato na podlagi elementov, ki smo jih dobili pri spremljanju, oblikujemo oceno uspeha
pri predmetu individualno glede na učenca, pri tem pa upoštevamo vse njegove specifičnosti.
Nova ocenjevalna opisna ocena poudarja načelo, da ocenjujemo znanje, ne pa neznanje. Ta lestvica nima negativne ocene. Vse tri ocene so pozitivne in so odsev resničnega stanja v praksi. Tako kot je v življenju več dobrega, povprečnega, sprejemljivega, kadar imamo v mislih celoto z več elementi^ je tudi pri vrednotenju uspešnosti učencev.
preverjanje in ocenjevanje1 fon
'Ur
“‘rtja učencev, ki naj pri tem e1 Srednd sodelujejo. Le tak" “pripravljamo za prihodnje Ije moupfavljavce.	:nj0
..nih
Temeljno načelo pravilu'1 iz, preverjanju in ocenjevanju1' nja učencev je, da:
— ocenjujemo učence' zvoj in napredek, ne pa nezž
Za boljše in popolnejše razumevanje je treba osvetliti pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja učencev z različnih vidikov. Upoštevati moramo:
—	družbene cilje ocenjevanja in napredovanja učencev, ki pomenijo bistven poseg v pedagoško prakso. Družbeni dokumenti postavljajo odločno zahtevo po velji učinkovitosti izobraževanja na vseh stopnjah; -
—	psihološke osnove, ki navajajo učenčevo sposobnost, prizadevnost, napredek (1. člen pravilnika). To pomeni, da ocenjujemo razvoj osebnosti in ne samo znanje. Učitelj mora delo organizirati tako, da vsak učenec doživlja uspeh, da ta uspeh tudi zazna, temu — to je diferenciaciji in individualizaciji vzgojno-izobraževalnega dela — pa namenjamo v naših vzgojno-izobraže-valnih organizacijah premalo skrbi;
—	pedagoške in sociološke vidike ocenjevanja razvoja in napredovanja učencev. Celoten vzgojno-izobraževalni proces in vse njegove sestavine morajo biti usklajene tudi s stališči in smernicami našega celotnega socialističnega samoupravnega razvoja. Ena od pedagoških komponent Vzgojno-izobraževalnih programov je tudi objektivno
ol
•ovi
'»ja
Spe,
kon
snič
SO;
■jen
N
—	ocenjujemo učenca ko' lostno osebnost (upošte' načelo kompleksnosti ocen javnost ocenjevanja); lini
kov
—	prehajamo od številčflkj opisnim ocenam, ki so sploši1 (( in vse tri pozitivne;
— oddelčna skupnost do s pravilnikom prave, hkrat tudi nove dolžnosti in odgO nosti pri oblikovanju ocen- l
or
od
tab
"ei;
Sat
kh
Težave pri ocenjevanjubu
p
Pri opisnem ocenjevanj''ah] pojavljajo težave, na katere ramo biti pozorni in jih je ' Uje. reševati.	biit
tiit]
Redno moramo upošt£ ^
materialni, funkcionalni
vzgojni vidik znanja učeiW Vprašanja morajo biti vn%rj| pripravljena in dialektično f40cj zana (vzrok — posledica), fcf,
Merila ocenjevanja je ifj6 enoznačno opredeliti z opefjr0 nimi smotri v časovni razpof0! tvi učne snovi. Vsaka pripT0
naj vsebuje vse potrebne r‘° mente in določila zakot>fuk
Značilno učinkovanje tobako-vega katrana na dihalna pota in pljuča: pogostni posledici sta kronični faringitis in bronhitis, usodna posledica pa pljučni rak. V desetih letih se prilepi na sluznico dihalnih poti kilogram to-bakovega katrana. Kadilci, spomnite se, da kajenje ogroža vaše zdravje, pa tudi življenje!
usmerjenem izobraževan jur"
lv°
Ocene naj bodo opisne,‘pot dodatnih znakov.
' Pri ocenjevanju moramo1 citi neustrezne elemente ' oceno, kot so disciplina, n1 ^ mokratični in nesamoupr '' odnosi in podobno.	L®
Učitelj se mora za prevet) ^ in ocenjevanje temeljito prišli viti in upoštevati kdo, kdaj, |]at koliko, kako?
Nn
Njegova naloga ni le, lovi učencu zbudi skrb za zdrav fre< sni razvoj, temveč tudi, tllen spodbuja in vzgaja tako, drlič znal skrbeti za svoje zdravj|>ili
Tudi učenčeva skrb za ztf Pre mora biti sestavni del nje&ila
ocene.
ROMANA JAZBEC
Pet naravoslovnih dni o prehrani
tila
"izi
SVg
nar
ttsn
p'u
"Ul:
tev
V prvih razredih usmerjenega izobraževanja je pet šolskih dni namenjenih naravoslovnim dejavnostim.
Na Pedagoški šoli v^Mariboru smo se odločili za interdisciplinarno obravnavo ene od predlaganih tem programa UNESCO, to je prehrana. Da smo lahko temo obdelali z vseh vidikov, smo pri izpeljavi sodelovali učitelji biologije, kemije, fizike, geografije, zdravstvene vzgoje, samoupravljanja š temelji marksizma, gospodinjstva in osnov tehnike in proizvodnje. Predlog programa so obravnavali tudi predstavniki učencev.
Naravoslovne dni smo enakomerno razdelili na vse šolsko leto.
Prvi dan, ko smo obravnavali temo Človek in hrana, smo učencem v uvodnem delu predstavili program vseh naravoslovnih dni, posebno natančno pa delo posameznih interesnih skupin prvega dne. Seznanili smo jih tudi s smotri, ki smo jih želeli uresničiti pri obravnavi zastavljenih problemov, Povedali smo jim, da si bodo pridobivali širšo izobrazbeno podlago, razvijali odgovoren odnos do dela, delovnih in drugih ustvarjalnih sposobnosti in navad in se učili za delo, samoupravne odnose in osebno
življenje. Naučili se bodo delati poskuse in se privajali na laboratorijsko delo, hkrati pa si poglabljali teoretično znanje o naravnem in delovnem okolju in spoznavali, kako potrebno je varstvo človekovega okolja.
Po skupnem uvodnem delu so učenci delali v interesnih skupinah, v katerih so obravnavali tele tčme: Prehranjevalne verige in spleti v ekosistemu (biologija). Uporaba umetnih gnojil in bio-cidov v kmetijstvu (kemija), Posledice načrtnega in nenačrtnega človekovega posega v naravo (aktualizacija: analiza srednjeročnega načrta za kmetijstvo v občini Maribor) geografija, Pomen pravilne prehrane za človekovo zdravje (zdravstvena vzgoja), Priprava hrane, ohranjevanje in konzerviranje živil (gospodinjstvo), Hrana kot vir človekove energije (fizika). Uporaba mehanizacije v kmetijski proizvodnji (osnove tehnike in proizvodnje).
Po teoretičnem in eksperimentalnem delu je v posameznih skupinah sledila sinteza novih spoznanj.
Učenci so si po posameznih interesnih skupinah ogledali akvarij, razstavo gob in mlekarsko razstavo.
Drugi dan je bil na sporedu
ogled obratov predelovalne industrije v Mariboru in bližnji okolici. Na teh ekskurzijah so se učenci seznanili s tehnološkimi procesi predelave in priprave živil in s samoupravno organiziranostjo v delovnih organizacijah (povezava s samoupravljanjem s temelji marksizma).
Možnosti prehranjevanja v izrednih razmerah (povezava z obrambo in zaščito), to je bil naslov teme tretjega naravoslovnega dne. V domu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v Pekrah so si učenci
titi
na
ogledali filme o pripravi zasilnih bivališč v naravi in o možnostih
prehranjevanja z užitnimi divjimi rastlinami in živalmi.
Četrti dan smo namenili gozdu, in sicer njegovemu pomenu za ekologijo in gospodarstvo. Spregovorili smo o gozdnih škodljivcih in njihovem zatiranju in gozdnih požarih. Učenci so spoznavali najpomembnejše živalske in rastlinske vrste, ki živijo v naših gozdovih ali pa jih sestavljajo (poudarek na užitnih in zdravilnih rastlinah).
Spoznanja, ki smo si jih pridobili na vseh štirih naravoslovnih dneh, so učenci strnili peti dan.
Pri organizaciji in izvedbi naravoslovnih dni so zelo uspešno sodelovali učenci višjih razredov,"
predvsem naravoslovno-^ s°o matične smeri.	nje
S programom in dosežki ^1; bili zadovoljni tako učenci Por učitelji, zato podpiramo uv£ takih dejavnosti v usmerja ^ai izobraževanju.	lan
V povezavi s tematiko, ot^aji navano v naravoslovnih dnejjh učenci biološkega in kemijs|Fel' krožka pripravili v tednu mit sti razstavo z naslovom: Klrra problemi človeštva: naseljeni hrana, energija, zdravje in 'h nje. Razstava je z besedili’ kami in naravnim gradivom kazovala: naraščanje in p *1' dice naraščanja populacije veka, človekove pravice in < nosti za življenje v čistem okAg prizadevanja za varstvo nan kulturne rastline (predvsemc.. rice), semena in živila iz razs 1 1 jenih rastlin, vrste in način ' rabe umetnih gnojil in bioci možnosti Človekovega pf£ njevanja v izrednih razfl® (užitne travniške, gozdne line in kopenske ter sladko^ živali).
Razstava je zbudila velik nimanja med učenci in učite1' šoli, pohvalili pa so jo tudi Iji biologije in kemije osnO' šol mariborskega območja-
t
Pto
čaj,
sPt'
dej
aju
1 v'šj
MILENKA KURALT
de|
fon
čili
tak
v?.0
fier
ran
hiši

Nova spoznanja — za boljše Umsko delo______________________________________
rkaj izkušenj Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela o uporabi tehnike miselnih vzorcev
elf ^ rnno^'c' ustnih in pisijih in-rmacij postajajo sprejem, . Ravnava, zapomnitev, priklic •e ."Posredovanjeinformacijceda-težja in zahtevnejša naloga. Z Jo se ukvarjajo udeleženci raz-. 'a oblik prenosa znanja, kot so obraževanje, informacije, svežnje itd. Smoter prenosa zna-
Inifiz,
i11
l^ki
je uporaba tega znanja za po-Peševanje dela. Ta smoter v _0,tiunikacijskem procesu ure-sn,čujejo uporabniki znanj. Ali I? to nalogo dovolj usposob-
Nova spoznanja o delovanju |, tta nam povedo, da so člove-. Qvi možgani izjemen potencial, ga v povprečju izrabljamo /jttiaj en odstotek.1 Za razliko •b drugih virov, ki jih je z upo-dc abo vse manj, je človeški um Vabljiv naravni vir. Bolj kot ^uporabljamo, več gaje. Spričo u. 611 ugotovitev so prizadevanja ,a boljšo produktivnost umskega , smotrna in več kot spod-jUbudna.
i, Produktivnost umskega dela ei - 0 Zboljšamo, če obnovimo ^ ^e znanje o delovanju uma in 2 Jugovih zmožnostih in si prido-"Po tehnike, ki v skladu z no-'"ti spoznanji omogočajo učin-ii 1°vv’tejše umsko delo. Ena izmed 'eni' nib tehnik je tehnika misel-;nrh vzorcev (TMV). Razvila jo je .Titanska skupina za učne me-) K 6 (Learning Methods rr°up). Naši javnosti jo je prvi ' JjUtavil Zavod SR Slovenije za ier|?roduktivnost dela s pobudo, ki aoT0je delal RTV Ljubljana, da je ript okviru akcije Zveze sindikatov ier°venije: Človek—delo—pro-od^Uktivnost, pripravila slovensko ju Pbredbo oddaj britanske proi-vodnje BBC: Delaj z glavo, ter s 'obudo za prevod knjige avtorja c Buzana z istim naslovom, ki je iO!?aetpri DDU Univerzum 1980v !te Ljubljani.2 TMV smo delavci za-ni !°da preskusili pri svetovalnem ipr Qelu in jo razvili za različne upo-pbe. V prizadevanju za uvajanje i,e|a znanja, v prakso je Zavod if) Slovenije za produktivnost pD ela organiziral štiri javne semi-aj> aarje o produktivnosti umskega e‘a, pet seminarjev v okviru in-|eniega izobraževanja za de-■ l0vpe organizacije in delovno 1V Fočanje, na katerem so udele-seminarjev predstavili ra-T.Pue uporabe TMV, kot so jih VrUi preskusili in razvili pri indivi-
Lualnem in skupinskem delu. P Postavitev uporabe TMV je 'J" ila vključena v seminar za
Nade svetovalce, ki ga je orga-I lžlrala poslovna skupnost za I kovanje v Sloveniji, in v semi-za učitelje Centra srednjega ttrierjenega izobraževanja v uju. Seminar o produktivnosti j itskega dela obsega predstavi-nekaterih novih spoznanj o
f^vanju uma in umskih spo-! °bnostih, izhodišča za poveča-
nje
Na
produktivnosti umskega
a> obravnavo informacij „ pmočjo TMV, napotke za učin-.1 J)V'to branje, beleženje infor-'ie j cij in študij, osnove za razvi-Janje ustvarjalnega mišljenja in °La}e za različne uporabe TMV nLPn individualnem in skupinskem
jfelu. nll Nai čl.Natk
icfVkiK,
3men tega prispevka je na predstaviti TMV, nekaj iltiK enj 0 možnostih in rezulta-n 'n Uporajjg j^V in nakazati po-il' 1 ivng spremembe, ki naj bi jih 111 dd raz*’^n’b področjih spodbu-Pl a nova spoznanja o umskih je Procesih.
i <
^ ai so miselni vzorci?
ifl' s, M0žgar>i kot samoorganizacij-az!. 1 'nformacijski sistem omogo-Sam°dejno organiziranje prejetih informacij. To samo-nsmerjenost k organizira-■ivj.. 'nformacij lahko v smislu 1 dep6 Prot*uktivnosti umskega f0r<l Podpremo, če bistvene in-
čit rriac'je, ki jih želimo vskladiš-tak ' na^ sPomin, organiziramo 'Ido0- ^ot to počne naš um. To ik|, Sežemo s pomočjo miselnih
fjj°rcev- Miselni vzorci so gra-r.^.1 zapis smiselnega organi/i-med seboj povezujočih se Venih informacij - ključnih
besed. Izhodiščna ideja je v središču. Okrog nje nizamo ključne besede in jih povezujemo v logično organsko celoto in tako sledimo naravnemu povezovalnemu postopku umskega procesa, ki ni zgolj linearen, temveč predvsem vzorčen. Miselnemu vzorcu lahko dodajamo nove informacije, iščemo nove povezave med bistvenimi informacijami in jih zaznamujemo z različnimi grafičnimi znaki. Vizualnost in izjemnost miselnega vzorca podkrepimo še z barvami in s simboli; tako omogočimo odlično predstavljivost, zapomnitev in hiter priklic. Miselni vzorec izredno spodbuja vizualni spo-
min (99,6%), upošteva pa tudi druge lastnosti spomina, in sicer:
— Smiselno povezane besede si bolje zapomnimo kot nepovezane. Miselni vzorec vsebuje logično povezane ključne besede.
— Izjemnost povečuje za-pomljivost. Barvej simboli, vizualnost in sama struktura vzorca delujejo izjemno za razliko od liearnega zapisa.
— Sposobnost priklica po sprejetju informacij se zveča, nato naglo upade. 80% podrobnosti pozabimo v 24 urah. Miselni vzorec omogoča hitro in učinkovito ponavljanje predvsem bistvenih informacij v logični povezavi, podkrepljeni z izjemnostjo.
Možnosti uporabe miselnih vzorcev
Z miselnim vzorcem sledimo svojemu miselnemu procesu ali miselnemu procesu drugih npr. pri izbiranju zamisli, reševanju problemov, načrtovanju raznih dejavnosti pri lastnem ali skupinskem delu, pri oblikovanju zasnove za predavanja, za pisanje raznih besedil in povzetkov besedil, pri oblikovanju osebnih zapiskov, izhodišč za razpravo in sklepov razprave, pri študiju itd. S pomočjo miselnega vzorca spodbujamo organiziranje miselnega procesa pri individualnem in skupinskem delu in naš odnos do bistvenih informacij (analitičen, sintetičen, ustvarjalen itd.) v tem procesu.
Naše izkušnje
Izkušnje delavcev Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela ter vrnitvene informacije udeležencev seminarjev b produktivnosti umskega dela in drugih uporabnikov TMV kažejo, da bi širša uporaba novih spoznanj o naših umskih sposobnostih in delovanju uma in uporaba TMV lahko spodbudila višjo produktivnost umskega dela na raznih področjih, in sicer:
Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok
Do nedavnega je prevladovalo mnenje, da so umske sposobnosti pri človeku predvsem genetsko porojene. Nova spoznanja o razvoju možganov, ter o umskih procesih pa dajejo večji pomen spodbudnemu okolju v prvih devetih mesecih pa do treh let otrokovega življenja. Otrok do treh let še zdaleč ni tako »nemočno in nesposobno malo bitje«, kot mnogi napačno sodijo o njem, temveč bitje z izrednimi učnimi, spominskimi in intelektualnimi prednostmi, ki se uči z neverjetno lahkoto. Zato je izjemno pomembno, kaj storimo za razvoj otrokovih možganov v tem razdobju. Masaru Ibuka, predsednik in ustanovitelj znane japonske proizvodnje Sony, ter ustanovitelj japonskega združenja za razvoj možganov, je z enainsedemdesetimi leti napisal knjigo: Otroški vrtec prepozno.3 Kot pravi sam je to knjigo napisal, da bi omogočil staršem, da poskrbijo za mlade možgane, ki bodo odgovorni za svet.4 Lahko se vprašamo, kaj vedo pri nas o teh spoznanjih mladi starši ter vzgojitelji v otroškem varstvu!
Vzgojno-izobraževalni
procesi
V zakonu o usmerjenem izobraževanju smo kot temeljni
družbeni smoter uzakonili usposabljanje za trajno razvijanje znanja, torej za trajno izobraževanje. Do nedavnega je prevladovalo mnenje, da umske sposobnosti, potem ko dosežejo svoj vrh med 18 in 25 letom začno upadati. Nova spoznanja o umskih sposobnostih pa potrjujejo, da le-te po 25 letu ne upadajo, če jih stalno spodbujamo.2 Trajnemu izobraževanju se s tem spoznanjem odpirajo nove razsežnosti. Za vse udeležence v izobraževalnih procesih pa zato postaja pomembno tudi vpraša-
svoj sedež v desni polobli možganov. Verjetno od rojstva dalje enakovredno uporabljamo oba pola možganov. Na osnovi te naravne danosti se učimo v zgodnjem otroštvu z neverjetno lahkoto in veliko zmogljivostjo. Nato pa pod vplivom okolja in vzgojno-izobraževalnih procesov, ki se ponavadi usmerjajo predvsem v spodbujanje leve možganske poloble (branje, pisanje, matematika, logika, analiza itd.) le-ta prevzame vodilno vlogo in postopoma utiša desno poloblo (vizualnost, ritem, glas-
Herman-Bebler, Norveška — graf. bienale
nje: Kako se učiti in kako poučevati v skladu z novimi spoznanji o delovanju uma in višjo produktivnostjo umskega dela? Tem
veščinam bi pač morali odmeriti prostor in čas v vseh programih izobraževanja.
Del Nobelove nagrade za medicino v letu 1981 je dobil Roger Sperry s kalifornijskega inštituta za tehnologijo za rezultate proučevanja funkcionalne specializacije v možganskih hemisferah.5 Sperry je že leta 1962 postavil tezo, ki jo je dalje razvijal Robert Ornstein,5 da je namreč obstajala razlika med analitično-razumskim in intuitivno čustvenim mišljenjem, kar ima svojo anatomsko fiziološko podlago v dveh različno delujočih hemisferah možganov, čeprav le-ti delujeta vzajemno in se podpirata. Tako ima človek dve vrsti mišljenja: jezikovno-analitično (razumsko), ki ima svoj sedež v levi polobli možganov, ter vizualno emocionalno (intuitivno), ki ima
ba, kreativnost, sinteza itd.) Tako npr. Ornstein meni, da z zanemarjanjem desne polovice naše zavesti zapravljamo še neizčrpane možnosti za ustvarjalno delo ter reševanje problemov.
Celostna izobrazba bi verjetno morala dati enak poudarek verbalno-analitičnemu in estetsko-sintetičnemu mišljenju in temu primemo vključevati v programe izobraževanja likovni in glasbeni pouk ter šport. Številni preskusi izobraževalnih programov, ki so odmerili enako število ur umetniškemu delovanju potrjujejo, da je spodbujanje desne možganske poloble ugodno vplivalo na učne uspehe s področja leve poloble. Če bi to naravno danost bolj upoštevali bi to prav gotovo omogočalo tudi razvijanje skladne osebnosti. Ta nova spoznanja so pri oblikovanju izobraževalnih programov že upoštevale tudi nekatere šole za vodilne delavce v
Edoardo Gandrus, Italija — graf. bienale
Evropi in ZDA. Naš športni novinar Milan Maver pa nam npr. sporoča,6 da so spoznanja o pomembnosti desne možganske poloble prodrla v Zvezo profesionalnih učiteljev za smučanje v ZDA, ki je v sodelovanju z vrsto znanstvenih institutcij razvila novo metodo učenja smučanja ATM.6
Tudi TMV z grafičnimi prikazi in barvami močno vključuje vizualni spomin in takp spodbuja delovanje desne možganske poloble.
Vrnitvene informacije udeležencev seminarjev o produktivnosti umskega dela potrjujejo, da lahko miselne vzorce smotrno in učinkovito vključujemo v učne ure in s tem uvajamo študente v rabo le-teh tudi pri učenju. Miselni vzorec, ki ga z barvami rišemo na šolsko tablo ali na razpet papir, omogoča zapisovanje bistvenih informacij iz učne ure. Ob koncu ure ga lahko uporabimo tudi za prvo, tako pomembno ponavljanje za zapomnitev informacij. Iskanje ključnih besed, tj. bistvenih informacij in oblikovanje le-teh v miselni vzorec lahko uporabljamo kot odlično vajo pri pisni ali ustni obnovi raznih besedil. Uporaba TMV je nova, je tudi privlačna in zabavna, povečuje zbranost in omogoča hiter sprejem, zapomnitev, priklic in posredovanje informacij. Učitelju / nekoliko domiselnosti daje veliko didaktičnih možnosti. Mnogi dijaki ter študentje jo že uporabljajo pri učenju, vendar menijo, da bi širšo uporabo dosegli le, če bi TMV uporabljali tudi učitelji pri učnih urah.
Izjemno dobre rezultate so s TMV dosegli nekatere vzgojno-izobraževalne organizacije, ki pomagajo otrokom z učnimi težavami in njihovim staršem.7
Svetovanje in informiranje
Delavci Zavoda SRS za produktivnost dela uporabljamo TMV pri svetovalnem delu v delovnih organizacijah. S TMV našim naročnikom hitro in učinkovito naročnikom predstavimo
razpravljamo
delo zavoda in posamezne svetovalne teme, analizo stanja in zamisli o načinu reševanja problemov, vodimo razpravo pri skupinskem delu, kjer oblikujemo rešitve:, ter zapisujemo rezultate teh razprav v dnevnikih dela. Tako skrčimo poročila zgolj na bistvene informacije, ki .si jih naši naročniki laže zapomnijo, prikličejo in z njimi seznanjajo druge. Ob vsem tem si, seveda, želimo, da bi se tudi obsežna gradiva za delegate sčasoma le usposobila za hitro, učinkovito in z vizualnimi pripomočki (grafičnimi prikazi) podprto informacijo in tako le posodobila način komuniciranja.
Naj ob koncu tega zapisa omenim, da nam nova spoznanja o našem umu povedo nekaj novega tudi o nas samih in drugih to kar pa lahko pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov in večji strpnosti v dogovarjanju. Osveščanje o izrednih, a neizrabljenih zmogljivostih našega uma, naj nas spodbuja k trajnemu učenju ter nas motivira za delo.
Literatura:
L Buzan Tony: Make the most of yourmind. Penbooks, London, 1981 (2 izd.)
2.	Buhan Tony: Delaj z glavo. Dopisna delavska univerza, Univer-zum, Lj. 1980.
3.	Ibuka, Masaru: Kindergerten too late. Fireside book,. Nevv York, Simon and Schuster 1980 (2. izd.)
4.	Glej poglavje 10:	Servan
Schreiber: Svetovni izziv. Globus, Zagreb, 1980.
5.	Trstenjak dr. Anton: Psihologija ustvarjanja, Lj. Slovenska matica, 1981, s 133.
6.	Abraham Horst: ATM (American Teaching Method), Smučanje, 3(1981),štev. 1-2 Dec. s 20-23. Glej tudi v isti številki:-Milan Maver: Kdo je Horst Abraham? s 20 in 2.1.
7.	Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Ljubljana. Vzgojna posvetovalnica. Novo mesto.
ANA JENKO
Nov učbenik za zoologijo
Založba Školska knjiga iz Zagreba je izdala bogato ilustriran in izčrpen učbenik zoologije nevretenčarjev v dveh delih — Biologija nižih avertebrata in Biologija viših avertebrata — ki ga je napisal profesor dr. Ivo Mato-ničkin. Prvi del obsega 698 strani, drugi pe t>42. Oba dela sta opremljena s številnimi slikami in preglednicami.
Ker upošteva učbenik nove vidike razlaganja, je snov obdelana tudi z družbenega vidika. Snov je obdelana interdisciplinarno, ob upoštevanju ekologije, geologije, filogemije, biogeogra-fije, agronomije, veterine itd. Avtor je povsod, kjer je le bilo mogoče, uporabil sodobno razlago, in sicer tako, da je upošteval vedno in povsod korelacijo med človekom, družbo in okoljem. S tem naj bi bila poudarjena recentna zoološka znanost v nasprotju s tradicionalno, ki je bila največkrat brez konkretnega vrednotenja in uporabe v družbi in se je zgubljala predvsem v opisih zunanje in notranje zgradbe.
Velika prednost učbenika je, da upošteva pisec tudi zglede iz živalstva v Jugoslaviji. Za to delo je bilo treba pregledati ogromno virov, ki jih avtor tudi navaja v obsežni bibliografiji ob koncu obeh knjig.
Posamezne navedbe iz teh dveh delov so zelo pomembne tudi za splošno ljudsko obrambo in zaščito. Tu so omembe vredna besedila o protozoih, ki povzročajo nevarne bolezni, o človeških in živalskih parazitih, o izkoriščanju nevretenčarjev za hrano v izrednih razmerah, o škodljivcih
na rastlinstvu in njihovem zatiranju — vse to pa je izredno pomembno za življenje v posebnih razmerah.
Pri opisovanju posameznih živalskih skupin je v glavnem upoštevano tole zaporedje: morfologija, sistematika, razmnoževanje, ontogenija in razširjenost živalskih skupin v Jugoslaviji. Opisana so tudi novejša znanstvena odkritja s teh področij.
Na koncu vsakega dela učbenika je obsežen popis virov, ki so lahko biologu v pomoč, če se želi izpopolniti na kakšnem ožjem področju.
Za razumevanje v«eh ekoloških dogajanj in človeških vplivo na naravo in na posamezne ekosisteme je nujno čim bolje poznavanje živalstva in rastlinstva. S tega vidika je v tem delu živalstvo odlično obdelano. Za lažje dojemanje so vsem poglavjem dodane bogate ilustracije in številni grafikoni. Tudi pri tem so uporabljeni najnovejši viri.
Z izdajo tega učbenika se je zapolnila velika vrzel v visokošolski strokovni literaturi, ne samo v socialistični republiki Hrvaški, temveč tudi v Sloveniji in v Jugoslaviji. Namenjen je predvsem študentom biologije na fakultetah in pedagoških akademijah, pedagoškim delavcem biologom v usmerjenem izobraževanju, vsem, ki se zanimajo za zoologijo, pa tudi tistim, ki so jim potrebni podrobnejši podatki na kakršnemkoli področju zoologije nevretenčarjev.
DR. MARJANtA MARKIČ
doma
drugod
Narečje in ljudska kultura v šoli
V Gorici je bil od 26. do 28. avgusta kongres o ljudskih izročilih in o pomenu narečja in folklore v šoli. Na kongresu so predavali znani etnologi iz Italije, Jugoslavije (povečini iz Slovenije in Hrvaške), Avstrije in Nemčije.
Italijanski etnologi so obžalovali, da v učne načrte šol ni vključeno spoznavanje narečja, poučevanje ljudskega slovstva in folklore. Učitelji na osnovnih šolah in profesorji na srednjih šolah ne dovolijo uporabljati narečje pri pouku. Prav je, da se učenci naučijo knjižnega jezika in da govorijo in pišejo v lepi in tekoči italijanščini ali slovenščini, prav pa bi bilo tudi to, da bi učitelji pri jezikovnem pouku odmerili nekaj časa parečju in ljudskemu slovstvu. Pri tem ne mislim na rabo tujk (ki jih je žal v našem jeziku že precej), ampak na pristno narečne izraze, ki jih ponekod še uporabljajo, npr. v vaseh, kot so Prosek, Sv. Križ, Opčine in drugod. Gojenje narečja v naših šolah med uro slovenščine, bi pripomoglo, da bi mladina spoznavala stare običaje, ljudske pesmi in izročila. Poleg ljudskih pesmi bi lahko v šoli gojili tudi ljudsko glasbo, ki gre v pozabo. Učenci bi se morali seznaniti z ljudskimi pesmimi in inštrumenti. Na tem področju sta veliko naredila prof. Pavle Merku in Milko Matičetov, ki sta zbirala ljudske pesmi in ljudsko glasbo v Reziji in Beneški Sloveniji ; tidve pokrajini imata bogato tradicijo ljudskih pesmi in folklore.
Prof. Zuanelli Elisabetta z vseučilišča v Benetkah je menila, da bi bilo treba uvestu pouk narečja že v otroške vrtce. Predšolski otroci, stari tri do šest let, so najbolj dojemljivi za sprejema-
nje novosti, »dvojezičnosti« jim ne dela preglavic. In zakaj naj bi prav v vrtcih uporabljali tudi narečje? Govorijo ga v večini italijanskih družin; ko pride otrok iz družinskega okolja v otroški vrtec, mora govoriti v lepi italijanščini, to pa je zanj zelo naporno. Zaradi te nove zahteve so mnogi prav pretreseni, zato hodi jo neradi že v vrtec, pozneje pa tudi v šolo. Vzgojiteljice naj bi se pogovarjale z otroki v narečju in jih naučile s pomočjo narečja tudi knjižnega jezika. Otroci znajo veliko pesmic v narečju — te naj pojejo v vrtcih in v prvih razredih osnovne šole; tako bodo bolj sproščeni in bodo z lahkoto dojemali tudi italijanski ali na naših šolah slovenski jezik.
Pomembne so tudi razstave ljudskega orodja na šoli. V mnogih naših družinah, zlasti po vaseh imajo še veliko domačega orodja, ki so ga uporabljale babice in dedki pri kmečkem delu. Učenci lahko prinesejo v šolo star likalnik na oglje, leščerbo na olje, leseno posodo, kolovrat itd. Razstava tega orodja bi pripomogla, da bi se skoraj že pozabljeni stari ljudski običaji ohranili in spet oživeli. Pri pouku ljudskih izročil lahko uporablja učitelj audiovizualne pripomočke.
V šolah naj bi ustanovili folklorne skupine, ki plešejo stare slovenske plese in pojejo ljudske pesmi. Folklora približa mladini ljudsko pesem in glasbo, zato je prav, da jo vključimo tudi med uro glasbene vzgoje.
Stiki z ljudskimi običaji, jezikom in pesmijo bodo mladini razširili kulturno obzorje in približali ljudsko izročilo in običaje, ki jih marsikje prehitro pozabljajo.
MARKO PAULIN
Šole »ponikalnice«_________________
Migracijski procesi v osnovnem šolstvu na Kozjanskem
Južni predeli šentjurske in šmarske občine segajo na Kozjansko, ki je nekoliko manj razvit del naše ožje domovine. Ta nerazvitost je zarezala od osvoboditve do danes med prebivalstvom globoke migracijske brazde, ki se kažejo tudi v osnovnem šolstvu.
Ker je bilo učencev čedalje manj, so se začeli na nekaterih manjših šolah na tem območju združevalni procesi. Učence višjih razredov, to je od 5. do 8. razreda, so prešolali na bližnje osrednje šole, učenci nižjih razredov od 1. do 4. razreda pa so ostali doma na tako imenovanih podružničnih šolah. Zaradi nenehnega upadanja števila učencev tudi v nižjih razredih so začeli šole postopno ukinjati. V 37 letih po osvoboditvi je bil na Kozjanskem ukinjen pouk kar na devetih šolah (sedem šol v šmarski in dve v šentjurski občini).
Da so bili migracijski procesi v razmeroma kratkem obdobju res veliki, nam potrjujejo podatki o ukinjenih šolah. Osnovna šola Buče je imela takoj po osvoboditvi 117 učencev, v letošnjem šolskem letu pa so pouk na njej ukinili. To velja tudi za osnovno šolo Podsreda, kjer je bilo celo 149 učencev in je bila prav tako ukinjena, in za Bohor, kjer je bilo 167 učencev; zdaj je v tej šolski stavbi dom brigadirjev, ki delajo na zvezni delovni akciji Kozjansko. Ukinjene so bile tudi šole, ki so imele po osvoboditvi, naslednje število učencev. Polje ob Sotli 65 Sodna vas 57, Virštanj 120, Zagorje 94, Olimje 80 in Dobrina 118.
Zanimivo je, da se je število učencev na šolah na bolj razvitem severnem območju obeh občin povečalo, in to na šolah Rogatec, posebno v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in Šentjurju. To so kraji, ki jih povezujeta železnica in območna cesta in sc usmerjeni k industrijskemu Celju. V teh krajih se je razvila industrija, ki je zaposlovala domačo delovno silo. Svoj delež je prispeval tudi zdraviliški turizem v Rogaški Slatini, Podčetrtku in v Atomskih toplicah.
Število učencev v šmarski občini se je v 37 letih zmanjšalo od 4638 na 3726, to je skoraj za četrtino. V šentjurski občini je bil ta padec mnogo manjši in je znašal le nekaj več kot 100 učencev (od 2481 na 2379).
V obeh občinah je bilo po osvoboditvi komaj 166 oddelkov, kar pomeni, da je prišlo na en oddelek približno 42 učencev. Leta 1982 so imeli 301 oddelek, v katerih je bilo 6105 učencev; to pomeni, da je zdaj v enem oddelku približno 20 učencev. Ti premiki so seveda v prid kakovosti pouka. Izredno se je spremenila tudi izobrazbena raven učnega kadra. Leta 1946 je bilo le na nižji gimnaziji v Rogaški Slatini nekaj predmetnih učiteljev in profesorjev, na vseh drugih šolah so bili učitelji s srednjo izobrazbo; precej je bilo tudi tečajnikov, ki sprva še te izobrazbe niso imeli. Danes je med pedagoškimi delavci že nad polovico predmetnih učiteljev z višjo izobrazbo.
Gmotni položaj šolstva se je izredno izboljšal, saj je vseh 12

Vzgoja za dobro gospodarjenje________________________________ji
10. zbor jugoslovanskih šolskih zadrug
Na letošnjem zboru jugoslovanskih šolskih zadrug, ki je bil maja v'Varaždinu, je sodelovalo 250 predstavnikov iz osemdesetih zadrug iz vseh naših republik in pokrajin. Pokrovitelj te velike manifestacije delovne in proizvodne ustvarjalnosti je bilo predsedstvo SR Hrvaške. Slovesno akademijo, ki je bila v Narodnem gledališču Avgusta Ce-sarca, je odprl član predsedstva Dragutin Plašč.
V počastitev 10. zbora so se zvrstile številne prireditve in na eni izmed njih so zadružniki Osnovne šole Ive Lole Ribarja zasadili 88 vrtnic v spomin na tovariša Tita. V veliki športni dvo-
kostjo razstavljenih izdelkov sta zbudili posebno pozornost šolski zadrugi iz Obrenovca in Boljev-ca. Obrenovčani so se odločili za izdelavo okrasnih in uporabnih predmetov iz usnja, bakra, keramike idr.; učenci iz Beljevca pa obdelujejo kovine, izdelujejo orodje v sodelovanju z delovno organizacijo Standard iz svojega kraja, in poleg tega gojijo tudi perutnino. Lani so s to dejavnostjo »zaslužili« okrog 400 milijonov starih dinarjev. Po svoji izvirnosti se odlikuje tudi zadruga iz Velikega izvora blizu Zaječarja, kjer je razvito sadjarstvo — n a svojih plantažah gojijo jabolka, višnje in robidnice. Edini v Jugoslaviji, ki pridobi-
Jeno Dallos, Madžarska, Junij 82
rani so pripravili tudi razstavo ustvarjalnosti, ki je s slikami, grafikoni in izdelki prikazala dejavnost udeleženk. Na razstavi smo videli tudi pregled razvoja zadružništva v naši domovini; njegov napredek se ne kaže samo v množičnosti, temveč tudi v bogastvu proizvodne ustvarjalnosti.
Težko je bilo izbrati najboljše — tako je menila tudi strokovna žirija — zato bomo omenili le nekatere zadruge, ki se posebno razlikujejo od drugih. Z raznoli-
vajo pomemben del dohodka s svinjerejo, so zadružniki iz Bele Cerkve. Zelenjavo pridelujejo nekatere zadruge iz Makedonije, med temi so najuspešnejše zadruge osnovnih šol Miladinovci in Joakim Krčovski iz Skopja in Jugunovce iz Tetova. Zadruge v Starem Petrovem Selu in Veliki Kopanici iz Hrvaške imajo dobro razvito čebelarstvo, zadružniki iz Bjelovara, ki sodelujejo s Čebelarsko centralo iz Zagreba, pa izdelujejo predmete, potrebne v čebelarstvu.
popolnih osnovnih šol v obeh občinah v novih šolskih stavbah, od katerih nobena ni stara več kot 20 let. Nič slabše ni s podružnič-
nimi šolami, od katerih jih je precej novih ali pa povsem_ obnovljenih.
ERNEST REČNIK
Nagrade
»partizanski učitelj«
Nagrada »partizanski učitelj« je najvišje družbeno priznanje, ki ga podeljujejo v Vojvodini za izjemne dosežke pri večletnem vzgojno-izobraževalnem delu; pomeni družbeno . verifikacijo dela v vzgoji in izobraževanju na znanstveni in marksistični podlagi, priznanje za razvijanje bratstva, enotnosti in jugoslovanstva med mladimi in za oblikovanje osebnosti mladega človeka v socialističnem duhu.
Nagrado »partizanski učitelj« podeljujejo vsako leto 9. septembra, v spomin na dan, ko so se partizanski učitelji prvič zbrali v sremskem mestu Subotište. To je bilo leta 1943, tedaj, ko so položili temelje partizanskega šolstva v Vojvodini. Nagrado so ustanovili pred leti z željo, da bi s takimi priznanji še bolj spodbudili ohranjanje revolucionarnih tradicij in pridobitev revolucije, hkrati pa ohranili spomin na humani lik partizanskih učiteljev, ki so puško zamenjali s kredo in tablo in v najtežjih dneh našega oboroženega boja širili med otroki, mladino in ljudstvom znanje in prepričanje, da je treba vztrajati v boju za novo.
Izmed številnih predlogov za nagrado so izbrali letos sedem
učiteljev in tri šole. Na slovesnosti, ki je bila ob podelitvi nagrad v skupščini SAP Vojvodine, je predsednik skupščine Djordje Stojšič izročil to visoko priznanje Antalu Bergerju, ravnatelju osnovne šole Nikole Djurkoviča v Feketiču, Martinu Vojvodini-ču, ravnatelju Elektrotehniškega šolskega centra Mihajla Pupina v Novem Sadu, Veselinu Vuksanu, tajniku samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje v In-djiji, Zorici Djakovič, učiteljici razrednega pouka v Osnovni šoli Avrama Mrazoviča v Somboru, Vasji Mičetinu, pomočniku ravnatelja Osnovne šole Boška Pal-kovljeviča-Pinkija v Sremski Mitroviči, Jakobu Peliču, direktorju prosvetno-pedagoškega zavoda v Pančevu, in Radiši Radivojevi-ču, upokojencu iz Zrenjanina. Izmed vzgojno-izobraževalnih organizacij so prejele nagrado: Vzgojno-izobraževalna organizacija za predšolsko vzgojo in izobraževanje Dragoljuba Udic-kega' v Kikindi, Osnovna šola Nebojše Jerkoviča v Budjanov-cih in Šola za izobraževanje kadrov kovinarske in prometne stroke »Pinki« iz Novega Sada.
DRAGAN PAVLOVIČ
Slovenske zadruge se odlikujejo zlasti s svojimi izdelki iz ko-vanegaželeza,zadruge v Bosniin Hercegovini, Črni gori in na Kosovu pa namenjajo posebno pozornost narodnim vezeninam in izdelovanju predmetov v starem narodnem slogu, s katerimi ohranjajo dragocene folklorne posebnosti svojih krajev.
obogatila dva posveta — za učitelje vodje in za učence zadružnike. Učenci so razpravljali o vlogi zadruge pri opravljanju proizvodnega in drugega družbeno koristnega dela, o samoupravljanju in o proizvodnji v zadrugi, učitelji pa so namenili največ pozornosti vzgojno-izobra-ževalni vlogi zadruge. Na srečanju so poudarili, da je zadruga eden najpomembnejših dejavnikov šolske reforme, saj povezuje šolo, družbeno okolje in združeno delo. Poleg tega pa je zadruga kraj, kjer se učenci učijo delati, samoupravljati, gospodariti in odločati o pridobljenih dobrinah veliko bolje, kot se tega lahko naučijo pri pouku. Zato moramo zadruge še naprej razvijati kot eno izmed pedagoških oblik in kot pripravljalnice za poklicno usmerjanje učencev. Pri tem pa jim morajo pomagati vsi učitelji, družbeno-politične
organizacije, skupnosti in orf; nizacije združenega dela v njil11 vem kraju. Strokovnjaki iz zdi1 ženega dela se lahko neposredj1 vključujejo v delo zadrug, ki1 bj opravijo del svoje delovne 0‘ veznosti. Ob tem moramo pazij da se zadruge ne bi skomercia zirale, ker bi s tem izgubile s' pedagoški smisel, učenci pa postali svojevrstni »najemnik Temeljno vodilo zadruge naj ^ da se učenci nauče v njej deb: gospodariti, načrtovati in odi čati o pridobljenem dohodku,5 se bodo le tako usposobili za a loge, ki jih čakajo v življenj
Na drugem sestanku koorft nacijskega odbora šolskih zadn1 Ljudske tehnike Jugoslavije, 1 je hkrati organizirala 10. zbor,* izbrali novo predsedstvo. Nam1 sto dozdajšnjega predsednii Milije Kneževiča, ki mu je pot1 kel mandat, so izbrali za nove! predsednika delegata iz Hrvašl Andrijo Butiča.
Pi
dl
ni
k(
ki
ni
tr
tr
ta
lili plakete in priznanja zadn gam, ki so se udeležile zbof učencem zadružnikom, republ škim in pokrajinskim odbord za napredek šolskega zadružni' tva in drugim.
IVAN ŽIGIČ
r
d
1
Zarisce
andragoške misli
Andragoška šola, ki jo vodi Andragoški centaf v Zagrebu, praznuje letos 25 let neprekinjenega in uspešnega delovanja. Ta šola je bila prva in najpomembnejša oblika načrtnega usposabljanja in izpopolnjevanja andragoških delavcev v Jugoslaviji.
V sestavu Andragoške šole deluje poletna andragoška šola. V 335 programih, ki jih je doslej uresničila, se je zvrstilo že kar 7297 udeležencev. Prav tako je v sestavu te šole tudi zimska andragoška šola, v katere se je usposabljajo doslej v 51 programih 1015 udeležencev. Poleg poletne in zimske šole organizira Andragoški center še druge oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ki potekajo med letom. V njih se je doslej zvrstilo v 159 programih že skoraj 4000 udeležencev. Tako se je v 25 letih neprekinjene dejavnosti udeležilo raznih oblik strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja kar 12.242 andragoških delavcev.
Andragoška šola je začela delovati leta 1958, ko je pripravila več seminarjev za vodje ljudskih univerz, ki so se takrat začeli poklicno ukvarjati z andragoško dejavnostjo. To je bil čas, ko smo se v Jugoslaviji šele začeli temeljiteje ukvarjati z izobraževanjem odraslih. Andragoška šola je veliko prispevala k usposabljanju poklicnih andragoških delavcev delavskih in ljudskih univerz.
S širjenjem izobraževanja odraslih v šolah in razvojem izobraževalnih središč v delovnih organizacijah je andragoška šola širila svoje programe tudi na to dejavnost in povezala čedalje širši krog udeležencev. Tako je postala in se uveljavila kot jugoslovansko središče, v katerega prihajajo in se vračajo andragoški delavci iz vseh republik in pokrajin. Ob delu in učenju se med njimi utrjujeta tudi bratstvo in enotnost. V tej šoli pa se ob an-dragogih praktikih zbirajo tudi andragoški teoretiki — skupaj izmenjujejo izkušnje in spoznanja in razvijajo sodobno teorijo in prakso izobraževanja odraslih.
V okviru mednarodne dejavnosti je andragoška šola razvila
vore o aktualnih temah kot p membno obliko dela. Doslej bilo petnajst takih pogovorov, se jih je udeležilo tudi 185 vidu
andragogov iz drugih dežel.
Andragoška šola uresničil zamisel o nenehnem izobražev nju in vzgoji. Veliko je andrag ških delavcev, ki so postali nje stalni obiskovalci, nekateri so udeležili njenih oblik že tudi 15 do 20-krat.
Andragoška šola je 1 membno vplivala na razvoj < dragoške teorije in izdajatelj5 dejavnosti. Spoznanja iz pral so tu dobila tudi teoretično zlago in podlago. Veliko gradi pripravljenega za poletno šo je izšlo kasneje v knjižnicah, c stopnih širšemu krogu andraj ških delavcev. Tako je skuš: zmeraj dati odgovor na temelj in druga aktualna vprašanja ii braževanja in vzgoje odrasl
Spremljala je reformo in dru; družbena dogajanja, s svoji11 seminarji o vzgoji in usposablj1 nju za samoupravljanje slectf našemu samoupravnemu razvf 1 ju. Razvoju turizma so bili C1 menjeni njeni seminarji o uspfj sabljanju za turistično dejavno*; Več seminarjev so namenili tu1 uvajanju svobodne menjave ck -v vzgoji in izobraževanju, pa to1 pripravi srednjeročnih načrto’ c in drugim nalogam reforme, i
Med tistimi, ki so sodelov* 1 pri uresničevanju prograin0 t andragoške šole kot predavat^ e ali vodje posameznih skupi1 r seminarjev in posvetov, je velii p vidnih andragoških znanstvef kov in strokovnjakov iz prak? ( Kar 475 sodelavcev je pomag^' ' šoli doslej uresničiti njene pfi’ < grame.	>
Če zdaj, po 25 letih delovanf ocenimo celotno delo šole, labl i upravičeno trdimo, da je velijj pripomogla, a ne le k usposa". ' Ijanju in izpopolnjevanju andf: ' goških delavcev, temveč tudi! 1 napredku celotnega izobraže'1 nja odraslih pri nas — k razvol* andragoške teorije in prakse P' tudi ^ uveljavljanju naših izid šen j v svetu. om» ji^sl.
MILOVAN GOLUBOVIČ


Po prvem srečanju s tovarno
Kai je pokazala anketa o izvajanju proizvodnega dela
jjjij, Z uvedbo usmerjenega izo-raževanja smo vpeljali v sred-Je šole obvezno desetdnevno Proizvodno delo in delovno Frakso. S tem naj bi v reformi s°lstva dosegli tole:
~~~ učence naj bi seznanili z : y Vserni razsežnostmi dela, predv-s6tn s tistimi, ki jih v šoli ali šol-krh delavnicah ne morejo doživeti;
jih uvedli v tehnologijo in Organizacijo dela v proizvodnih delovnih organizacijah;
— jim pomagali premostiti Prepad med umskim in fizičnim oelom in jim vcepili spoznanje o Jojnosti in vrednosti družbeno Pristnega dela;
, ~~ jim privzgojili delovno kulturo in ustrezen sistem delov-v,e(i nik vrednosti.
ašl k)a bi te cilje uresničili, je po-| ‘reben precejšen organizacijski rud; svoje morata prispevati J^ko šola kot združeno delo. j* smo se na Srednji ekonom-šoli Boris Kidrič v Ljubljani sllUpaj z vodstvom Tobačne tovarne Ljubljana na proizvodno Palo in delovno prakso skrbno
Pripravili.
Po opravljeni praksi smo naredili analizo: za učence smo izcejali poseben vprašalnik in že-> kli zvedeti, kaj jim je delovna Praksa pomenila, s čim so bili za-P°Voljni in s čim ne. Ne trdimo, P9 je mnenje učencev edino me-r>lo za vrednotenje delovne Prakse, vendar pa brez njihovega Mnenja ni mogoče v celoti °vrednotiti njene vloge.
j Kot metodo smo uporabili an-ožl keto s 13 vprašanji. Anketirali vseh osem oddelkov prvega j 'ctnika. Odločili smo se, da bomo ,v’ delovno prakso še naprej empi-d1’* Pčno spremljali ter anketirali vse st*ri letnike, da bi ugotovili, če so . J! ocenah delovne prakse določi Cen' Prem*ki in kam se le-ti e ( Usrnerjajo. To bo zanimivo tudi a.®j ^to, ker opravljajo učenci pr-'i Vega letnika delovno prakso v ,0p Proizvodni delovni organizaciji,
P
a)
Ijsl
ak > f div
sol
enci drugega letnika v bankah,
. UK in zavarovalni skupnosti, 3. 'n 4. letnika pa v gospodarskih in Pnančnih službah v raznih organizacijah združenega dela. j-ahko torej pričakujemo, da bodo z večjo intelektualno in izkustveno zrelostjo tudi ocene bčencev o delovni praksi zmeraj ^ strožje, bolj kritične in objektiv-apk ne' ^iličnost, ki se je nanašala Predvsem na odnose med delavci Mf V.tovarni, na njihov odnos do izf jjčencev in odnos učencev do [S|j bela in napredka v tehnologiji bela, smo zasledili že v odgovorih rUf Prve ankete.
\'m Kljub temu da bomo imeli pri ulj’ Organiziranju in izvajanju de-•$ lovne prakse težave in kljub kri-zyr hcnosti mladih je vendarle treba n> sp« ioj
tui del
* J	Precej razmišljanj in razprav o
Organizaciji usmerjenega izobra-zOvanja je bilo doslej namenje-( juh tudi praktičnemu usposab->v ijanju učencev srednjih šol. Reši-tov je veliko. Oglejmo si samo te eno izmed njih. Zanimiva je na-ip nireč zato, ker se je porodila iz h Pobude na terenu.
I ,.^veza društev prijateljev mla-I bine v Kranju je povabila učenke V?S?iiteljske šole, ki stanujejo v Prt občini Kranj, naj prevzamejo fUed počitnicami delo z otroki na Igriščih v krajevni skupnosti. ak1 vabilu se je odzvalo devet
ihl učenk.
:lij Zanje smo v vzgojno-var-sa stveni organizaciji pripravili
dosledno spremljati mnenje učencev o delovni praksi. To nam bo lahko rabilo za merilo vrednosti tega elementa vzgoj-no-izobraževalnega procesa. Zato smo učencem zastavili nekaj vprašanj, odgovori nanje pa kažejo, kaj menijo učenci o poteku delovne prakse v Tobačni tovarni Ljubljana.
Na vprašanje, ali so med delovno prakso dobili pregled o tem, kako poteka delo v tovarni, so odgovorili učenci takole: 48,2 % učenca je dobilo celoten pregled, 43,9 % le delnega, 0,9% učenca pa nikakršnega.
Odgovori kažejo, da so učenci v kratkem času že dobili določen vpogled v proces dela.
Na drugo vprašanje, ali so med delovno prakso dobili pregled o tem, kako je tovarna organizirana, nismo dobili tako ugodnih odgovorov, čeprav so bili le-ti še zmeraj zadovoljivi. 18,4% učenca je dobilo popoln pregled nad organiziranostjo tovarne, 75 % delnega, 0,6 % pa nikakršnega.
Splošno počutje učencev v tovarni smo merili tako, da smo jih vprašali, kako so se počutili med delovno prakso in kako so jih delavci sprejeli. Med odgovorom ni bilo bistvenih razlik.
Zelo dobro se je počutilo v tovarni 40,3 % učenca, dobro 42 %, zadovoljivo (še kar) 11,8%, slabo pa 1,9%.
Lestvica zadovoljstva je precej diferencirana, lahko pa ugotovimo, da se je več kot 80 % učencev kar dobro počutilo, nekaj nad 10 % pa le zadovoljivo.
Zanimiva je tudi zveza med teoretičnimi predmeti in prakso. Ta odnos smo merili z dvema vprašanjema: Ali jim je znanje, ki so ga dobili pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma, kaj pomagalo pri razumevanju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela v tovarni?
— Zelo je pomagalo 17% učencev, še kar 72,8 %, nič pa 5,2 %.
Ali ti je znanje, ki si ga dobil pri predmetu osnove tehnike in proizvodnje kaj pomagalo pri vprašanjih iz varstva pri delu, organizaciji in tehnologiji dela? Na to vprašanje so odgovorili učenci takole: zelo je pomagalo 25,5 % učencev, še kar 50,2 %, nič pa 14,3 %.
Pri tem so bili ugodnejši odgovori v prid varstva pri delu, manj pa s področja organizacije in tehnologije dela. Zato smo pri predmetu osnove tehnike in proizvodnje izpostavili področje varstva pri delu; ta predmet zavzema vsebinsko sicer precej širšo problematiko, kot pa so jo učenci spoznali v praksi (npr. icako deluje dvotaktni ali štiritaktni motor ipd.).
Odgovori na ti dve vprašanji kažejo, da so si učenci vendarle zastavljali vprašanje o povezanosti med teoretičnim znanjem in praktičnim delom. Za prvo leto delovne prakse in za prve letnike so ti odgovori zadovoljivi, verjetno pa od učencev višjih letnikov ne bi dobili enakih odgovorov. Na koncu vprašalnika smo skušali zvedeti od učencev še to, kaj pomeni zanje delovna praksa. Vprašanje smo izoblikovali takole: »Na koncu povej, kaj si imel od te prakse in kaj si pričakoval?« Predvidenih je bilo sedem možnih odgovorov, ki pa so bili izoblikovani tako, da je vsak anketirani učenec lahko odgovoril na vsak predvideni odgovor, če se je z njim strinjal. Odgovore navajamo tako, kot so bili razporejeni v vprašalniku:
— Ugotovil sem, da je treba v tovarni trdo delati (27,8 %).
— Ugotovil sem, da samo v nekaterih oddelkih trdo delajo (54,7 %).
— Ugotovil sem, da je delo osnova za obstoj in razvoj družbe (41,5%).
— Dobro bi bilo, če bi z izobraževanjem dobil tak poklic, da mi' ne bi bilo treba trdo delati (46,7 %).
— Delovno prakso sem si predstavljal precej drugače (16%).
— Delovna praksa je zame koristna, ker se pri tem veliko naučim (34 %).
— Med delovno prakso se nisem veliko naučil (4,7 %).
Iz teh odgovorov lahko razberemo, da so dobili učenci med delovno prakso ražlične občutke o delu in različna spoznanja. Poudariti moramo, da je bila praksa dobro organizirana, da smo z vodstvenimi delavci skrbno izbrali dela in naloge, ki
jih bodo opravljali učenci in izvedli z enim oddelkom poskusno prakso. Na podlagi analize, smo bistveno spremenili in dopolnili načrtovani program in upoštevali v njem več elementov neposrednega proizvodnega dela. Učenci so fizično delo, napor in zahteve (npr. izpolnitev norme) osebno doživeli — to pa je tudi bil namen delovne prakse. Ugotovili so, da je proizvodno delo zelo pomembno za razvoj družbe (41,5%), da je treba v tovarni trdo delati, da pa ne delajo na vseh oddelkih tako. Poudariti moramo tisti učinek prakse, ki v ciljih ni zaželen: starši pošiljajo svoje otroke v šole predvsem zato, da jim ne bi bilo treba trdo delati. Odtod tudi anketni odgovori, saj je kar 46,7 % učencev menilo, da bi bilo z izobraževanjem dobro doseči tak poklic, kjer jim ne bi bilo treba trdo delati. Ta odgovor je bil po številu na drpgem mestu, zato lahko sklepamo, da je ta miselnost močno zakoreninjena v zavesti učencev. Sama šola ne more veliko storiti za odpravljanje takšnega stališča, kajti gre za širši družbeni problem vrednotenja fizičnega- ih neposrednega proizvodnega dela.
Če bomo s podobnimi anketami med učenci nadaljevali, bomo lahko sproti preverjali, koliko dosegamo cilje, ki si jih je postavila naša družba z uvedbo usmerjenega izobraževanja in s tem tudi proizvodnega dela in delovne prakse. Ni treba, da bi bila ta skladnost popolna, toda čim manjše bo razhajanje, tem bolj bosta proizvodno delo in delovna praksa izpolnjevala cilje, ki smo jih postavili ob uvedbi tega predmeta.
IVAN HAFNER
Saim Tekcan Suleyman, Turčija — grafični bienale
Učenke vzgojiteljske šole na praksi
dfj krajši seminar, na katerem so dl dobile prihodnje vzgojiteljice e'! [J?Potke za organizacijo in vše-binsko pripravo ‘na srečanja z 3 f otroki. S skupino otrok iz vrtca rP jjnto jim tuji prikazali nekaj iger, .' se jih otroci radi igrajo ha jgnščih. Poleg tega smo poskrbi za mentorstvo/tako da se je
vsaka učenka lahko posvetovala v najbližjem vrtcu ali v pedagoški službi vzgojno-varstvene organizacije.
Potem so se dekleta lotila vzgojne dejavnosti v devetih krajevnih skupnostih. Njihove izkušnje po opravljenem delu so različne: nekatere so bile zelo navdušene, saj so imele priložnost, da so se preskusile kot vzgojiteljice in so se dobro počutile, druge pa so bile razočarane nad obiskom otrok, ki je bil slab, predvsem zaradi slabšega obveščanja v nekaterih krajevnih skupnostih. Pokazalo se je, da povsod še ne znajo izrabiti vseh možnosti vključevanja otrok v razširjeno vzgojno dejavnost.
Septembra smo v svetu za predšolsko vzgojo pri zvezi prijateljev mladine skupaj s prihodnjimi vzgojiteljicami razčlenili opravljeno delo in ugotovili, da je organizirana dejavnost koristila otrokom in učenkam, ki so s samostojnim delom prvič okusile
mikavnost vzgojiteljskega poklica, hkrati pa tudi spoznale njegovo odgovornost in zahtevnost.
Objavljamo kratko poročilo o poteku te dejavnosti v eni izmed kranjskih krajevnih skupnosti, ki ga je napisala ANKA KUMSE, učenka vzgojiteljske šole iz Ljubljane.
Odločila sem se, da bom letošnje šolske počitnice čimbolj koristno preživela, zato sem z veseljem sprejela povabilo zveze prijateljev mladine, naj bi v svoji krajevni skupnosti vodila počitniško delo na igrišču osnovne šole Kokrica. Tu naj bi se zbirali otroci, ki so doma brez varstva ali pa bi starši radi, da bi se njihovi otroci privadili na druge otroke, da bi se tako laže vključili v šolo.
Z delom sem začela proti koncu junija. Prvi dan ni bilo veliko otrok, zanimanje pa je iz dneva v dan raslo, tako da nas je bilo po nekaj dneh kar lepa skupinica. Pri igrah smo se zelo razumeli. Otroci so z velikim zani-
manjem sodelovali v igricah.
Naučili smo se veliko pesmic, ki smo jih tudi ritmično izvajali. Tudi »ustvarjalnih« iger ni manjkalo: tako smo, na primer, iz kamenčkov naredili živalice. Pri ■ tem so bili otroci tako domiselni in ustvarjalni, da sem se čudila.
Opazovali smo tudi rast pšenice. Vsak otrok je imel svoj lonček, v katerega je naložil zemljo in vanjo posejal pšenico. Razveselili so se, ko je rastlinica pokukala iz zemlje. Vsak dan so takoj po prihodu na igrišče najprej pogledali, kako velika je že rastlina. Seveda so pšenico tudi pridno zalivali.
Veliko veselja so imeli z risanjem po asfaltu. Pod njihovimi rokami so nastajale vse mogoče risbe. Seveda so najmlajši narisali prave čire čare in bili nanje zelo ponosni.
Nikoli si nisem mislila, da je delo z otroki tako pestro in zanimivo. Če delaš z njimi res z ljubeznijo in veseljem, ti otroci zaupajo in te ubogajo.
usmerjeno
izobraževanje
Letošnja jesen bo razgibana____________________
Bosna in Hercegovina v tretjem letu reforme
V Bosni in Hercegovini prehajajo letos v srednjem usmerjenem izobraževanju v odločilno obdobje reforme. Pred dvema letoma so uvedli v srednje šole nove programe, ki obsegajo v prvih dveh letih skupno vzgoj-no-izobrazbeno osnovo in skupne osnove posameznih strok. Z letošnjim šolskim letom pa uvajajo v tretje letnike nove predmetnike in učne načrte, v katerih je težišče na strokovnem izobraževanju in usposabljanju učencev za delo v različnih strokah in poklicih.
Prvo obdobje reforme je bilo dosti uspešno, pravijo učitelji, čeprav težav ni bilo malo. Drugo obdobje bo v marsičem zahtevnejše. Učence, ki so se v prvih dveh letih ukvarjali predvsem s splošnoizobraževalno vsebino, čakajo zdaj predvsem strokovni predmeti. Teorijo bodo obravnavali v šoli, praktično znanje pa bodo pridobivali delno v šolskih delavnicah, še pogosteje pa neposredno na samem delu, v proizvodnji in na praksi. To ne bo povzročalo težav šolam, ki so bile že doslej dobro povezane z združenim delom. Med njimi velja posebej omeniti tiste šole, ki so se v zadn jih letih povezale s proizvodnimi in drugimi organizacijami v sestavljene organizacije združenega dela. To združevanje je dalo dobre sadove: gmotni položaj teh šol se je zboljšal, laže dobijo potrebne strokovne učitelje, manj težav imajo pri organiziranju proizvodnega dela in delovne prakse.
Žal imamo tudi drugačne primere — organizacije združenega dela, ki se nič kaj dobro ne povezujejo s šolami. Niso dojele, da vzgoja in izobraževanje nista več samo naloga šole, marveč tudi združenega dela. V sklepnem obdobju srednjega usmerjenega izobraževanja bo treba to miselnost povsod spremeniti, saj programov strokovnega izobraževanja ni mogoče uresničiti brez sodelovanja proizvodnih in drugih delovnih organizacij.
Priprava novih profilov, predmetnikov in učnih načrtov za srednje usmerjeno izobraževanje je povezala pedagoške delavce in strokovnjake iz proizvodnje. Škoda samo, da se je njihovo delo zavleklo in tako učenci tretjih letnikov ne bodo dobili pravočasno vseh potrebnih učbenikov.
Kako zaposliti vse učitelje?
Z uvedbo novih predmetnikov in učnih načrtov v tretje letnike
srednjega izobraževanja in ukinitvijo tretjega letnika gimnazije ostaja preveč učiteljev za nekatere splošno-izobraževalne predmete; učiteljev zastrokovne predmete pa primanjkuje. Naj večji »tehnološki presežek« učiteljev je v sarajevski samoupravni interesni skupnosti za usmerjeno izobraževanje, nastopa pa tudi na drugih območjih. Na sarajevskem območju je kar 288 učiteljev ostalo — delno ali v celoti — brez rednega dela. Med njimi je največ profesorjev, geografije, kemije in biologije, manj pa učiteljev tujih jezikov, matematike, fizike in srbohrvaškega jezika.
Na nedavnem sestanku z ravnatelji srednjih šol sarajevske samoupravne interesne skupnosti za usmerjeno izobraževanje so poudarili, da je treba to občutljivo vprašanje reševati kar najbolj skrbno s pomočjo vseh družbenih dejavnikov. Tem učiteljem so ponudili več možnosti. Ena med njimi je prekvalifikacija- s pomočjo dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja za poučevanje drugih predmetov. Med anketiranimi učitelji se jih je samo 26 odstotkov odločilo za to možnost, 52 odstotkov jo je odklonilo, drugi pa niso povedali svojega mnenja. Druga možnost je, da bi ti učitelji prevzeli pouk sorodnih strokovnih predmetov (npr. učitelj kemije osnove kemijske tehnologije, učitelj fizike nekatere predmete iz elektro-stroke ipd.). V ta namen pripravljajo nekatere spremembe v določilih, katere sorodne predmete lahko poučujejo učitelji, ki so končali različne šole. Ena izmed možnosti je tudi predčasna upokojitev starejših učiteljev — seveda z njihovim soglasjem in tako, da bi jim »kupili« manjkajoča leta zaposlitve. Sicer pa naj bi se šole dogovarjale med seboj in uskladile posamezne presežke in primanjkljaje. Marsikateri učitelj bi lahko dobil primerno mesto tudi v gospodarstvu in drugih dejavnostih, zlasti na področju izobraževanja zaposlenih, ki potrebuje nove strokovne delavce.
Letošnja šolska jesen v Bosni in Hercegovini bo torej vroča in razgibana, saj bo treba marsikaj storiti za uspešno uresničevanje novih programov, usposobiti učitelje, pripraviti učbenike, se dogovoriti z delovnimi organizacijami v gospodarstvu zaradi proizvodnega dela in delovne prakse — in še marsikaj drugega, da bo reforma izpolnila pričakovanja.
MAIDA VODENIČAREVIČ
Učimo za delo
Pri Centru za tehnično izobraževanje v Ljubljani je izšel te dni izpopolnjen priročnik za delavce, ki bodo vodili proizvodno delo in delovno prakso učencev v usmerjenem izobraževanju. Priročnik z naslovom UČIMO ZA DELO, vsebuje zbrana poglavja iz psihologije, didaktike in metodike praktičnega dela, potrebna inštruktorjem in drugim delavcem, ki uvajajo učence in mlade delavce v delo. Osrednje gradivo dopolnjujejo prispevki o značilnostih usmerjenega izobraževanja, varstvu pri delu in drugih vprašanjih. Prispevke so napisali: Ivan Kejžar, Bojan Erjavšek, Milena Malovrh, Anton Tischler, Marko Vakselj in Jože Valentinčič.
Ker se bodo v kratkem začeli novi seminarji za inštruktorje in druge delavce, ki bodo vodili proizvodno delo in delovno prakso učencev, je priročnik izšel ob pravem času.
Knjigo UČIMO ZA DELO naročite na naslov: Center za tehnično izobraževanje, Langusova 21, 61000 Ljubljana. Cena: 250 din.
Študij in presenečenje
Ob razstavi Od risanja do likovne vzgoje
»Zgodba neke družbe se zrcali na likovnem področju. Likovnik je soustvarjalec, je sopotnik družbe, v kateri se spopada staro z novim, udobnost z ustvarjalnim nemirom. Tudi z reformo ni nič drugače,« je med drugim dejal
namestnik predsednika Republi-
škega komiteja za kulturo Jože Humer, ko je odprl razstavo Od risanja do likovne vzgoje, letošnjega 17. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pregledno in estetsko dovršeno razstavo je pripravil Slovenski šolski muzej v sodelovanju z likovnimi pedagogi:	Milovanom Krajncem,
Alenko Gerlovič in Heleno Berce-Golob.
Razstava prikazuje razvoj in prizadevanja na področju likovne vzgoje na Slovenskem v osemletnem šolanju vse od leta 1869, prek vojnega in povojnega obdobja, do reforme, pa vse do današnje sodobne likovne vzgoje. Je hkrati študij in presenečenje; potovanje skozi čas ob listanju li-
■■
Maski, oblikovanje valovite lepenke, 12. let, Osn. šola Celjske čete, Celje
kovnega albuma živopisnih otroških izdelkov, sprva še vklenjenih v pouk risanja: v geometrijske oblike, v risanje po naravi in spominu. Pred nami se zvrstijo portreti, pokrajine in živali. V tem »albumu« se poigravata svetloba in senca, izdelki postopoma postajajo drugačni, novi. Barve zaživijo in oblike se sprostijo — otroška domišlija se razmahne. Občudujemo otroško ustvarjalnost, ki se zrcali v novem^ sodobnem oblikovanju. Živopisni barvni listi se umaknejo plastikam iz lesa in gline, sledijo mozaiki in projekcija pestrih grafičnih izdelkov. Izdelki so različni po vsebini, tehniki in barvi, hkrati
TEA DOMINKO
Učenci in književniki v koloniji Lastovica
C
V zadnjih letih prispe na natečaj kolonije Lastovica vsako leto po deset do dvanajst tisoč del učencev iz vseh krajev naše domovine pa tudi iz jugoslovanskih
pišejo za otroke. Na obisk so prišli: Branka Jurca, Nasiha Ka-pidžič-Hadžič, Aleksa Mikič, Mirko Petrovič, Nedžati Zekeri-ja, Advan Hozič, Dušan Djuri-
pa povezani z enotno otroško iskrenostjo in neposrednostjo. So delčki skupne ustvarjalnosti otrok, ki so se zazrli vase in upodobili trenutek svojega bivanja. Ob izdelkih pa zaslutimo tudi zavzetost in prizadevnost pedagogov preteklih in zdajšnjih rodov, od katerih je zmeraj odvisna kakovost likovne vzgoje. Ta pa je živa govorica: kaže se v likovnem sporočilu in v spoštovanju kulturne dediščine.
Skratka, prireditelji in likovni pedagogi so nam z razstavo pripravili doživetje, vredno ogleda.
Razstavo je popestril nastop pevskega zbora Osnovne šole Danile Kumar pod vodstvom pevovodje Jožeta Naroločnika. Obogatil jo je posvet likovnih pedagogov z referatoma: O izhodiščih in smotrih'ter nalogah reformirane osnovne šole (pedagoška svetovalka Zavoda SRS za šolstvo Helena Berce-Golob), in o likovni vzgoji v reformirani osnovni šoli (višji predavatelj za
Vsi bi radi imeli podpis priljubljene književnice Branke Jurca
metodiko likovne vzgoje na Pedagoški akademiji v Mariboru, Albin Kramberger).
In še novost: ob razstavi so otroci devetih	ljubljanskih ■
osnovnih šol risali, slikali in modelirali pod vodstvom svojih likovnih pedagogov in tako praktično prikazali svoje likovno ustvarjalno delo.
Razstava je potrdila uspešno pot naših likovnih pedagogov; ta nam zagotavlja vzgojo mladega človeka v raziskovalno osebnost, ki zavestno odkriva, igro raziskuje in hkrati oblikuje svojo zamisel v realnost.
šol z dopolnilnim poukom, ki delujejo v tujini. Vsako leto obiščejo nagrajene učence v koloniji njihovi najljubši pesniki in pisatelji.
Tako je bilo tudi letošnjega avgusta: založniška hiša Veselin Masleša iz Sarajeva je v slikovitem obmorskem mestecu Zao-strogu pripravila prijetno bivanje 103 deklicam in dečkom iz vseh krajev Jugoslavije, ki so prejeli na letošnjem tradicionalnem natečaju prvo nagrado — petnajstdnevno letovanje. (Med temi pa ni bilo 18 nagrajenih jugoslovanskih učencev iz tujine, ki zaradi obveznosti v šoli niso mogli priti v Zaostrog.) V koloniji so se zbrali učenci, katerih sestavke o prebranih knjigah iz popularne otroške knjižnice Lastovica je ocenila žirija za najboljše izmed dvanajsttisoč del, ki so prispela na letošnji natečaj kolonije Lastovica.
Učenci od 3. do 7. razreda osnovne šole so preživeli v koloniji Lastavica v Zaostrogu 15 nepozabnih dni. Njihovi dnevi so minevali kot dobro organizirane počitnice, v katerih se je prepletalo tudi ustvarjalno delo. Otroci so se kopali pod strokovnim nadzorom treh učiteljev telesne vzgoje, poleg tega pa so ob pomoči vzgojiteljev vsak dan delali v številnih sekcijah — v recitacij-
ski, literarni, likovni, novinarski
iifritmični — preostali čas pa porabili za branje knjig, pisanje dnevnikov in vedra pionirska srečanja. V zadnjih petih dneh njihovega bivanja v koloniji Lastovica jih je obiskala skupina jugoslovanskih književnikov, ki
šič, Zdravko Ostojič, Velimir Miloševič, Drago Jovanovič, Ismet Bekrič in Ivica Vanja Rorič. Književniki so brali svoja prozna dela in pesmi, se pogovarjali z učenci o marsičem in še posebej o književni ustvarjalnosti. Mladi udeleženci kolonije so obogatili svoje zanimive dnevnike, polne lepih vtisov, tudi z avtogrami književnikov.
Program dela kolonije Lastovica, te edinstvene in nenadomestljive vzgojne in kulturne institucije, je tudi letos obogatil pogovorza »okroglo mizo«, ki ga že sedmo leto zapored pripravijo in vodijo predstavniki založbe Veselin Masleša ter časopisov Oslobodjenje in Prosvjetni list. Ker je potekalo celotno delo letošnje kolonije v znamenju proslave 40-letnice obstoja in delovanja Zveze pionirjev Jugoslavije in 90-letnice rojstva tovariša Tita, je bil pogovor za »okroglo mizo« uglašen na temo: Liki pionirjev v sodobni jugoslovanski književnosti. Udeleženci tega koristnega pogovora, v katerem so sodelovali pisatelji in pesniki, književni kritiki, prosvetni, kulturni in družbeno-politični delavci, so iskali odgovor na vprašanje, zakaj v naši sodobni književnosti za otroke ni današnjih pionirjev. V pogovoru se je izkazalo, da je vzgojno delo s pionirji še zmeraj pomanjkljivo, saj v otrokih premalo razvija ljubezen do dela in jih ne pripravlja dovolj za sprejemanje odgovornosti.
Tako je potekala letošnja 23. kolonija Lastovica v Zaostrogu. In podobno je bilo tudi prejšnja leta. Nagrajeni učenci, ki so se je
Zanimiva razstava bolgarskih umetnikov
Razstava sodobnih bolgarskih slikarjev, grafikov in kiparjev v razstavišču »Riharda Jakopiča« je bila prav gotovo ena tistih prijetnih osvežitev, ki odpirajo pogled v malo znani likovni svet. Če je imel kdo priložnost videti dela bolgarskih umetnikov pred petnajstimi in več leti v Sofiji, Plovdivu ali kje drugje, je lahko opazil napredek, ki je nastal v tem času v likovni umetnosti te države. Na omejenem razstavnem prostoru seveda tokrat ni bilo mogoče v celoti predstaviti vseh sodobnih likovnikov, zagotovo pa se v izboru, kakršnega smo videli na tej razstavi, razodevajo najbolj značilne poteze sodobne bolgarske likovne umetnosti, njene usmeritve in estetski dosežki.
Če poskušamo poiskati skupne poteze sodobnih bolgarskih likovnikov, jih lahko razvrstimo v tri kategorije: fantazijo, ekspresijo in nadrealnost, kot pogost motiv pa se pojavlja erotika. Za razstavljena dela so značilne tudi tele sestavine: folklora, filozofska odzivnost na današnji svet, skepsa, meditativnost itn.
Prevladuje figuralika, ki pa ni podrejena zunanjemu, faktografskemu odslikavanju. Fantazija teh likovnih del je sicer precej različne usmerjenosti in kakovosti, vendar pa je lastnost, ki sprošča in izstopa. Mnoge ekspresivno ubrane grafike, pa tudi slike in kipi, pričajo, da je tovrstna tradicija v novih umetniških impulzih še zmeraj živa. Erotika je neposredno ali posredno pogost motiv, ki je vtkan v mnoge motivne sklope. Taki motivi so povezani zelo različno: od intimne pa do neke globlje zavezanosti življenju in vprašanju o stvareh, ki so disharmonične in imajo širše razsežnosti.
Preseneča pa, da med rodovi bolgarskih likovnikov od tridesetega leta pa do petdesetih let le ni tolikšnega razločka v izrazu kot smo ga sicer vajeni. Največ je bilo grafike, nekoliko manj slikarstva, kiparski delež sodobne bolgarske umetnosti pa je obsegal le nekaj malih plastik.
Pri razstavnem katalogu z obžalovanjem ugotavljamo nekaj nepravilnosti, tako da se obiskovalci razstave spet niso mogli
širše seznaniti s tistim, s čimer bi se lahko ob sodobno urejenem razstavnem katalogu. Bledikavi katalogi brez bibliografije in potrebnih navedb o umetnikih dandanes izginevajo, čedalje bolj se uveljavljajo študijski katalogi z ustrezno dokumentacijo
in celo z vzporednimi viri. Prav gotovo pa je bila razstava tista, ki je upravičeno privabila obiskovalce in omogočila vpogled v zdajšnji likovni utrip umetniškega snovanja bolgarskih likovnikov.
IGOR GEDRIH
udeleževali doslej, so se ob teh priložnostih pogovarjali tudi z Desanko Maksimovič, Brankom Čopičem, Andjelko Martič, Elo Peroci, Dušanom Kostičem, Ar-senom Dikličem, Juretom Kašte-lanom, Dankom Oblakom, Brankom V. Radičevičem in drugimi. V preteklih letih so bili gostje kolonije Lastovica tudi znani književniki za otroke, s katerimi se ne moremo več srečevati, zapustili pa so nam dragocena dela: Tone Seliškar, France Bevk, Grigor Vitez, Mato Lo-vrak, Mak Dizdar, Kosta Stepanovič, Leopold Suhodolčan, Gustav Krklec in Vančo Nikoleski. Poleg književnikov so v koloniji preživljali dneve skupaj s pionirji tudi književni kritiki, slikarji, ilustratorji knjig za otroke ter znani pedagoški, kulturni in družbeno-politični delavci.
Te podatke navajamo zato, ker je prav letos kolonija Lastovica poleg številnih prejšnjih družbenih priznanj za izreden prispevek k razvoju književnosti za otroke dobila tudi najvišje priznanje, ki ga podeljujejo v SR Bosni in Hercegovini vsako leto
najzaslužnejšim posameznik in delovnim organizacijarn vzgojno-izobraževalni dejavi sti — nagrado Hasan Kikič vseh teh letih je na natečajih t lonije Lastovica sodeloV1 okrog 140 tisoč osnovnošolce' vseh krajev Jugoslavije. To pomeni, da je vsak od teh učj cev prebral najmanj tri ali Š' dobre knjige in o njih napisal stavke. Nekateri izmed učen' so dobili med svojim šolanj1 prvo nagrado celo po dvakrat trikrat. Poleg njih dobivf vredne nagrade — zbirke knjif knjižnice Lastovica tudi šole, terarni krožki, knjižnice in uči1 Iji, ki se izkažejo za najusj* nejše organizatorje pri nateS kolonije Lastovica in pošljejo natečaj največ dobrih spis učencev. In res: učenci in njih< učitelji materinščine so za trud in fantazijo pri branju kr in pisanju sestavkov bogato f grajeni —z udeležbo v tem n* lepšem razpisu sveta« kot upravičeno imenujejo učenci, se udeležujejo kolonije.
n
MILAN R. MARKOVIČ
Likovni odsevi
Pred nedavnim je izšla prva številka Likovnih odsevov, glasila Združenja likovnih skupin Slovenije in odbora za likovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Zveza je tudi ustanovila in izdala to zanimivo publikacijo, ki je bodo veseli vsi ljubitelji likovne umetnosti.
Združenje likovnih skupin Slovenije praznuje letos desetletnico uspešnega delovanja: vanj je včlanjenih okrog tisoč ljubiteljev likovne umetnosti — slikarjev iz vse Slovenije, ki delujejo v različnih društvih, skupinah in sekcijah.
Glasilo zajema tri dele: prvi del seznanja bralce z ljubitelj-
skim delovanjem, drugi del namenjen izobraževanju — 10 krat obravnava tehnologijo sl karstva, tretji pa jih seznanja strokovno literaturo s področ likovne umetnosti, estetike kulture nasploh. Publikacija I zanimivo in bogato berivo, nap1 šali pa so jo naši vidni stroko' njaki v poljudnem jeziku, stopnem vsakomur, ki se zanif za likovno umetnost.
Naročila in rokopise spreje^ uredništvo na naslov: Zveza kf1 turnih organizacij Slovenije, h dričeva 5, Ljubljana. Posamei" številka stane 60 din.
T. D.
Odbor male slikarske kolonije »BOHOR ŽARI 82« Šentjur pri Celju
RAZPISUJE
pod pokroviteljstvom SZDL, ZB in Zveze kulturnih organizacij občine Šentjur pri Celju 7. malo slikarsko kolonijo
Bohor žari
Kolonija bo 16. in 17. oktobra v Šentjurju pri Celju. Tema kolonije je
RANJENCI
Vodstva osnovnih šol lahko prijavijo po dva pionirja-likov-nika od 5. do 8. razreda do vključno 11. oktobra 1982 v tajništvu osnovne šole Franja Malgaja, 63230 Šentjur pri Celju ali po telefonu št. (063) 741-378.
Vsa nadaljnja navodila boste dobili po telefonu ob prijavi.
Letna literarna šola v Kopru
J
Ivan Dimov: Opazovanje življenja, mešana tehnika
V dijaškem domu Heroja Tita v Kopru je potekala od 5. do 10. julija letna literarna šola, ki jo je pripravil odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Letna literarna šola je ena od oblik strokovne in organizacijske pomoči Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Namenjena je strokovnemu spopolnjevanju mentorjev in sodelavcev, ki pomagajo pri oblikovanju in urejanju šolskih in drugih glasil, pri delu literarnih krožkov ali kulturnih skupin na šolah, v društvih, klubih in delovnih organizacijah. Ta šola je namenjena tudi mentorjem in spodbujevalcem literarnega ustvarjanja in poustvarjanja in vsem, ki s svojim delom kakorkoli pomagajo širiti bralno kulturo. Literarna šola je namenjena tudi razvijanju sodobnega odnosa do mentorskega dela, dopolnjevanju znanja slušateljev o novejši literaturi, raziskavah in kritičnemu vrednotenju jezika in
književnosti, seznanjanju s pel1, čimi vprašanji urejanja literanj in drugih glasil, izmenjavi izk1' šen j o vsebini in oblikah dela vij teramih in kulturnih skupinah'j povezovanju mentorjev in dfij gih dejavnih članov in seznanjl nju z možnostmi in oblikami liti rarnega gibanja, kot so srečaiffl mladih piscev, literarne kolonij1! šole in druge oblike.
Predavatelji na literarni šoli5' bili priznani strokovnjaki, kul turni in javni delavci, pisatelji'1 novinarji, ki so za svoje tert' vnaprej pripravili kratek povZ( tek in pregled literature v po'1 zavi s temo, o kateri so predava*
tako cj^so udeleženci lahko bolj' pripravljeni sodelovali pri pogff
voru.
Organizirali so tudi srečanja' književniki in ogled filma, ki M je zrežiral pisatelj Peter Handk' po svojem romanu Levorok1 ženska.
FRANC KOPRIVEC
Zdravko klanjsček
Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem 1941 —1945
Partizanska knjiga, Ljubijana, 1982
. ROJ R32v
Slovenci smo dobili žeio&35-‘fitnici vstaje slovenskega naroda °bsežno, skrbno pripravljeno in dolg0 pričakovano monografijo 2 naslovom Narodnoosvobodilna v°jna na Slovenskem 1941—1945. Pri pisanju tega 'kla je sodelovalo veliko naših ^ najboljših poznavalcev najno-diJ Veiše zgodovine; ti so na podlagi virov (že objavljenih monografij jčil Za posamezna področja in priče-1 vanj udeležencev ljudske revolu-c'je), napisali monografijo, ki obsega več kot tisoč strani. Priznati moramo, da je bilo opravljeno veliko delo, na katerega S( srno lahko ponosni. Pisci so zasluženo dobili nagrado vstaje
3 V
i ni
>t
ci,
slovenskega naroda in več drugih Priznanj. Zanimanje za knjigo je riredno veliko, saj so izšli doslej
že trije ponatisi in tudi zadnji bo nabrž kmalu pošel.
Kmalu po izidii te obsežne knjige se je porodila zamisel o žepni izdaji te publikacije. Ta bi bila dostopnejša tudi manj zahtevnemu bralcu, ki se želi čim hitreje seznaniti z najslavnejšim obdobjem naše zgodovine.
Te zahtevne in nič manj odgovorne naloge se je lotil Zdravko Klanjšček, višji znanstveni sodelavec Vojaškega inštituta v Beogradu in docent za vojaško zgodovino Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Zdravka Klanjščka prav gotovo poznajo številni bralci, saj že več let proučuje našo novejšo zgodovino in je o njej napisal že veliko publikacij in razprav. Pravkar izdano delo je od pisca zahtevalo obširno znanje in temeljito razu-
K spomenikom v občini Postojna
fo vzoru Vodnika po partizan-i skih poteh, v katerem so nave-. Jeni vsi pomembnejši pomniki n > s NOB v naši republiki, so posamezni odbori ZZB NOV v občinah že izdali lokalne vodnike z; svoje občine. Med take vodnik« iaJ spada tudi brošura K spomenikom NOB v občini Postojna. N . beba posebej poudariti, da gr« . rit izredno dragoceno in po-nifl1 hebno knjižico, v kateri so opisani vsi pomniki iz NOB na ob-ieltl, moč ju postojnske občine. k"1 Notranjska, posebno Postojna, je bila že v zgodnji dobi pomembna pot in je pomenih Prava »vrata« za prodor k Jadranu. Tega se je zavedal tudi fašistični okupator, zato je hotel zi vsako ceno že v kali zadušiti upoi na tem območju. Notranjska p« Se je krčevito postavila okupa-torju po robu in tako prispevala svoj bogati delež k ljudski revo-!uciji. Ta prispevek je viden pra\ 12 knjižice saj so s pomniki prika-2ani tisti najpomembnejši do-8°dki, ki so potekali na Notranjskem tedaj, ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje. Brošura je vsebinsko zelc uobro zasnovana, saj so pomniki Predstavljeni tjko, da bralec
spozna delež te pokrajine v ljudski revoluciji. Pomniki so prikazani po krajih, vsak je označen z zaporedno številko, navedeni so: lokacija, avtor spomenika in avtor besedila. Tako dobi bralec celoten pregled podatkov, ki so mu potrebni za orientacijo. Vsebinska.utemeljitev, ki jo vsebuje vsak pomnik, je dragocena, saj so nanizani dogodki, zaradi katerih je bil pomnik postavljen. V brošuri je prikazanih 65 pomnikov, od tega samo 37 spomenikov, drugo so spominske plošče ter grobnice in grobišča padlih.
fz knjižnice zvemo, da je samo v Postojni, ki je znan turistični, kraj, sedem spomenikov in dve spominski plošči. Osrednji spomenik, ki stoji na Trgu padlih, je posvečen padlim borcem iz Postojne in okolice. Pomemben je spomenik, posvečen Sardincem na Titovem trgu. Dragocen je pomnik, ki nas spominja na borce 31.-divizije, ki so 23.4. 1944 požgali bencin v Postojnski jami. Nepozaben je spomenik na Javorški cesti: spominja nas na 19 beguncev, ki so jih Nemci jeseni 1943 zajeli, ko so se vračali iz italijanskih taborišč in jih tam, kjer stoji pomnik, postrelili. Na
v-
Dvoje igric za mlade
Dopisna delavska univerz Univerz um v Ljubljani že več 1« l2daja zvezke za mladino, ki s “kvarja z igranjem, z gledališ pern. Posamezni zvezki zbirk pojdimo se gledališče ponujaj-dovolj pestro izbiro tudi glede n starostno stopnjo; pri tem s Upoštevane različne vsebinsk Možnosti pa tudi težavnost upri Zarjanja in igre, čeprav po načel n°bena od teh iger ni taka, da b ( Povzročala preglavice mladir •* Stalcem, ki se želijo preskusil da odru. V teh knjižicah naj emo veliko priredb znanih av Rjev ob dramatizacijah in sve igrah, kjer ima žlahtno mest Posebn<!> humor. Zdi se, da kiju ^Pernu številu naročnikov n *njižice Pojdimo se gledališč ovrstna literatura, namenjen Pr3v šolski mladini, še zmeraj r lis k°, 0 razširjena, kot bi lahk J da. in še to: marsikdo bi naše Pri pripravi proslav izhod iz sti ^e, če bi vedel za te knjižice, k rez propagande, v »zatišju Pravljajo svoje pomembno po danstvo.
, PVoje novosti, ki sta izšli v te lrld pred nedavnim, prinaš ''oje različnih iger. Alenk ole-Vrabec je z Zadnjimi san *jnri dedka Mraza ustregla ti , ki vsako leto sredi decem .Ja mrzlično iščejo »aktualno SOco. Priložnostna igrica im . °sti oseb, humorne prebliske i 8rive odrske možnosti vse di
pantomime. Številni rekviziti so za marsikateri oder zahtevni, vendar si lahko pomagamo s priročnimi izdelki. Čeprav dedek Mraz ne nastopa, pa je igrica kot nalašč za praznično pričakovanje novega leta. Avtorici se pozna odrska izkušnja.
Igra s petjem in plesom v petih prizorih Pri Obrščaku napisala sta jo Marjeta in Mihael Glavan, je nastala ob stoletnici Jurčičeve smrti. Gre za »kolaž«, v katerem nastopajo osebe — od Jurčiča do Obfščaka, pa do Krjavlja, Desetega brata, Neže Rožmarinke in drugih oseb. To potrjuje, da sta imela avtorja v mislih svobodono podobo Jurčičevega pisateljskega dejanja in živo, gledališko podobo oseb in dogajanj, ki jo oživlja prepletanje med predstavitvami pisateljevega lika in likov iz Obraščakove gostilne. Tako odrsko prikazovanje je lahko kaj tvegano glede na Jurčiča kot biografsko označeno osebo in glede na Desetega brata, ki je tudi že dramatiziran. Treba pa je ugotoviti, da sta imela avtorja igre Pri Obrščaku pretanjen posluh in smisel za odrsko živost, čeprav je pripoved včasih le očiten element. Igra ponuja poleg odrskih, vedrih možnosti še izobraževalne, vzgojne, vse to pa ostaja nevsi-, Ijivo in vabljivo.
L G.
mevanje celotne problematike naše ljudske revolucije.
Avtor je bil kos tej nalogi, saj je delo opravil vestno in natančno. Knjigo je razdelil na pet poglavij; v njih se po kronološkem zaporedju zvrstijo vsi pomembnejši dogodki iz NOB. Pri tem se rii omejil samo na zgodovino vojne, temveč je upošteval vse pomembnejše dogodke, ki so vplivali na ljudsko revolucijo.
V uvodnem delu so prikazani dogodki po prvi svetovni vojni od razpada Avstro-ogrske monarhije prek ndstanka Kraljevine Srbov, Hrvatov ih Slovencev (SHS) pa vse do aprilske katastrofe 1941. V tem delu nas pisec seznani z aprilsko vojno 1941, zasedbo in razkosanjem Slovenije, s cilji okupatorjev in z organizacijskimi, s političnimi in z voja-
Ravbarkomandi je spomenik padlim borcem 29. hercegovske divizije, ki so padli v teh krajih v zadnjih bojih za osvoboditev. Omenimo naj še spomenik ob cesti Postojna — Unec — Rake(;; je posvečen borcem Tomšičeve Brigade, ki so imeli na tem kraju od 21. do 24. 9.1943 hude boje z nemškimi enotami, poleg teh sta v vodniku prikazani spominski plošči, ki govorita o ustanovitvi prvega odbora OF v mestu 9. 2. 1942 in plošča, ki priča o tem, da je okupator 23. 4.1943 obesil 51 talcev v Trstu (med temi je bilo 14 žrtev iz vasi postojnske občine). Avtorji Inštituta za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni, kjer je-prikazano dragoceno gradivo iz paleolitika, bronaste«in" železne dobe in etnografski eksponati z Notranjskega.
Publikacija bo dragocen pripomoček, posebno pedagoškim delavcem, pri proučevanju zgodovine NOB v Postojni in okolici. Uporabili jo bodo lahko pri delu s krožki, kot pripomoček zd tekmovanje, še posebno pa pri načrtovanju strokovnih ekskurzij na Notranjsko. Veseli jo bodo tudi turistični delavci. Z njo si bodo pomagali pionirji pri akciji Jugoslovanskih pionirskih iger pod naslovom Osvajanje znakov partizanskih enot. Škoda, da ni v njej tudi seznama pomembnejše literature iz NOB postojnskega območja, ki bi bralcu omogočil poglobljeno proučevanje, preden bi si šel ogledovat pomnike.
škimi pripravami na oboroženo vstajo slovenskega ljudstva.
Drugi del je izredno obsežen, saj zajema obdobje od začetka vstaje pa do kapitulacije Italije,
V	njern se zvrstijo dogodki od sprejetja Partizanskega zakona do ustanovitve prvih partizanskih enot, Varnostno obveščevalne službe in Narodne zaščite.
V	nadaljevanju piše avtorfc programu OF, o decembrski vstaji na Gorenjskem, o spomlaclanski partizanski ofenzivi, o velikem osvobojenem ozemlju spomladi 1942, razčlenjuje italijansko ofenzivo na to ozemlje, piše o nastajanju prvih udarnih brigad, slovenskih divizij NOVJ in o uspehih partizanskih enot ob zlomu italijanskega okupatorja.
V	tem poglavju so nanizani tudi dogodki, ki razčlenjujejo začetno stopnjo narodnega izdajal-stva na Slovenskem.
V tretjem delu govori pisec o razvoju ljudske oblasti, o zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in o prvem zasedanju SNOS v Črnomlju. V tem poglavju je prikazano osvobojeno ozemlje na Štajerskem in vloga partizanske vojske v sovražnikovem zaledju. Dragoceni so podatki o enotah tujih narodnosti v NOV Slovenije in o delovanju Prekomorskih enot.
čeirio poglavje zajema obdobje sklepnih operacij za osvoboditev Slovenije. Opisani so: manevrska obramba osvobojenih ozemelj, boj partizanskih enot v sovražnikovem zaledju, končni boji za osvoboditev in izgon okupatorja.
Zadnje poglavje razčlenjuje značilnosti NOV, strateške dejavnike in njihove dosežke.
Na koncu knjige so bogate priloge: statistični pregled partizanov na Slovenskem v letu 1941, knjižne brošure, ki so izšle v letih 1941—1945, podatki o gmotnih izgubah na Slovenskem 1941—1945 in priloga o udeležbi v NOVJ, o izgubah in žrtvah fašističnega terorja v letih 1941—1945.
Knjiga, ki jo bogatijo tudi skice in zemljevidi, bo prav gotovo zbudila veliko zanimanja. Koristno jo bodo uporabili naši pedagoški delavci, tako za delo v razredu kot pri zunajšolskih dejavnostih. Zanimiva bo tudi za turistične delavce, sindikalne podružnice in posameznike, ki bi se radi seznanili z našo ljudsko revolucijo.
Knjiga je izšla v zbirki Mala knjižnica NOV in POS,Jd izhaja pri Partizanski knjigi.
DRAGO NOVAK
Prvotno besedilo
življenja
Alenka Puhar, Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju
V založbi ČGP Delo — Globus Zagreb je pred kratkim izšla knjiga Alenke Puharjeve Oris zgodovine otroštva, ki zasluži vso pozornost in je namenjena zlasti pedagoški dejavnosti. Avtorica je zbrala toliko virov iz spominske literature, pričevanj, zgodovinskih in literarnozgodovinskih raziskav, da nam je predstavila »neprizanesljivo in presunljivo dokumentacijo«, kot je to delo označil v spremni besedi Andrej Inkret.
Knjiga je napisala v nekon-formističnem in nesentimental-nem slogu. Avtorica je v njej podčrtala nekatere poteze našega odnosa (staršev, učiteljev, ideologov) do otrok in mladostnikov tako, da moramo preteklost, opisano v knjigi, nehote primerjati s sedanjostjo. Tako je npr. z nostalgijo »po lepih starih časih«, z vprašanjem o tem, kakšno je mesta otroka in mla-
dega človeka v procesu osvoba janja človeka pri nas, saj se v ten procesu pojavlja toliko protislo vij, to osvobajanje pa je cil družbe, ki stremi h komunizmu Ali še zmeraj menimo, da ji otroštvo le neko prehodno ob dobje za boljše življenje jutri' /^i smo odrasli res že to!ik< »odrasli«, da smo sposobni spoš tovati otroš(vo.tako, kakršno je Ali privoščimo otroku, da j' otrok in da je srečen?
Knjiga te tudi spodbudi (pra zaradi tega je najbolj dragoce na), da si pripravljen spet ka spremeniti v sebi, v svoji družin v okolju, kjer delaš — v prid set in otrokom.
Prav na koncu knjige je zapi sana Cankarjeva misel: »Mord se bo šele iz tisoč in tisočkra tisoč vsakdanjih stvari porodil prava beseda, ki zdaj še čaka, d pride njen čaš.«
MAJDA VUJOVIČ
nove
knjige
JOŽE SEVLJAK
Saj vas ni več
------------------------------ t'*	"-L	■—~
Autns at. 'HišvnVi r ; 'v-KvALi .vipmV/ ':
O, saj vas ni več: tebe, zaraščeni Peter, ki si v grapi žgal črno oglje,
in vas: Joža, Tomič, France, ki ste nekoč ponujali grčave resnice in smeh tesarskih sekir za robato kletev, za kozarec žganja.
O, saj vas ni več, kjer vihrajo trakovi s kmečkih ostrešij, v grapi
Z ledenim potokom, v bajti iz lubja.
O, saj vas ni več, že zdavnaj ne več, -prijatelji stari, prijatelji dobri.
Bo, še bo
Se si boš zavezovala ruto, še bo v presušenih rokah moči za poslednji lojtrnik otave, ki jo bo treba zmetati na pod,
( še bodo usta z enim samim zobom gulila skorjo ob kozarcu vina — za moč in za kri —.
Še bodo brenčale kose po kamnitih bregovih, pa čeprav si že tisočkrat rekla, da je vsega že dovolj bi da je letos poslednjič.
Vstajala boš z jutrom, z večerom se boš vračala.
Ti, s preluknjano jopico,
ti, s prevelikimi moškimi čevlji,
ti, s polovico prsi
in z napotnico za ponovni pregled. Uboga, zgarana ženica.
Teta.
Rožnata kepa
Vzeli so te nama, drobna, rožnata kepa, še predno sva te zares imela. Zdaj jokaš Z najinimi očmi in kričiš z najinimi grli:
Samo prihodnosti ne boš imela nikoli!
Pesmi so iz samostojne zbirke z naslovom Rožnata kepa, ki jo je izdal avtor v samozaložbi ob gmotni pomoči Predilnice Litija. Jože Sevljak, prosvetni delavec, profesor pedagogike v Litiji, je v zbirki poveza! 37 pesmi iz svojega dolgoletnega pesniškega ustvarjanja, v katerem govori Z veliko občutenostjo o ljudeh, svetu in sebi.
Iz roda v rod : boj proti kajenju
Vsako leto septembra objavljajo časopisi skromne vesti o tednu boja proti kajenju. Tu in tam zasledimo celo kak članek o škodljivosti kajenja in o težavah, ki jih morajo prestajatrnekadilci zaradi kadilcev. Vendar pa niti zakonodajni niti zdravstveni organi, ki so za to pristojni, ne ukrenejo ničesar, da bi se razmere na tem področju izboljšale. Društva nekadilcev so brez širše družbene podpore nemočna, kajenje pa se zastrašujoče širi prav tam, kjer povzroča največ škode — med mladino.
Pogosto beremo tudi o številnih izostankih z dela, ki nastajajo zaradi bolezni in zaradi nege bolnih otrok. Zelo zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko je za vse to krivo kajenje, temu primerno pa bi bilo treba povečati tudi prispevek za zdravljenje, kajti, kdor zavestno uničuje svoje zdravje, naj odšteje tudi več denarja za svoje zdravljenje. Tistim, ki se želijo rešiti te suženjske razvade, naj pomaga zdravstvena služba, saj vemo, da zdravniki z akupunkturo uspešno preženejo željo po kajenju. Prepričana sem, da bi imele ambulante za zdravljenje nikotinizma dovolj dela. Marsikdo, ki ne zbere dovolj volje, da bi se odvadil kajenja, bi rad sam plačal stroške zdravljenja. Toda preprečevati je boljše kot zdraviti.
Zakaj zdravniki, ki dobro vedo, kako zelo škodljivo je kajenje, ne povedo odkrito te resnice svojim bolnikom, zakaj resno ne opozarjajo nosečnic na to, kako zelo pogubno vpliva kajenje na otroka? Zadovoljijo se s tolažbo, da imamo veliko zdravil in modeme naprave, ki bodo reševale življenja. Ali ni to skoraj tako, kot bi spravljali denar v strgan žep?
Pogosto ugotavljamo, da so naši otroci prevečkrat bolni, da pojedo veliko preveč antibiotikov in da obolevajo otroci kadilcev pogosteje kot otroci, katerih starši ne kadijo. Ugotavljamo, da
imamo v mestih zelo onesnažen zrak, kljub temu pa ga kadilci še dodatno onesnažujejo. Pozimi zaradi smoga ne smemo zračiti, nihče pa ne opozarja ljudi, naj ne kadijo v zaprtih prostorih. Ugotavljamo tudi, da so s cigaretnimi ogorki posute ulice in zelenice in da ogorki pogosto povzročajo požare.
Kako je poučen o požarni varnosti občan, ki brezbrižno odvrže goreč cigaretni ogorek skozi okno stanovanja ali avtomobila? Kolikšna je strokovna usposobljenost vzgojitelja in učitelja, ki brez slabe vesti kadita med cicibani in šolarji ter jih nehote na- -vajata na nezdravo življenje, čeprav je to v nasprotju z učnimi smotri.
Kdaj bomo vsi skupaj začeli uresničevati priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, katere članica je tudi Jugoslavija? Ta organizacija je že pred desetletji ugotovila povezavo med kajenjem in številnimi obolenji in velikansko škodo, zdravstveno in gmotno, ki jo povzroča kajenje posameznikom in družbi. Zdravstvena organizacija je naložila svojim članicam, da pomagajo zdravstveni službi in drugim človekoljubnim organizacijam v boju proti kajenju.
Kdaj bodo naše tobačne tovarne tiskale na,zavojčkih svojih izdelkov razločna opozorila o škodljivosti kajenja? Kdaj bo kmetijska služba proučila, katere koristnejše rastline bi rasle na sedanjih tobačnih poljih? Kdaj bodo naši gospodarstveniki sprevideli, da se da zaslužiti tudi s čim drugim, ne le s predelavo in • prodajo tobaka?' Ni nas tako malo, ki si želimo čistegazraka in okolja in ki smo pripravljeni za zdravje tudi sami kaj žrtvovati, le premalo smo še samozavestni in pogumni. Pomagajte v boju proti kajenju, v prizadevanjih za čistejše okolje in boljše zdravje!
IDA ROJKO
Tradicionalni učitelj
V zadnjih letih čedalje pogosteje slišimo izraz »tradicionalni učitelj«.Ta vzdevek ima največkrat negativen prizvok: tako označimo- tistega, ki ga je prehitel čas. Šolske reforme, metodični, didaktični in drugi prosvetarski prijemi so se spremenili, nova šola potrebuje prožnejšega, bolj vsestranskega človeka.
Vse to je res, vendar pa moramo obravnavati ta problem nekoliko širše. V javnosti doleti ta oznaka največkrat ljudi z večletno prakso, učitelje, ki so prišli z učiteljišča, pa se kasneje sami niso več spopolnjevali; pogosto pa so pozabljeni mlajši, ki kljub svojim letom uporabljajo preživele metode vzgojno-izo-braževalnega dela.
Če ima izraz tak pomeri, potem lahko najdemo »tradicionalne« učitelje v vseh časih. Ne glede na delovno dobo postanejo to vsi, ki se jim zdi, da jih je že šola v celoti pripravila na vzgojno-izobraževalni proces. Poglejmo, kje so razlogi za takšne pojave. Prvi, a zdi se, da ne najmanj razširjen, je subjektivne narave. Če učitelj meni, da bo delal le osem ur na dim, prihajal v 'lužbo. in prenehal z vzgojno-izobraževalnim delom ob določeni uri, je to povsem subjektivna slabost, ki jo je zelo težko odpraviti. Na srečo je takšnih učiteljev čedalje manj. Da bo učitelj domiseln, iznajdljiv, dober vzgojitelj in vsestransko
izobražen človek, potrebuje drugačen način izobraževanja in drugačne priprave na vzgojno-izobraževalno delo. Verjetno bo le malo takih, ki bodo sami skrbeli za razvoj takšne vsestranske pedagoške osebnosti. Najbrž pa bi bilo že kar veliko narejenega, če bi učitelja že med študijem pripravili na to, da ne sme ostati na ravni, ki mu jo je dala šola in se spopolnjevali le po strokovni nuji z enim ali dvema seminarjema na leto.
Poleg tega bi morali biti pedagoški delavci tudi družbeno-poli-tično dejavni. Kakšen naj bo popoln prosvetni delavec, je znano, ni pa jasno, kako naj vse te zahteve izpolni npr. učiteljica, ki je hkrati tudi mati in gospodinja? Potreben bi bil pameten družbeni dogovor, po katerem bodo opredelitve učiteljevih del in nalog takšne in določene v tolikšnem obsegu, da bo vsak, ki vzgaja in izobražuje, ime! primerne možnosti, da se bo razvil v sodobnega, vsestransko razvitega pedagoškega delavca.
Potem bo najbrž tudi v razpravah in člankih, ki govore o modernizaciji dela v osnovni šoli v našem šolstvu, sodelovalo več učiteljev, ki bi na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj lahko zelo veliko pripomogli k boljšemu delu v šoli.
BENJAMIN MARKAČ
Sindikat in dvajsetletna moč
Oglašam se v zvezi z vašim od- lovcem njihove ustavne pravice in govorom na pismo »Za pravič- obveznosti, da se sami nepo-nejše pokojnine«y PD, št. 10. sredno po delegatski poti... zav-Nopisati ste: »Časopis ne more	zemajo za rešitve.«
in ne sme nadomestiti samoti- Resje,vendardovolitevpraša-pravnih poti, ...niti ne odvzeti de- nje: Na katerega delegata naj se
Najdaljša novomeška noč je tista, ki traja še danes od leta 1961, ' ko so rekli, da problemov šolstva ni moč rešiti čez noč '
(Iz Delavske enotnosti)
Kako pa kaj gospodinjski pouk?
V lanskem šolskem letu na šoli nismo imeli učiteljice za gospodinjski pouk, zato so mi ponudili, naj poleg angleščine poučujem tudi ta predmet. Le kako bodo učenci sprejeli jezikoslovca pri gospodinjskem pouku, sem se spraševala. »Toda kaj! Če ni konja, je tudi osel dober!« sem potolažila učence in sebe in zavihala rokave.
Gospodinjski pouk kot izrazito vzgojni predmet me je kaj hitro pritegnil. Že prvo šolsko uro. potem ko smo si ogledali letni načrt dela, so si učenci v zvezke zapisali poglavitne smotre, ki bodo vse leto spremljali naše delo. Takole smo jih izoblikovali:
— Gojili bomo tradicijo in kulturo naše domače, slovenske in jugoslovanske hiše. Spoznavali bomo značilnosti naših pokrajin, običaje, narodne noše, domačo obrt, pesmi, plese, način prehrane, narodna jedila itd.
— Navadili se bomo estetsko obravnavati okolico. Spoznavali bomo, da je lepota skladnost oblike in vsebine.
— Učili se bomo ^vrednotiti vsako delo z enakimi merili, izbrisali bomo razlike med vrednostjo moškega in ženskega dela in poskušali razumeti, da sta »gospodar« in »gospodinja« v hiši enakovredna.
— Pripravljali, zbirali in urejali bomo gradivo za določeno temo in sestavljali referate. Z njimi bomo nastopali pred sošolci, razpravljali o posameznih vprašanjih, se učili postavljati vprašanja in si delati zapiske ob predavanjih in referatih.
Učenci so si zapisali v zvezke tudi to, kaj vse pride v poštev pri ocenjevanju:	znanje (ustno,
pisno, referati); vedenje pri pouku, pri praktičnih vajah, na ekskurzijah in razstavah; odnos do hrane; lepa zunanjost in urejenost zvezka in zbirnih map. Sklenili smo, da bomo še posebno skrbeli za ohranjanje tradicij našega doma; zato bomo poleg redne šolske snovi vključili v naše delo tudi referate o posameznih predelih Slovenije. Doslej smo imeli kar precej zelo uspešnih in poučnih referatov. Eden od učencev nam je iz Bele krajine prinesel na ogled celo stare priprave za česanje lanu, del kolovrata, ki ga je uporabljala še njegova prababica, vzorec lanenega platna in surovo prejo.
Drug učenec nam je predstavil okolico Cerkniškega jezera, slišali smo veliko zanimivega o Krasu, o Štajerski in o primorskih jedeh. Posebno zanimivi referati so nastali tudi v zvezi z učno snovjo. Slišali smo veliko zanimivega o zgodovini bombaža, o konoplji, lanu in vitaminih. Učenka, ki ima očeta tekstilnega tehnika, nam je prinesla pokazat očetovo diplomsko nalogo, kjer so bili narisani vzorci različnih vrst tkanja in tekstilni stroji.
Ob koncu referatov navedejo učenci vire, ki so jih uporabili pri nalogi. Upoštevajo tudi dogovor, da mora »predavatelj« prinesti na oder lepo napisano besedilo ali pa pregledno zapisane oporne
točke. Vedno pogosteje dobivam referate, ki jih učenci sami natipkajo.
Ob poslušanju referatov pišem na tablo kratke zapiske, tako da se učenci počasi učijo, kako si je treba delati izvlečlce in zapiske iz kake snovi. Opozarjam jih, da. morajo najprej nekoliko poslušati, poskušati izkuščiti bistvo pravkar izrečene misli in si jo šele potem zapisati. Kar težka veščina, ki je ni mogoče pridobiti čez noč.
Estetski odnos do okolice naj bi bil vpleten v vse šolsko delo. Otroka, ki je zrasel v naglici modernega časa, je treba opozoriti na lepoto rože, na lep sončni zahod, na čar starega, podrtega mlina. Vedeti mora, da je lepo le tisto, kar je pristno, preprosto, resnično, domače. Izogiba naj se zlaganega kiča in blestečega videza, ki vse prevečkrat zakriva praznino v naši vsakdanjosti. Prav je tudi, da otroka naučimo, naj svojemu stanovanju, čeprav je v mestu in je moderno, doda pridih naše stare domačnosti. Že droben okrasek iz gline, kropar-skega železa, idrijske čipke ali ribniški izdelek bo potrjeval pristnost slovenskega doma.
Tudi bonton, predvsem lepo vedenje pri mizi, pri gospodinjskem pouku ne sme manjkati. Posebno v 8. razredu, ko je v programu prehrana, se bomo učili, kako pripravimo mizo, kako ponudimo jed, kdo naj začne prvi jesti, učili se bomo pravilno uporabljati pribor pri različnih jedeh in še in še. Pomembno je, da naučimo otroka spoštovati kruh. Današnja mladina v dobi preobilja vse prepogosto pozablja, kako dragocena je hrana.
Na koncu še nekaj o zbirnih mapah. Učenci na naši šoli morajo obvezno zbirati gradivo v mape z naslovi: Zdravilna zelišča, Kuhinjski recepti, Praktični nasveti.
Koristno je zbuditi v učencu zanimanje za zdravilne rastline. V času tabletomanije je prav, da usmerimo mladino k iskanju zdravja v naravi. Narava je dala bolezen, pa tudi zdravilo! Učenci naj izrezujejo članke iz časopisov, izpisujejo naj si nasvete iz knjig in si zapisujejo izkušnje, ki jih slišijo od babice ali kake stare tete. Marsikaj koristnega vedo povedati starejši ljudje z bogatimi življenjskimi izkušnjami.
Tudi mape s praktičnimi nasveti in kuharskimi recepti učenec ob koncu 8. razreda najbrž ne bo zavrgel. Ni vse v tem, če kupimo kuharsko knjigo za drag denar. Naj se učenci učijo zbirati recepte iz časopisov in revij. Naj si zapišejo recept, ki ga je povedala mama ali pa soseda.
Pri zbirkah kuhinjskih receptov naj imajo prednost naše domače jedi. Najvestnejši učenci imajo v mapah že lepe zbirke receptov narodnih jedi. Poskusimo kljub modernemu, razvajenemu času pokazati mladim trdnost starega kmečkega duha in jim pomagati, da poženejo korenine v zemlji in ne v asfaltu. DUŠICA KUNAVER
obrne upokojeni učitelj, da bo dosegel pravičnejšo pokojnino?
Mar se vam ne zdi, da je zanj najustreznejši posrednik ravno »njegov« časopis in delegat »njegov (morda že bivši) sindikat«? Mar ne bi morala ta dva posredovati (vi ste, kot pišete, to storili) in zlasti sindikat vsaj nekaj ukreniti v dvajsetih letih, odkar poteka uvajanje samoupravne delitve dohodka v šolah? Zato je bil član sindikata, ker je v slogi moč.
Pa ne samo za upokojenega učitelja, marveč tudi za učitelja, ki še dela. Kdaj je n.pr. že bilo predlagano, naj bi v šolah uvedli nazive (mentor, svetovalec), ki bi vsaj najdelavnejšim učiteljem omogočili, da bo njihovo minulo in sedanje delo višje vrednoteno, pa je zadnji rezultat le zapis v samoupravnem sporazumu za osnovne šole (1980)!
Kol star član sindikatu in tudi dolgoletni funkcionar (seveda le na dnu, v bazi) trpko ugotavljam, da naš sindikat ni opravičil zaupanja, ki je bilo vanj vloženo.
To razberemo tudi iz poročila, v katerem prvi od »dveh najbolj - pristojnih delavcev« (PD, št. 10, str. 2) pravi, da bo moral »sindikat v prihodnje posvetiti več pozornosti« vprašanjem v zvezi s pokojninami učiteljev. Kaj pa je sindikat doslej že storil, da bi prispeval k reševanju teh vprašanj, »ki zahtevajo globlje sistemske rešitve«? Kaj je storil v dvajsetih
letih? fi problemi niso od včer4 da bi lahko rekli: Ne moremo jij1 . rešitLčez-Jioč, saj traja ta noč lf\ vsaj dvajset let.
Ce še bo sindikat ukvarjal s •Tj ' stemskimi rešitvami, naj sistem' £ s ko reši tuai problem v zv^-Udj , Z uveljavljanjem minulega rfčWtua po katerem je lahko razlika /tm&cije začetnikom in učiteljem le 12'- ti (e in je zato tudi pokojnina nižfi -neg celo od začetnikovega osebnep ie^n dohodka (85 % od desetletne^ Uain poprečja!).	Jhigji
V odgovoru drugega od »naj :iti0 bolj pristojnih delavcev za 11 !n, j, vprašanja« (PD št. 10, na 3. strti' jj pr ni), pa z začudenjem preberemOp^, da se »moramo dokopati čimpKMj^ do podatkov o resničnem gibanja. Z g dohodkov vseh vrst učiteljev, da bi bila mogoča bolj argumenti h^ rana dejavnost sindikatov Mio \ uveljavljanju delitve po delu 'lažg, šolah«. Kuj tega sindikat in rinotra; lavci, ki so na vrhu vzgoje in izO'} to, braževanja, resnično ne vedo 0(]pj Kaj pa so doslej delali številni ^'idpe ziskovalci pri sindikatu? Zdi ^toce mi, da-vem, česa niso: gotovo prebrali pisem, ki ste jih, spošt0'^y
vano uredništvo, pošiljali njim\ Prj, ko ste jih prejeli od učiteljev. Če ^ a,,)
jih, bi že zdavnaj morah na /T(i'fenc, vem mestu predlagati /crtMa)e,
ustrezno sistemsko rešitev.
DUŠAN MODIC,
(še malo, pa upokojeni) profgsor
bol
9Cij(
tlov
jnov
Knjižne uganke
">0v
l£etli
Mii
h
Otroke moramo naučiti, da jim bo knjiga neločljiv del življenja
la. K
Končno se je Agatha odločili
PAUL HAZARD
Ker Temo, kako pomembno je, da otrok rad bere, iščemo različne načine, da bi mu odprli pot v svet knjige.
Eden izmed načinov so knjižne uganke. Ppsebno so dobrodošle na začetku šolskega leta, ker napravijo uro slovenskega jezika mikavno in vzpostavijo prijeten stik med učenci in učiteljem. Verjetno so sprejemljive za vse razrede osnovne šole, sama jih uvajam v 5., 6., 7. in 8. razredu.
Prvo uro postavljam uganke jaz, kasneje se v več urah govornih vaj zvrste vsi učenci. Najprej izberem knjige, za katere vem, da so pri navdušenih bralcih posebno priljubljene. Izbor zajema po zahtevnosti različne knjige in v glavnem ne tistih, ki so obvezne kot domače branje ali kot knjige za bralno značko. Avtorji so v glavnem tuji, da je uganka zahtevnejša. Moj zadnji izbor je takle:
Avtobus velik kot svet, Mario Simmel
Samotni vojščak, Finn Havre-vold
Zgubljena na goljavah, Farley Mowat
Avtostopar, Iiena Jurgiele-wiczowa
Letoviščarji, John Tawnsend.
Na stranski tabli so bili že prvi dan pouka pripravljeni odlomki iz teh knjig; ilustrirani so še posebno privlačni.
Iz vsake knjige sem prebrala odlomek, učenci, ki so knjigo prebrali, so dvigali roke. Drugi lahko postavljajo vprašanja o njej ali pa jim sama povem o knjigi še kaj, s čimer jih lahko navdušim.
Naj navedem tri odlomke, ob katerih se razvije živahen pogovor o knjigi:
Fanta je presenetilo, ker je bila notranjščina igluja neprijetno topla, čeprav je bilo zunaj pod ničlo. Na spalni polici se je kmalu trlo ljudi, ki so poskakali nanjo, potem pa obsedeli in se veselo režali prišlekoma. — Kakut je izvlekel kamnito pipo in jo natlačil z nekakšnimi posušenimi listi. Ko je že dobro vleklai jo je podal fantoma. Ko sta Jamie in Avvasin nekajkrat potegnila jedki dim, ju je napadel krčevit kašelj. Eskimi so ju najprej osuplo opazovali, potem pa so zatulili od smeha, se valjali po tleh in si drgnili razbolele trebuhe.
Zgubljena na Goljavah
da bo posodila svoje nove sani, odpeljali Karlija 1
'l
bodo lahko —,—v— -----------.
bolnišnico. »Hvala,« je reke' Karli s hripavim glasom. »PrO'.()Q sim,« je rekla Agatha. Nenadot^
jo je zalil val toplote. Zavedela ^
je, da je storila dobro delo, in bi%ke ji je prijetno pri srcu.	ura
Avtobus velik kot svfa ^
Pč«
»Ne smeš tako oditi! Tu ostaffik —pomagali ti bomo!« V njej se 1^ s< prebudil silovit protest. »Ne bdPbii ostal šk	Fta/i
Skoz drevje se je že bliskala ^jlS( reflektorjev, kj sta svetila na cest%lkai »Oče se vrača, iti moram!« f 1 -»Uršula,« je rekel Jenek tiho.pfni obrazom čisto blizu njenef*01 obraza.	°na
»Ti si edina na svetu.«	°fl
Avtostopl
\	ipto i
Veliko učencev je seglo pfe U? knjigi Zgubljena na Goljava^T1 ko je bila knjižna uganka postaj ^ Ijena takole:	L
Ali ste brali knjigo, iz kateij^^ zvemo mnogo zanimivega o f% ^ somahu, grizliju, eskimskih psil^ arktičnih hrčkih, žvižgavcih in o drugih zanimivostih kana^ ■ skega sveta? V njej srečate h lega in rdečega dečka, ki preiti^ gata vse napore in nevarno'!»j, okrutne kanadske zime s tovarilCl^ tvom, iznajdljivostjo, odpornostjo, pogumom in spozifV |y] njem, da se z naravo ne more^eg s boriti.	sta
Kogar zanimajo ilustracije, bidskg videl, kako je ilustrator z živaliljka nim svinčnikom ustvaril praV__^ vzdušje in izredno lepo ko m p niral naslovno stran.
Ta ura je prijetna, razgibana1 je priprava za ure govornih vf Sl ki sledijo in v katerih pripT pf vsak učenec svojo knjižno uga1 ko. Svoj odlomek prebere ali ^ novi, predstavi le enega izff1 junakov ali naštudira s sošolk dialog iz knjige ali pa manj skupina dramatizira prizorček V teh urah zapisnikar pripT Ija seznam najbolj priljubljen knjigjMga izobesimo pod na»k 'tfotn: Priporočamo vam.
S'knjižnimi ugankami se;
1	1 •	1 •	—AM
I
učencu prebudi ali poveča zn' manje ‘-ztmknjigo, v šolski p1; gram;' ki jč včasih tako utrujajlj pa z njimi vdre nekaj svežeg8
U
tel
DANICA CEDILNIK
Individualizacija in diferenciacija tti pouku obrambe in zaščite
si*^edavanja s seminarja v Poljčah
•ni' £
re^ormo izobraževanja je iu1 v srednji šoli postalo zelo 4SaeIno vPrašanje individuali-)0/o|ri c ln diterenciacije pouka.
,em mislimo na prilagajanje
()L,le8a procesa vsakemu posa-na upoštevanje indivi-
*	] t|mih sposobnosti, interesov in .■.rSh osebnostnih lastnosti. Ker
' iiie'1'0’ Je vsak človek druga-Je zahteva po individualiza-^ ^e*u z Uucimi splošna in jo Jrjdarjata tako pedagogika kot
2^'ka-
; didaktično diferenciacijo je ^•.rj&če. Ta posega v samo orga-C’j° učnega procesa, lahko . it°vV sam sistem vzgoje in izo-1 .Juvanja Dokler govorimo o
•	.,.rranji diferenciaciji, mislimo /o otl0’ naj učitelj dela različno s
..^Povprečnimi, povprečnimi in ; Povprečnimi učenci z učni 1 ■.0 °Ces naj torej vsaj občasno pri-L.^ja različnim zmožnostim in S, ^bam Učencev.
( tj Lrd zunanji diferenciaciji upoš-j.i.3^0 razlike v sposobnosti Mpeev v sami organizaciji izo-e^evanja. Učence usmerjamo .“°lj ali manj zahtevne pro-aijte in šole. Zunanjo diferen-acijo smo odpravili najprej v '^Vni šoli, z uvedbo enotne K.ttvne šole namesto prejšnje ,)e gimanzije in višje stopnje i^vne šole. Z uvedbo enotne u^noizobraževalne vsebine na .^tku srednjega izobraževanja
___■^•njanjem »boljših« in »slab-
* srednjih šol odpravljamo ja Janjo diferenciacijo vsaj na ■Cetku srednjega izobraževali Kasneje se programi že ra-
^starih listov
eke1^--------------
zlikujejo po zahtevnosti in trajanju zaradi različne zahtevnosti dela v posameznih gospodarskih panogah in družbenih dejavnostih.
Enotnost in različnost
Obrambno usposabljanje mladine po osnovni šoli poteka po enotnem učnem načrtu obrambe in zaščite, ki velja tako za programe srednjega izobraževanja kot tudi za skrajšane programe. Čeprav je program enoten in je v obeh primerih na voljo približno enako število ur, se sestav učencev po sposobnosti razlikuje. Učitelji ugotavljajo tudi precejšnje razlike v prejšnjem znanju in splošni razgledanosti učencev. Razlike v sestavu učencev pa so že, če primerjamo posamezne usmeritve (npr. naravo-slovno-matematično z gradbeno), kar vse opozarja na potrebo po prilagajanju dela posameznim skupinam učencev.
Ob enotnem učnem načrtu za srednje izobraževanje mora učitelj pravilno oceniti možnost posameznih skupin in ugotoviti najpomembnejše cilje, ki jih mora v vsakem primeru doseči. Na tej stopnji, tudi pri skrajšanih programih ne gre toliko za selektivnost in pretirano strogost ocenjevanja kot za to, da bi si vsak učenec pridobil neko temeljno izobrazbo in da se tako usposobi za poklic.
Z učnim načrtom obrambe in zaščite v srednjih šolah lahko primerjamo tudi novi učni načrt
IN MATERIAL \a st^esto^rat imenuje današnji bili1 nos, ki smo se posvetili uči-tikemu stanu, »moči« in še celo odredbah se poslužu-'° večinoma le izraza »učna Pc<< namesto učitelj. Ta najno-;taVl ‘Zraz je izrodek realističnega sejf^ sedanjosti.
boi^Z,kalni pojem »moč« ima v f juniki veliko vlogo in v indu-i lml s° »parne in konjske moči« esdjkanske važnosti. Ta stroj de-« c”1 drugi s 100 konjskimi iO’ in potem takem bi tudi neg?*0 rekli, ta šola deluje z 3, ta s ona s 5 itd. »učnimi močmi«.
,,0 judi ni prav nič čudnega, če operno, na tej ali oni šoli manjka I učna moč, ali še celo, da je n° učna moč — umrla. Žali-umri p res marsikatera učna
p” u>nrje
■at c Zaradi prenapornega delo-aV ni,a in zaradi preslabe in prepi-
jfane prej kakor učitelj sam. ,Se tava pod soncem kakor ne-IV a senca, ali moč njegova, nje-,ile ^ ie onemogel. Njemu sa-- u Pa ne preostaje drugega,
itei ) ff psi
na^0r Sola zavest, da je žrtvoval ■ bi >>moč« za blagor človeštva trd’
Razstava
ip‘7"—-—
izn! V
— ker je bil preslabo plačan za svoje trudapolno delovanje.
Poleg izraza »učna moč« po-služejejo se naši predstojniki — posebno nadzorniki — prav radi izraza »učni materijal«. Seveda! Iz peščene jame dobivamo pesek, iz kamnoloma kamenje, iz opekarne opeko kot zidova — potemtakem prihaja iz učiteljišča učiteljski materijal. Res lep izraz, ki ne dela časti našemu stanu in tudi ne tistim, ki se v svoji oholosti poslužujejo takega izraza. Izraz »moč« je smešen, a izraz »materijal« je pa naravnost žaljiv.
Kakšen ugled mora imeti učitelj na merodajnem mestu, ako ga smatrajo za »materijal«. Mlade kandidate na učiteljišču pitajo z idealizmom, in kot navdušeni gojitelji narodnega naobraženja stopajo v praktično življenje, in potem so priprosti »materijal«...
Kako lepo bi bilo, ako bi mi uboge »učne moči«, pomilovanja vredni »učiteljski materijal«... postali to, kar smo bili prej, namreč učitelji(ce). Več nočemo biti! Izumitelju »močij«, »materi-jala« pa urnebesni pereat! Učiteljski tovariš 1896 str. 256—257
hd l Pr'Prav'la Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej e,Vlir 6 rev°lucije Slovenije. Muzej je odprt vsak dan razen pone-
| J a °d 10.do 19. ure.
-----------------------------------------------------
obrambe in zaščite za mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Med temeljnimi cilji, ki so skupni vsem tem učnim načrtom, so: usposobljenost mladine za oboroženi odpor, obvladanje temeljnih vojaških veščin in spretnosti, razvijanje obrambne zavesti in varnostne kulture in celostno usposabljanje za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Bolj ali manj ugoden sestav učencev in druge okoliščine nam omogočajo, da dosegamo tudi te cilje včasih na najboljši način, včasih pa le na zadovoljivi ravni — doseči pa jih moramo.
Diferenciacija in individualizacija
Diferenciacija in individualizacija pri pouku sta lahko pri vseh predmetih bolj ali manj poudarjeni. O tem odločajo predvsem učitelj in njegovo didaktično znanje, pa tudi druge okoliščine (število učencev v razredu, didaktično gradivo in pripomočki itd.).
Nekateri zagovarjajo stališče, da bi se moral učitelj pripravljati zmeraj za tri ravni učencev — za povprečne, podpovprečne in nadpovrečne; zmernejši pravijo, naj bi vsaj upošteval te tri ravni in ne prepuščal slabših učencev usodi, ali zanemaril tiste, ki se posebno zanimajo za predmet. Med slabšimi učenci so na začetku srednjega izobraževanja v nekaterih šolah učenci iz drugih republik, ker imajo težave s slo-
venskim jezikom. Tem moramo še posebno pomagati. Med tistimi, ki se najbolj zanimajo za obrambo in zaščito, pa so morda kandidati za vojaške poklice, ki sta jim potrebni spodbuda in usmeritev.
Diferenciacije in individualizacije je v učenem procesu razmeroma najmanj pri učitelju, ki predvsem predava in zapostavlja tako imenovane aktivne oblike in metode dela. Obravnava vsake učne enote bi morali načrtovati tako, da uvodni razlagi ali drugi bliki predelave nove snovi sledijo uporaba spoznanega, individualna ali skupinska praktična vaja, skupinska ali plenarna razprava ali druge oblike dela. Tako se lahko veliko bolje uveljavljajo različne sposobnosti učencev, hitreje jih spoznamo in tudi lažje usmerjamo.
Posebne možnosti nam daje skupinska učna oblika. Kadar uvodnemu delu sledi delo v manjših skupinah, se znotraj njih lahko bolje uveljavi vsak posameznik. K temu pripomore tudi menjavanje vodje in poročevalca v skupini. Tako se izkažejo sposobnejši in bolj motivirani, ki jih vključujemo nato še v druge pro-stovolje dejavnosti, jim damo posebne naloge in zaupamo posebne zadolžitve.
Če je potrebno, v skupinskem delu začasno ločimo v posebne skupine učence, ki imajo težave, da jim laže pomagamo. Skupinski pouk ima namreč lahko včasih podobno vlogo kot dopolnilni ali dodatni pouk: učencem, ki že
Obvestilo	
Rdeči križ Slovenije vabi	vse občane in delovne ljudi, da se v čim
večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgo-	
voren za krvodajalstvo.	
Dajanje krvi je dokaz humanosti in solidarnosti, zato pričakujemo na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi.	
OKTOBER 1982	
ŽUŽEMBERK	L
TITOVO VELENJE	5., 6., 7.
UNIVERZA	8.
TOLMIN	11., 12., 13., 14., 15., 16.
AJDOVŠČINA	18., 19., 20., 21., 22.
NOVA GORICA	25., 26., 27., 28., 29.
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja
OSNOVNE ŠOLE SREDIŠČE OB DRAVI
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja osnovne šole Središče ob Dravi
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 9(^člena zakona o osnovni šoli in imeti:
—	opravljen strokovni izpit
—	najmanj 5 let pedagoških delovnih izkušenj
—	organizacijske in strokovne sposobnosti
—	in biti moralno-politično neoporečni.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja. Osnovna šola Središče ob Dravi, 62277 Središče ob Dravi.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu sveta osnovne šole.
obramba
obvladajo določene naloge, damo dodatne ali zahtevnejše naloge; tisti, ki teh nalog ne obvladajo, morajo vaditi dalj časa. Dvomljive vrednosti pa bi bilo skupinsko delo, pri katerem bi bile skupine stalno sestavljene po sposobnostih in bi bili najboljši in najslabši zmeraj v ločenih skupinah, namesto da bi bili v njih približno enako razporejeni. Pri obrambni in samozaščitni dejavnosti v vojnih in drugih izrednih razmerah bodo največkrat delovale naravne skupine, take z mešanim sestavom po sposobnostih. Pri izbiri posameznikov za določene funkcije ali posebne naloge pa upoštevamo še marsikatere druge lastnosti in ne le bistrost. Pri organizaciji skupinskega dela moramo torej upošte-
vati ne le šolske, temveč tudi širše družbene in življenjske vidike tega predmeta.
Individualizacija pouka je, kot smo uvodoma poudarili, splošno načelo za delo z ljudmi, ki ga v samoupravnih socialističnih odnosih še posebej poudarjamo. Nič ni bolj tujega današnjemu človeku kot nekdanje kasarniško izravnavanje individualnih razlik in psreminjanje ljudi v robote. Obrambno in samozaščitno usposabljanje mora upoštevati individualne posebnosti in razvijati samoiniciativnost vsakega posameznika. To je pomembna naloga te dejavnosti, hkrati pa tudi metoda dela, ki zagotavlja učitelju višjo učno in vzgojno uspešnost.
JOŽE VALENTINČIČ
Svet TOZD
OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ LESIČNO
razpisuje na podlagi določil samoupravnih splošnih aktov dela in naloge:
—	individualnega poslovodnega organa TOZD — ravnatelja osnovne šole (reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele pogoje:
—	izpolnjevati pogoje za ravnatelja po zakonu o osnovni šoli
—	imeti strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
—	imeti ustrezne moralnopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju drugih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD Osnovna šola Tončke Čeč Lesično.
OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE
razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja šole
Razpisni pogoji:
za ravnatelja je lahko imenovan tisti, ki:
—	izpolnjuje splošne in z družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje;
—	izpolnjuje pogoje, predpisane z 89. členom ZOŠ, in ima pedagoško izobrazbo;
—	ima opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu;
—	ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole;
—	ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja z združenim delom, do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe, bratskih narodov in do družbenih interesov nasploh.
Dela in naloge ravnatelja šole razpisujemo za 4 leta.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo razpisni komisiji osnovne
šole Trbovlje, Leninov trg 6, v 30 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa.
o[BjloBioqij n.
■-----------------------------------------------------------------
na I vij pV
igof'
ho
tio<
STALNA razstava in prodaja učil, učnih PRIPOMOČKOV in didaktičnih sredstev
z/
NOVO PRI
SUIEIIMUESINŽEHIBIIIG
pt J-JUBLJANA, TITOVA 52 jajf le|efon: (061) 317-744, 326-961
sg3:
OBIŠČITE NAS V NOVEM POSLOVNEM CENTRU IN ZAHTEVAJTE INŽENIRING PONUDBE

ZA OSNOVNE ŠOLE
UČILNICA ZA FIZIKO, KEMIJO IN BIOLOGIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
MATIČNA UČILNICA:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
UČILNICA ZA TEHNIČNI POUK:
—	oprema
—	orodje
—	stroji
ZA SREDNJE ŠOLE
UČILNICA ZA KEMIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
UČILNICA ZA FIZIKO IN BIOLOGIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
—	vivarijstika
ZA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE:
—	oprema za igralnice
—	oprema za jasli
—	oprema igralnih kotičkov
—	didaktična sredstva
—	AV sredstva
—	tekstilni izdelki za VVO
Na vprašanja odgovarja Vili Veršaj, samostojni svetovalec Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
Kakšno izobrazbo
rsiir.v	-
morajo imeti strokovni delavci v organizaciji za usposabljanje
Kakšno vrsto in stopnjo izobrazbe morajo imeti učitelji v organizacijah za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju? Ali lahko komisija za delovna razmerja razpiše delovno mesto učitelja, češ da ta nima ustrezne izobrazbe, čeprav je bil doslej zaposlen za nedoločen čas in ima za seboj že deset in več let dela v taki organizaciji? Ali smejo v osnovni šoli razpisovati delovno mesto učitelju z učiteljiščem, ki ima za seboj že 25 let delovne dobe, od tega 14 let dela v osnovni šoli s prilagojenim programom?
C. K., A. V.
Vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe za strokovne delavce organizacij ža usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (po 35. členu zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so strokovni delavci: učitelji, vzgojitelji, zdravstveni delavci in socialni delavci ter psihologi in pedagogi) določa pravnilnik o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, Ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje (Uradni list SRS št. 10-78; veljati pa je začel 23. maja 1978).
Po navedenem pravilniku lahko opravljajo vzgojnd-izo-braževalno delo v organizacijah za usposabljanje učitelji in vzgojitelji, ki imajo ustrezno višjo ali visoko specialno pedagoško izobrazbo. Le za osnovne šole za usposabljanje pravilnik določa, da lahko v osnovnih šolah za usposabljanje duševno prizadetih otrok poučujejo telesno, likovno, glasbeno in tehnično vzgojo s higieno dela ter praktična znanja in pouk o prehrani tudi učitelji, ki izpolnjujejo z zakonom o osnovni šoli določene pogoje za poučevanje teh predmetov v osnovni šoli, v drugih osnovnih šolah za usposabljanje prizadetih otrok (med katere sodijo osnovne šole za usposabljanje otrok s slušnimi in govornimi motnjami, slepih in slabovidnih otrok, otrok z drugimi telesnimi motnjami ter vedenjsko in osebnostno motenih otrok) pa lahko opravljajo vzgojno-izobraže-valno delo tudi učitelji, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za učitelja osnovne šole (razrednega za razredni pouk oziroma predmetnega za predmetni pouk). Vendar pa morajo vsi učitelji v organizacijah za usposabljanje, ki nimajo višje ali visoke specialne pedagoške izobrazbe, pridobiti ustrezna dopolnilna znanja za usposahljapje otrok določene vrste tnotenošti po programu dopolnilnega izobraževanja ozirorha izpopolnjevanja, ki ga izvajajo ustrezne višje oziroma visoke šole. Po omenjenem pravilniku so si morali učitelji, ki so ob uveljavitvi pravilnika.
to je, 23. 5. 1978 opravljali vzgojno-izobraževalno delo v organizacijah za usposabljanje že več kot tri leta in si niso pridobili dopolnilne izobrazbe po prejšnjih predpisih, pridobiti dopolnilna znanja najpozneje v treh letih po uveljavitvi pravilnika, to je, najpozneje do 23. maja 1981, vsi drugi učitelji brez višje ali visoke specialne pedagoške izobrazbe, ki so imeli ob uveljavitvi omenjenega pravilnika manj kot tri leta dela oziroma ki so sklenili delovno razmerje v organizacijah za usposabljanje po uveljavitvi pravilnika, pa v treh letih po sklenitvi delovnega razmerja v organizaciji za usposabljanje.
cene predmete. Določbi 152. in 153. člena zakona o osnovni šoli, po katerih lahko še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno delo učitelji, ki so imeli ob uveljavitvi zakona najmanj 25 let delovne dobe oziroma učitelji, ki so končali učiteljišče ali katero izmed drugih šol za izobraževanje učiteljev in so do uveljavitve zakona poučevali posamezen predmet najmanj osem let, veljata torej za učitelje drugih osnovnih šol za usposabljanje, ne pa tudi za vse učitelje v osnovnih šolah za usposabljanje duševno prizadetih. Veljata le za tiste učitelje, ki so v teh šolah poučevali telesno, likovno, glasbeno in tehnično vzgojo s higieno dela ter prak-
tična znanja in pouk O prehrani.
Določba drugega odstavka 100. člena zakona o osnovni šoli, po kateri mora šola vsako leto objaviti razpis prostih in neustrezno zasedenih del in nalog, velja tudi za osnovne šole za usposabljanje. Prav tako pa zanje velja določba 112. člena zakona o osnovni šoli, po kateri učitelju, vzgojitelju, šolskemu 'svetovalnemu delavcu in strokovnemu delavcu, ki ne izpolnjujejo z zakonom predpisanih pogojev, preneha delovno razmerje po postopku, ki ga določa 168. člen zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24-1597-77,	30-1710-78 in
27-1348-82).
Ivan Kovič
Po dvainosemdesetih letih bogatega življenja je prenehalo biti plemenito srce Ivana Koviča, dolgoletnega učitelja in nekdanjega ravnatelja osnovne šole v Radencih.
Pri tem pa je treba opozoriti na določbo 9. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19-906-76), po kateri se za organizacije za usposabljanje primerno uporabljajo tudi zakoni in drugi predpisi o posameznih vrstah vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih organizacij ter o organizacijah	socialnega
skrbstva. Tako se, na primer, za osnovne šole za usposabljanje telesno in duševno prizadetih otrok uporabljajo tudi določbe zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-281-80), ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izobra-ževalnega dela, na obvezen vsakoletni razpis nezasedenih oziroma neustrezno zasedenih del in nalog učiteljev in na prepoved opravljanja vzgojno-izobraže-valnega dela oziroma prenehanje delovnega razmerja učiteljev zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev itd. Za organizacije za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju na področju usmerjenega izobraževanja veljajo ustrezne določbe zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-80). To pomeni, da veljajo za učitelje v osnovnih šolah za usposabljanje tudi prehodne določbe 152. in 153. člena zakona o osnovni šoli, ki izjemoma dovoljujejo določenim kategorijam učiteljev, da lahko še naprej, to je, po uveljavitvi novega zakona, opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, čeprav ne izpolnjujejo z zakonom določenih pogojev glede stopnje in vrste strokovne izobrazbe. Seveda pa je pri tem treba hkrati upoštevati posebno določbo drugega odstavka 1. člena pravilnika o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe delavcev v organizacijah za usposabljanje, po kateri lahko učitelji, ki izpolnjujejo z zakonom o osnovni šoli določene pogoje, v osnovnih šolah za usposabljanje duševno prizadetih otrok poučujejo le dolo-
Rodil se je 8. aprila 1900 v delavski družini v Ljubljani in tam tudi končal učiteljišče. Že leta 1919 je nastopil učiteljsko službo v občini Gornja Radgona. Poučeval je na osnovnih šolah v Apačah, Ščavnici, Vidmu in Križevcih pri Ljutomeru, potem pa vse do druge svetovne vojne 15 let v osnovni šoli Poljčane. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot rezervni poročnik stare jugoslovanske vojske vpoklican vanjo, ko pa je razpadla, je živel v različnih krajih, da se je izognil poučevanju v nemških šolah.
organizaciji in bil že pred vojno starosta sokolskega društva v Poljčanah. V tem društvu je pripravljal nastope, režiral ljudske igre in vzgajal mladino. Po vojni je delal v odborih OF in v ljudskih odborih. Vsa leta je bil odbornik občinskega ljudskega odbora, delal je v prosvetnem in turističnem društvu Radenci.
Sestavni del njegove dejavnosti je bilo tudi dopisniško in novinarsko delo za časopise. Dopisoval je že pred vojno, po vojni pa je bil redni dopisnik Večera, Pomurskega vestnika. Radenskega vestnika. Dela in mariborskega in ljubljanskega radia.
Po drugi svetovni vojni je že v šolskem letu 1945—46 začel poučevati v osnovni šoli Radenci. Sodeloval je pri njenem razvoju in opravljal delo učitelja, vzgojitelja, organizatorja in upravitelja šole. Leta 1961 je po skoraj 40 letih dela odšel v pokoj.
Skoraj 40 let je razdajal svojo bogato pedagoško znanje med mladino, ki ga je imela vedno rada, saj ji je znal prisluhniti, ji svetovati, jo vzgajati in učiti.
Poleg tega. da je opravljal učiteljsko delo, je deloval v sokolski
Zelo je cenil pedagoško delo in z izkušnjami in prijazno besedo pomagal mlajšim sodelavcem. Tako bo ostal za vedno zgled in spodbuda za nadaljnje delo nam vsem, saj je ustvarjal v najtežjih povojnih letih.
TONE ŽNIDARIČ
Vinko Špringer
Pretreslo nas je, ko smo zvedeli, da je 3. septembra 1982 v 50. letu starosti nenadoma umrl učitelj razrednega pouka Vinko Špringer. Sedemnajst let je poučeval na osnovni šoli ing. Janeza Marentiča v Podzemlju. Tudi letos si je pripravil načrte za novo šolsko leto — toda v svojem razredu je bil samo dva dni. Zmeraj je bil pripravljen sprejeti vsako delo. Bil je prizadeven, skromen, pošten in izredno vztrajen. Zadnja leta se je zavzeto ukvarjal s prometno vzgojo učencev.
čim več teoretičnega znanja in praktičnih nasvetov za življenje, zato jih je učil tudi vrtnarstva in sadjarstva.
Vedel je, da potrebuje učitelj zmeraj več izobrazbe, zato se je odločil za izredni študij na ljubljanski pedagoški akademiji, na oddelku za razredni pouk. Leta 1971 je kljub napornemu delu končal študij.
S pridnim delom je zgradil svoji družini prijeten dom. Smisel njegovega življenja sta bila delo v šoli in skrb za družino.
Doma je bil iz številne kmečke družine. Po vojni je končal nižjo gimnazijo v Črnomlju. Leto dni je delal doma na kmetiji in se udeležil dveh mladinskih delovnih brigad. Ker je v Beli krajini po vojni primanjkovalo učiteljev, se je leta 1949 vpisal v enoletni pedagoški tečaj v Kranju.
Po uspešno opravljenem tečaju se je prvič zaposlil na tedanji osnovni šoli Sinji vrh. Njegova učiteljska pot ga je kasneje vodila po mnogih belokranjskih šolah. Prvo učenost je dajal’ učencem Sinjega vrha, Tribuš, Božakdvega, Bojancev, Radencev, Dragatuša, Zilj, Gradca in Podzemlja. Kjerkoli je poučeval, se je trudil, da je dal učencem
Rozi Ribičič
CjSfACGUlfi Gi C CQ8{9AK9 20
blGt-GC

*nc fclji
Tako bo na naši š^Ji ostala za Vinkom velika praznina, saj smo dobro spoznali vse njegove najboljše lastnosti. S svojo vedrostjo nas je velikokrat spravil v dobro voljo. Pogrešali bomo njegove priložnostne pesmi in preudarna mnenja.
Zahvaljujemo se mu v imenu delavcev osnovne šole ing. Janeza Marentiča Podzemelj. Zahvaljujemo se mu tudi v imenu vseh učencev, ki so se v enaintridesetih letih njegovega učiteljskega dela zvrstili v šolskih klopeh.
V šestindevetdesetem letu življenja se je končala dolga pot zgledne aktivistke OF, vztra’jhe borke ljudske revolucije za svb-bodo in socialne pravice slovenskega in bratskih narodov Jugoslavije Rozi Ribičičeve, znane, partizanske mami in babice v družini, ki je nanjo upravičeno ponosna.
Njeno življenje je bilo kljub izjemnim težavam, ki jih je ustvarjal čas nastopajočega fašizma, polno in bogato.vrednot, saj je imela poštene ljudi iskreno rada in še posebno otroke. Tej ljubezni je ostala zvesta vse življenje. Vstop v učiteljski poklic na slovenski Ciril-Metodovi šoli v Trstu je bil odločujoč, saj so ji zaupali socialno skrb za otroke. Obiski pri slovenskih družinah v Trstu sp ji do kraja razkrili bedo slovenskega človeka in ji prepričljivo potrdili resničnost Cankarjeve misli o slovenskem narodu, narodu proletarcu.
Leta 1925 so fašisti njeno družino s tremi majhnimi otroki izgnali iz Trsta. Z možem, mladinskim pisateljem in sodelavcem Učiteljskega lista v Trstu Josipom Ribičičem, sta v prvi službi na Rakeku v skromnih razmerah razvila bogato kulturno-izobra-ževalno delo; to je kmalu postalo kamen spotike klerikalnih veljakov, ki so delovali po zgledih italijanskih fašistov.
Po prihodu v Ljubljano sta začeto kulturno-izobraževalno delo nadaljevala, Josip Ribičič kot urednik mladinskega lista Naš rod in obenem urednik Mladinske matice, Rozi pa kot učiteljica na Mladiki. Za sodelovanje sta pridobila večino uveljavljenih naprednih piscev tistega časa.
Zlom stare Jugoslavije in nastanek OF slovenskega naroda 27. aprila 1941 je zajel v aktivi-
, .stično delo boja za osvobodi
Postojanko
q ., .-v.v
’ npvaivjc, Rozi Ribičičeve v Britbvi ulici 22 na Mirju —jej :'4^kk’-.pb>'švoje vključil v akti' !.<f£Ri.sJSy razmnoževanja M nega.osvobodilnega tiska, raZ skrivališč, prostorov za sestat dq ?atpčišča prvih ranjenih zanov — vsi so našli streho Rozi Ribičičevi do septen1' 1942, ko so aretirali vso druži Do aprila 1943 je bila P Ribičičeva v ljubljanskih za rih, nato so jo po obsodbi vt škega sodišča na osem let zap premestili v Peruggio med minalke. Po kapitulaciji italij skega fašizma se je jeseni l1 vrnila v Ljubljano. Dobila jo točišče pri Ariglerjevih in so prebolelih naporih iz interna ponovno aktivno vključila v Protifašistične ženske zvez£ okupirani Ljubljani.
Ob koncu vojne jo najdo sredi aktivnih žensk Ljubija pri socialnem skrbstvu, v Lju£ fronti, pri Rdečem križu, zl pri prosveti med prvimi usb jalci nove osnovne šole z a1 narodnoosvobodilno revolt narno vsebino. Temu delu ostala zvesta, dokler so jt " moči.	j0«
S smrtjo Rozi Ribičičeve 5 vrij naši zgodovini končuje pred1 he znano obdobje tistega rodu1 teljev, izobražencev, kultih U ustvarjalcev, ki so doživeli stanek, vzpon in padec fašizd »j raznih vrst. Niso bili opazovalen temveč aktivni bojevniki p^on fašizmu, ki žal, iz zavesti da11 dih njega človeštva, posebno še ' Gi dajočih slojev v boju za ob jio nad ljudmi, še ni izginil. Rozi' iih bičičeva in vsi njeni sobojev" ha so še zmeraj živa vest človeš' %
0!
Q
'lili
FRANC KIMOVEC-ŽIGA fiju
Franjo Klojčnik
- "o:
-<u
'tki
— -i ■
ta
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
SODELAVCI
Sredi poletja, 26. julija 1982, smo se poslovili od prijatelja in sodelavca Franja Klojčnika. Huda bolezen ga je iztrgala iz naših vrst še polnega načrtov, ki jih ni utegnil uresničiti.
Franjo Klojčnik se je rodil 31. oktobra 1909 v Mariboru, kjer je maturiral na realki. Študiral je na filozofski fakulteti v Zagrebu, a se je zaradi gmotnih razmer še pred koncem zaposlil v industriji. Ob okupaciji se je umaknil v Ljubljano in se takoj po ustanovitvi OF vključil med njene aktiviste. Ob koncu leta 1943 je odšel v Italijo, kjer je vodil nabavo za IX. korpus in skrbel za stike s CK KPI. Od novembra 1944 je vodil NOOJ za severno Italijo, kot predstavnik mednarodnega Rdečega križa je skrbel za vrnitev slovenskih internirancev v domovino, sodeloval pa je tudi v italijanskem odporniškem gibanju.
Leta 1946 je začel poučevati na tekstilni šoli v Kranju. Štiri leta kasneje je prevzel novi internat tekstilne šole, kf ga je vodil 21 let, nato pa je postal svetovalec za domove učencev v. SR Sloveniji.
Franjo Klojčnik je prejel, za svojo dei nos’ eč družbenih priznanj in ^d' ,mj: za uspehe pri delu v vzgoji in izobraževanju in za izredne zasluge v taborništvu in planinstvu v SR Sloveniji. Za svoje dolgoletno pedagoško delo je dobil leta 1972 Žagarjevo nagrado.
Življenjska pot Franja Klojčnika razodeva njegovo bogato razvito in vsestransko dejavno osebnost. Vse svoje življenje je delal veliko več kot je moral, ni mu bilo žal ne truda ne časa ne
zdravja. Ostal je neomaje11 n premočrten v boju za vredn' d?( ki so postale bistvo njegov ji življenja. S svojim vzgojiteljsko entuziazmom je zapolnil pr£ h';, katero vrzel v teoriji in p n iev domske vzgoje. V zadnjih leti 3r(i bil tudi predsednik Zveze sk bf, nostidomov učencev srednjih 'te, v Jugoslaviji.	k,
Svojo pozornost je usmerj' h, vzgojnemu delu v domovih on, učence, sodeloval je pri organ \ ranju nenehnega strokovfl v , izobraževanja vzgojiteljev if ustanavljanju študija domske V dagogike na pedagoški akM, miji in filozofski fakulteti v Lj' 'ej, Ijani. S kritičnim ocenjevan, e gmotnih razmer v donh lilf učencev in študentov je pre bo čeval slovensko javnost o b, membni vlogi domov pri idej" in strokovnem obliko'1" d, mladine in tako veliko pripel )«j gel, da je bil sprejet Družica/, dogovor o sanaciji dijaških lo/ študentskih domov v SR Slov' 'do ji.	1 ti
Življenjska pot Franja K1'1 (e nika je bila zelo bogata. To j£ h(j človek, ki ni nikoli poznal p" ižoi ka. Imel je izreden posluh Ta dobre in slabe strani življenj" J’?« njegovega življenja in dela W jo domski delavci, taborniki in 11 ; ninci še dolgo črpali izkušnj^o/ nadaljnjo utrditev in sah1 (Zs pravno delovanje svojih oTg" !/V< /acij.	'foi
Vsi, ki smo delali v slovel hn in jugoslovanskih domovih ov( učence, povezanih v skupnn domov za učence v SR Slo'1 in SFRJ, bomo ohranili Fr' Klojčnika v trajnem spom
JOŽE PRELOG
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred-
sednica, Tea Dominko, Milanka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 250 din za posameznike, 450 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica’ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega K1 teja za vzgojo in izobraževal časnik »Prosvetni dela''1 prost temeljnega davka od P meta proizvodov (glej 7. toč*1 odstavka 36. člena zakona d1 davčenju proizvodov in stori* prometu).
-----------------------f